učenje Flashcards
(15 cards)
Kakšna je definicija učenja?
Je proces spreminjanja znanja ali vedenja, zaradi izkušenj (z razmeroma trajnim učinkom).
Opiši delovanje klasičnega pogojevanja.
Pogojni dražljaj spremlja brezpogojni dražljaj, ki povzroči pogojno reakcijo. Pogojna reakcija je naučena posledica pogojnega dražljaja.
Opiši delovanje instrumentalnega pogojevanja.
verjetnost vedenja je odvisna od posledic, ki jih ima to vedenje za posameznika. Posledice so lahko nagrade ali kazni
Primerjaj klasično in instrumentalno pogojevanje.
- PODOBNOSTI
- sta enostavni obliki učenja;
- uporabljata se za dresuro psov in vzgojo otrok;
- da se kaj naučimo je potrebna lastna izkušnja. - RAZLIKE
- klasično je bolj avtomatsko kot instrumentalno pogojevanje;
- instrumentalno pogojevanje je bolj aktivna oblika - človek lahko sam sebe pogojuje (če naredim DN grem lahko ven);
- zaporedje dražljajev in reakcij je različno.
Opiši delovanje modelnega učenja in njegove elemente.
Učenje pri katerem se naučimo zgolj z opazovanjem modela. Lahko je realno prisoten ali pa tudi ne, lahko je izmišljen ali iz medijev.
ELEMENTI posnemanja:
- pozornost;
- zapomnitev;
- izvajanje;
- motivacija.
Naštej 5 dejavnikov, ki povečajo verjetnost posnemanja.
- podoben spol;
- podobna starost;
- privlačnost modela;
- uspešnost modela;
- pričakovanje opazovalca kakšne bodo posledice, če modela posnema
Opiši besedno učenje in utemelji razliko med obema vrstama takšnega učenja.
To je učenje besed ali drugih simbolov. Poznamo dve vrsti, to sta:
1) Nižja raven
- učenje definicij, pesmi, piflanje …
2) Smiselno učenje
- skušamo razumeti snov in jo povedati s svojimi besedami, si izmislimo nove primere (vse kar razumemo9
Kaj je pomnjenje? naštej 3 načine obnavljanja.
Pomnjene je proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij.
- 3 načini obnavljanja informacij:
1. priklic (imamo vpr. in sami najdemo odg.)
2. povezovanje (imamo vprašanje z danimi odg., obkrožiti moramo pravilnega)
3. prihranek časa (ko se snov že drugič učimo, si jo prej zapomnimo)
Koliko oblik spomina poznamo. Opiši jih.
Poznamo trenutni, kratkotrajni in dolgotrajni spomin.
A) Trenutni traja 1-3s, ima zelo velik obseg, dojamemo samo enostavne stvari in ne kompleksnih, posamezne dražljaje poveže v celoto
B) Kratkotrajni traja 15-40s
- v njem začasno shranimo nove informacije, povežemo jih z dolgotrajnim spominom in tako razumemo stvari
- v tem spominu poteka razmišljanje
- predstavlja sedež zavesti
- daje občutek sedanjosti
C) Dolgotrajni spomin traja neomejeno in ima neomejen obseg.
Opiši različne vrste dolgotrajnega spomina.
1) PREDSTAVNI
- imamo predstavo o izgledu nekoga/nečesa, glasu, vonju, okusu
2) DEKLARATIVNI
- vključuje pomene besed (kaj je hiša)
3) PROCEDURALNI
- postopki (kako smučati, kolesariti, kakšen je recept za palačinke)
Naštej 5 dejavnikov, ki vplivajo na prehod informacij iz kratkotrajnega v dolgotrajni spomin.
- koncentracija;
- motivacija;
- ponavljanje;
- dobro razpoloženje;
- učenje s pavzami.
Zakaj nečesa ne uspemo priklicati iz spomina?
- potlačevanje;
- premalo ponavljanja;
- iskanje po napačnih asociacijah.
Kako potekata zapomnitev in priklic?
Zapomnitev:
trenutni spomin -> kratkotrajni -> dolgotrajni spomin
Priklic:
dolgotrajni spomin -> trenutni spomin
Opiši količinske in kakovostne spremembe pri zapomnitvi gradiva.
- Količinske spremembe:
- kmalu po učenju zelo hitro pozabljamo, pozabljanje se nato postopoma upočasnjuje, dokler se ne ustavi popolnoma - Kakovostne spremembe:
(v odvisnosti od časa)
- najprej pozabljamo podrobnosti;
- nato spreminjamo pomen zgodbe;
- zgodba postane generična - bolj podobna drugim;
- dodajamo nove osebe/vsebino.
Naštej in opiši dejavnike učenja.
- ZUNANJI DEJAVNIKI
a) fizikalni - svetloba, tišina/hrup, urejenost prostora
b) socialni - družina (koliko starši cenijo izobrazbo, ali so pripravljeni pomagat …), šola (organiziranost šole, kakšni so profesorji, kakšna je opremljenost šole, kakšne sošolce imam …), širša družba (mediji, sosedje …) - NOTRANJI DEJAVNIKI
a) fiziološki - kratkotrajni (lakota, žeja, glavobol …)
b) psihološki - sposobnosti (splošna inteligentnost, faktorji inteligentnosti), spomin, motivacija, čustva, predznanje, učni stili (vidni, slušni, gibalni)
