motivacija Flashcards
(26 cards)
Kakšna je definicija motivacije?
So procesi spodbujanja, vzdrževanja in usmerjanja telesnih in duševnih dejavnosti, zato da bi dosegli cilj.
Kaj je motiv? Primer.
Motiv je ozaveščena potreba, npr. otrok se igra in se ne zaveda, da je žejen, torej ni motiv
Kakšna je definicija potrebe in katere vrste potreb poznamo?
Potreba je stanje neravnovesja v organizmu, ki ga povzroči neko pomanjkanje ali presežek. Poznamo fiziološke/biološke potrebe in psihosocialne/psihološke potrebe. Poznamo tudi pridobljene in prirojene potrebe.
Kakšne načine zadovoljevanja potreb poznamo? Pri vsaki daj 1 primer.
Poznamo nagonsko (mežikanje, dihanje, kihanje, znojenje), socializirano (naučeno: jemo s priborom na krožniku), homeostatično (ko se pojavi potreba se nam ravnovesje poruši in tako ostane dokler je ne zadovoljimo, čez čas se proces ponovi) in progresivno (ko dosežemo nek cilj in zadovoljimo potrebo, dobimo še višjo potrebo po še višjem cilju. npr. zmagamo državno prvenstvo → želimo biti evropski prvak) zadovoljevanje potreb.
Naštej vse sestavne dele Maslowove hierarhije potreb.
- biološke 2. varnost 3. ljubezen/pripadnost 4. ugled ali spoštovanje (nižje potrebe) 5. kognitivne (potreba po znanju) 6. estetske 7. samoaktualizacija (težnja po razvoju talentov) (višje potrebe)
Lastnosti ljudi, ki so dosegli samoaktualizacijo.
- Spontanost, povejo kaj čutijo
- ustvarjalnost
- sprejemanje sebe in drugih takšne kot smo
Kakšna je definicija vrednot?
So posplošeni cilji za katere se zavzemamo, si jih želimo.
Kateri dejavniki vplivajo na razvoj vrednot?
Šola, družina, družba, religija, služba, hobiji, starost, izkušnje…
Naštej in opiši kategorije vrednot! (po Musku)
- hedonske vrednote
(užitek/ugodje)
- igranje igric, spanje, druženje s prijatelji, alkohol - potenčne vrednote
(slava/ugled)
- družbeno priznanje, kariera, denar, materialne dobrine - moralne vrednote
družina, pravičnost, pomoč tistim, ki jo rabijo, poštenost, iskrenost - izpolnitvene vrednote
iskanje smisla v življ., religija, umetnost, življ. modrosti
Kakšna je definicija frustracije in kaj jo sestavlja?
frustracija je doživljanje oviranosti v motivacijski situaciji. Sestavljajo jo: potreba, ovira in cilj.
Katere vrste ovir poznamo? Predstavi jih.
Poznamo 3 vrste:
1. objektivne
- avtobus zamuja, prazen telefon, težka snov v šoli, slabo vreme
2. socialne
- v kinu se ljudje pogovarjajo, prijatelj ne more z nami ven, profesor noče razložiti snovi, ki je ne razumemo
3. subjektivne
- leni smo in se ne učimo zato dobivamo slabe ocene, na živce nam gre naša lenoba ne vemo kaj obleči
Kakšna je definicija konflikta? Predstavi različne oblike.
Konflikt je doživljanje sočasnega delovanja potreb/ciljev, ki se sočasno izključujejo. Poznamo 3 oblike:
1. +/+ oblika
- privlačita nas 2 cilja, ki sta nezdružljiva (dve fakulteti sta nam enako všeč, a vpišemo se lahko samo na eno)
2. +/- oblika
- radi imamo McDonalds ampak si želimo shujšati; radi pijemo, a si želimo znižati krvni pritisk;
3. -/-
_ prisiljeni smo izbrati med dvema neg. ciljema (nobena od izbir za športni dan nam ni všeč, a eno moramo izbrati)
Kakšna je definicija stresa? Kateri vrsti stresa poznamo glede na doživljanje in zakaj sta dobri/slabi?
Stres je vzorec fizioloških, čustvenih, kognitivnih in vedenjskih odgovorov na dražljaje, ki zmotijo notranje ravnovesje. Stres je odziv na dražljaje iz okolja, ki zmotijo naše notranje ravnovesje. Poznamo EUSTRES = pozitiven stres (delo, ki ga opravljamo je zahtevno a prijetno; tisti stres, ki človeku ne škodi ampak ga spodbuja in krepi - pišemo test in opazimo, da nam gre dobro in veliko znamo)
ter DISTRES = negativen stres; stres, ki škodi duhu in telesu (zahteve situacije presegajo naše sposobnosti: vstajanje zgodaj zjutraj)
Kateri vrsti stresa poznamo glede na trajanje? Opiši faze dolgotrajnega stresa.
