POMNENJE Flashcards

1
Q

DEFINICIJA

A

Je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja gradiva.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

MODEL TREH SPOMINOV

A

Trenutni
Kratkotrajni (delovni)
Dolgotrajni

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

TRENUTNI SPOMIN (SENZORNI REGISTER)

A

Obseg je zelo velik, kajti v tem spominu so vse informacije, ki jih zaznamo s čutili, vendar je za ta spomin značilno, da ne dajemo vsebine.
Primer: Zadnja oseba, ki smo jo danes videli.
Trajanje je samo nekaj trenutkov (do 4 sekunde)
• Večino informacij izgubimo
• Tisto, kar vzbudi interes (zanimanje, pozornost) ostane v spominu

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

KRATKOTRAJNI (DELOVNI) SPOMIN

A

Obseg: 5-9 enot
Trajanje: 15-40 sekund
Primer: Dobim novo PIN kodo za kartico. V spominu jo imam malo časa oz. dokler si je ne zapišem na telefon.
V kratkotrajnem spominu poteka govor, računanje, razmišljanje (o naši prihodnosti), pisanje zapiskov pri pouku (če ne vem kaj pišem  po nareku, je to trenutni spomin).
Najprej gre za tisto kar razumemo, ponovimo in povežemo (obdržimo, če povežemo z življenjem, praktičnim primerom).

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

DOLGOTRAJNI SPOMIN (KAR IMAMO V TEM SPOMINU VPLIVA NA NAS)

A

III. Dolgotrajni spomin (kar imamo v tem spominu vpliva na nas)
Obseg: neomejen
Trajanje: nekaj ur do celo življenje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

OBNAVLJANJE INFORMACIJA DEFINICIJA

A

Mi obnavljamo informacije iz dolgotrajnega spomina v kratkotrajen spomin in to na tri načine.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

I. NAČIN OBNAVLJANJA

A

I. Priklic informacij: mi takoj znamo dati odgovor na vprašanje. Kdaj je psihologija postala veda? 1879

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

II. NAČIN OBNAVLJANJA

A

II. Prepoznavanje informacij: mi iz ostalih informacij prepoznamo pravo.
Kdaj je psihologija postala znanost?
Primer z letnicami (A, B, C, D)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

III. NAČIN OBNAVLJANJA

A

III. Prihranek časa: pri ponovnem učenju mi potrebujemo veliko manj časa za učenje kakor prvič.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

OPREDELITEV POZABLJANJA

A

Izgubljanje informacij iz dolgotrajnega spomina

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

KOLIKO SPREMEMB PRI ZAPOMNITVI OBSTAJA

A

2

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

KOLIČINSKE SPREMEMBE

A

I. Količinske spremembe: to pomeni kako se te informacije količinsko izgubljajo iz spomina. Raziskuje EBBING HAUS.
Primer: Ljudje so se morali naučiti 14 nesmiselnih zlogov (en zlog recimo vrm). Merili so kako so si ljudje zapomnili (2 dni, 2 tedna, en mesec,…).
Pozabljanje se začne 10 minut po tem, ko smo se naučili. Prve ure najbolj intenzivno. Prva dva dni hitro, vendar upočasnjeno. Po 2 mesecih le še malo.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

VZROKI POZABLJANJA

A
  • Učenje na hitro,
  • Učenje na pamet,
  • Ni ponavljanja,
  • Ni razumel in
  • Ni znal navesti primerov (kje se uporablja, kako).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly