PREHRANA - Weendska analiza

Question 1

Zakaj analiziramo krmo?

Answer 1

→ Preverjanje podatkov iz dekleracije; ugotavljamo ali je sestava za določeno živalsko vrsto ustrezna
→ Ocena kvalitete krme

S pomočjo analize krme lahko sestavimo ustrezen obrok in optimalno krmno mešanico, če ob tem poznamo potrebe posamezne živalske vrste

Question 2

Zaradi katerih dejavnikov se lahko kvaliteta krme spremeni?

Answer 2

Vremenski vplivi
Gnojenje
Zatiranje škodljivcev
Skladiščenje

Question 3

Kaj je Weendska analiza

Answer 3

Klasična kvantitativna kemijska analiza.

Spada v skupino empiričnih metod.

Question 4

Katere osnovne skupine HS določamo?

Answer 4

Suha snov (SS)
Surove maščobe (SM)
Surove beljakovine (SB)
Surov pepel (SP)
Surova vlaknina (SV)
Brezdušični izvleček (BDI)

Question 5

Kako osnovne skupine HS določimo?

Answer 5

Določimo s kemijskimi analizami:
→ SS
→ SM
→ SB
→ SP
→ SV

Izračunamo
→ BDI

Question 6

Kakšne so prednosti Weendske analize?

Answer 6

+ Je učinkovita metoda → dogovorjena, standardizirana
+ Cenovno ugodna
+ Enostaven potek analize
+ Hiter potek → celotno analizo zaključimo v 2 dneh
+ Ne zahteva predrage opreme

Question 7

Kakšne so slabosti Weendske analize?

Answer 7

• Določamo le skupino HS oz. njihovo količino → nimamo podatka o njihovi sestavi (te podatke dobimo z drugimi analizami)
• BDI ne določimo analitsko, temveč računsko → vse prej narejene napake se seštejejo
• Vsebnost SS v vzorcu ni popolnoma točna → vsebovane hlapne snovi (hlapne MK in arome) pri sušenju izhlapijo
• Rezultat SP ni čisto korekten → ob sežigu vzorca izhlapevajo tudi nekatere anorganske snovi
• Dušikove spojine (fosfolipidi) se pojavljajo v 2 skupinah → SB & SM

NAJVEČJA POMANJKLJIVOST
Povezana z določevanjem SV in BDI oz. skupine OH → delitev OH na SV in BDI

Question 8

S katero analizo dobimo natančnejše podatke o delitvi OH na SV in BDI?

Answer 8

Analiza po Van Soestru

Question 9

Pridevnik ‘surov’

Answer 9

Spomni nas na možnost napak

Grobo, ne tako ‘ekzaktno’

Question 10

Kaj moramo narediti z vzorcem preden začnemo z analizo?

Answer 10

Ga homogenizirati → zmeljemo, zmešamo

Question 11

Suha snov (SS)

Answer 11

Krmilo = suha snov + voda

SS določimo: sušimo vzorec do konstantne mase (cca 4h) pri 105°C → kar ostane je SS

Question 12

Ali pri sušenju iz vzorca izhlapi samo voda?

Answer 12

Ne, izhlapijo lahko še druge hlapne snovi (organske kisline, amonijak), zato velja:

sveža snov - suha snov = SUROVA voda

Question 13

Surova voda

Answer 13

Vse kar je izhlapelo.

Poleg vode še organske kisline, amonijak,..

Question 14

Liofilizacija

Answer 14

Izhlapi le voda.
Sušimo drugače kot pri določanju suhe snovi → pri vakuumu, nižje T

Ne sodi v okvir WA

Question 15

Organska snov (OS)

Answer 15

Sušina (SS) = organske snovi + anorganske snovi
S sežigom vzorca pri 550°C (6h) sežgemo vse organske snovi.

SS - SP = OS

Question 16

Anorganske snovi oz. surovi pepel (SP)

Answer 16

Sušina (SS) = organske snovi + anorganske snovi

Anorganske snovi dobimo s sežigom vzorca pri 550°C (6h) → kar ostane so anorganske snovi
Anorganske snovi → surov pepel

Question 17

Kaj vse se nahaja v SP? Kako jih določimo?

Answer 17

V pepelu se nahajajo anorganske snovi, ki so v organizmu potrebni kot strukturne snovi ali učinkovine.

Poleg rudninskih snovi najdemo še primesi anorganskega porekla.
Določimo jih tako, da raztopimo SP v kislini.
Netopni del → primesi (blato, pesek, glina)
Topni del → rudninske snovi (čisti pepel)

Question 18

SB

Answer 18

Pod SB sodijo vse snovi v vzorcu, ki vsebujejo dušik (vse dušikove spojine)

Question 19

Kako določimo vsebnost dušika v vzorcu (SB)

Answer 19

Metoda po Kjeldahlu
↓
Razklop s H2SO4
↓
Destilacija
↓
Titracija sproščenega NH3

Question 20

Koliko % dušika je v SB?

Answer 20

16%

Question 21

Kako izračunamo SB v vzorcu?

Answer 21

g SB = g N ∙ 6,25

Question 22

Kaj je poleg pravih beljakovin še v SB?