Poznamo kratkotrajen in dolgotrajen stres. Kratkotrajen - boj ali beg
Dolgotrajen - splošni prilagoditveni sindrom
FAZE DOLGOTRAJNEGA STRESA (splošnega prilag. sind.):
1. FAZA
- šok, človek je zmeden, zbegan, negativnih misli
- takoj sledi protišok, človek začne razmišljati pozitivno, kako bi stres premagal
(npr. ko pridem domov in odprem učb. ugotovim da ničesar še ne znam, zato začnem jokat in hlipat. Pojavi se protišok in naredim načrt učenja za tisti teden.)
2. FAZA
- človek zelo veliko energije usmeri v odpravo stresa. Če ga uspe odpraviti: cel teden se samo učimo matematiko in ne delamo nič drugega, ko pišemo test vidimo, da smo se nekaj naučili in da znamo. test oddamo z nasmeškom.
Če ga ne uspe odpraviti: Test je katastrofa (če se to prevečkrat ponovi, nas to izmuči)
3. FAZA
- človek ima težave zaradi stresa, kaže znake pretiranega stresa.
duševni znaki: težave s konc., težave z učenjem, slaba samopodoba, razdražljivost, negativna čustva, dolgočasje
vedenjski znaki: oseba je prepirljiva, poslabšanje socialnih odnosov, uživanje drog, ki jih že uživajo (več kave, alkohola po navadi)
telesni znaki: padec odpornosti - po navadi zbolimo, prebavne motnje, glavoboli, kronična utrujenost. Psihosomatske motnje
Naštej sestavne dele visoke osebnostne čvrstosti.
- Notranji nadzor - vtis imamo, da je od nas odvisno ali bomo uspešni ali ne
- Angažiranost - aktivno se trudimo obvladovati svoje življ.
- Izziv - Težave/probleme dojemamo kot izzive in priložnost za razvoj in napredek
Naštej konstruktivne načine spoprijemanja z obremenitvijo.
- Premaganje ovire - če imamo slabe ocene se več učimo
- Preusmerjanje k drugemu cilju - če vidimo, da nekega cilja ne moremo doseči,
si poiščemo novega. - Odložitev na kasneje - na faks nismo sprejeti, gremo zviševat maturo in se vpišemo naslednje leto
- Sublimacija - družbeno/moralno nesprejemljivo zadevo zadovoljujemo na družbeno sprejemljiv način. (nekdo, ki je preveč agresiven se odloči it trenirat boks, da tam tepe vreče namesto sošolcev)
Naštej nekonstruktivne načine spoprijemanja z obremenitvijo.
- Agresivnost
- Regresija - zjokam se zaradi slabe ocene, nekdo nas je pustil čakat predolgo na pijači in se ga zdaj izogibamo.
- Beg pred oviro - ne soočimo se s problemom
- Prehitra vdaja - želimo biti odlični, a prvi test pišemo 3 in takoj obupamo
- Utišanje neprijetnih čustev - imamo se veliko za učit in se poskusimo sprostit, tako da gremo po šoli na pivo
Kateri so obrambni mehanizmi?
- racionalizacija
- Kompenzacija
- Potlačevanje
- Projekcija
- Zanikanje/negacija
- Identifikacija - dobre lastnosti nekoga drugega pripišemo sebi
Pozitivne lastnosti obrambnih mehanizmov so:
- izboljšujejo samopodobo
- vzdržujejo duševno ravnovesje
- izboljšujejo negativne občutke in čustva
Negativne lastnosti obrambnih mehanizmov so:
- povzročajo duševne bolezni
- ustvarjajo težave v medosebnih odnosih
- oddaljujejo nas od realnega dojemanja sveta
Kaj je zunanja motivacija?
Izhaja iz zunanjih spodbud/kazni. Aktivnost počnemo zaradi nagrade oz. izogibanja kazni in ne iz zanimanja. (Starši otroka prepričajo, da naj pospravi igrače, tako da mu obljubijo sladoled za nagrado)
Kaj je notranja motivacija?
Izhaja iz notranjih spodbud - lastni interesi, radovednost, želje. (zanima me matematika, zato se vpišem na FMF)
Povezava notranja->zunanja motivacija.
Zanima me kemija, zato grem na kemijsko tekmovanje in dobim zlato priznanje ter Zoisovo štipendijo.
Povezava zunanja->notranja motivacija
Učim se biologijo, ker želim dobre ocene in ugotovim, da mi je predmet zelo všeč.