Answer 22

V SB so poleg pravih beljakovin še amidi ali nebeljakovinske dušikove spojine (NPN)

Med temi spojinami so v različnih vrstah krme prisotni:
→ amonijak
→ sečnina
→ nitrati, nitriti
→ dušik vsebujoči glikozidi
→ različni alkaloidi
→ nukleinske kisline
→ v vodi topni krajši peptidi
→ vse proste AK

Question 23

Kako lahko ločimo prave (čiste) B od NPN?

Answer 23

Tako, da v raztopino SB dodamo bakrov hidroksid ali tanin.

V kislem medijo se prave B oborijo in jih lahko kvantitativno določimo.
NPN ostanejo v raztopini
NI DEL WA!!

Question 24

SM

Answer 24

Vse snovi, ki so topne v organski topilih.

Question 25

Katera so organska topila?

Answer 25

Eter, benzen, kloroform

Question 26

Kako določimo SM iz vzorca?

Answer 26

Iz vzorca jih ekstrahiramo z etrom (v Soxletovem aparatu).

Lahko uporabimo tudi drugo primerno organsko topilo → petroleter

Question 27

Kaj se ekstrahira poleg enostavnih maščob (trigliceridi MK)? (SM)

Answer 27

Ekstrahirajo se še mnoge druge spojine, npr. sestavljeni gliceridi (glikolipidi, fosfogliceridi)

Ekstrahirajo se tudi snovi, ki niso gliceridi:
→ Sfingomielin
→ Cerebrozidi
→ Voski
→ Stereoidi
→ Terpeni
→ Eikozanoidi

Question 28

Kakšna je posebnost pri ekstrahiranju mlečnih proizvodov, kvasa, kostne moke?

Answer 28

Ekstrahirajo se lahko šele po razbitju strukture materiala, ki ga analiziramo.
Najprej opravimo razklop s HCl → nato določimo estrski ekstrakt

Pri tem postopku dobljene maščobe imenujemo skupne maščobe

Question 29

Katere snovi nastopajo v 2 skupinah? Katerih?

Answer 29

Snovi ene od skupin pravih maščob - fosfolipidi (lecitin, cefalin, sfingomielin).
So topne v etru, vsebujejo pa tudi N.

Nastopajo v skupinah: SM in SB

Question 30

SV

Answer 30

Snovi netopne v kislini in bazi.

To je zmes težko topnih, kemično različnih snovi, ki sodijo večinoma v skupino OH.

Question 31

Kako določamo SV?

Answer 31

SV je ostanek vzorca krmila, ko vzorec:
Kuhamo v razredčenem H2SO4
↓
Kuhamo v lugu (KOH)
↓ 
Spiramo z vodo, alkoholom in etrom

Question 32

Na podlagi katere lastnosti določamo v postopku WA snovi iz skupine SV?

Answer 32

Na podlagi topnosti.

Surova vlaknina → skupina netopnih snovi v vzorcu
→ celuloza, del hemiceluloz, pentozani, ligin, kutin ,…

Question 33

BDI

Answer 33

Vsebuje številne lahko topne snovi, ki pri ostalih skupinah niso bile zajete.

Opisuje vsebnost topnih OH v vzorcu

Question 34

Kako določamo BDI?

Answer 34

Računamo ga.
BDI = sveža snov krmila - surova voda - SP - SB - SM - SV
↓
BDI = SS - SP - SB - SM - SV

Question 35

Kaj predstavlja BDI?

Answer 35

→ Polisaharide z a-glikozidno vezjo med molekulami monosaharidov (škrob, inulin)
→ Vse oligosaharide in monosaharide, fruktozane, pektine ter topne deleže celuloze in hemiloz.

Question 36

RAČUNANJE - določanje vlage

Answer 36

Vsebnost vlage (%) = (m(tehtič z V pred sušenjem) - m(tehtič z V po sušenju)) / zatehta vzorca x 100

Question 37

RAČUNANJE - določanje surovih beljakovin

Answer 37

/ → ne bom znala xD

Question 38

RAČUNANJE - določanje SM

Answer 38

Vsebnost SM (%) = (m(lonček z maščobo) - m(prazen lonček)) / zatehta vzorca x 100

Question 39

RAČUNANJE - določanje SP

Answer 39

Vsebnost SP (%) = (m(lonček s pepelom) - m(prazen lonček)) / zatehta vzorca x 100

Question 40

RAČUNANJE - določanje vsebnosti OS

Answer 40

Vsebnost OS (%) = vsebnost SS (%) - vsebnost SP (%)

Question 41

RAČUNANJE - določanje SV

Answer 41

Vsebnost SV (%) = Vsebnost SM (%) = (m(vzorec + lonček po sušenju) - m(vzorec + lonček po žarenju)) / zatehta vzorca x 100

Question 42

RAČUNANJE - določanje BDI

Answer 42

BDI (%) = 100% - (vlaga (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%))
↓
BDI (%) = SS (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)
↓
BDI (%) = OS (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)

Question 42

RAČUNANJE - določanje BDI

Answer 42

BDI (%) = 100% - (vlaga (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%))
↓
BDI (%) = SS (%) - SP (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)
↓
BDI (%) = OS (%) - SM (%) - SB (%) - SV (%)