CIVILNO PROCESNO PRAVO Flashcards
(166 cards)
1
Q
Kaj je namen civilnega pravdnega postopka?
A
Namen civilnega pravdnega postopka je razrešiti civilni spor – doseči avtoritativno odločitev o spornem pravnem razmerju oz. sporni pravici. o Sporna razmerja so vsa razmerja, o katerih odločajo redna sodišča. To so: premoženjska razmerja, druga civilnopravna razmerja, osebna razmerja, družinska razmerja.
2
Q
Kakšne narave so civilnopravne pravice?
A
Civilnopravne pravice so dispozitivne narave (so pravne možnosti, ki jih ima posameznik). Posameznik lahko te možnosti izkoristi, ali pa ne. Zato ima pravdni postopek INDIVIDUALISTIČEN ZNAČAJ, ki se izraža v dveh bistvenih načelih: o NAČELO DISPOZITIVNOSTI: pravda je v celoti v rokah strank (po volji strank se postopek začne, teče in konča); o NAČELO RAZPRAVNOSTI: dominacija strank pri zbiranju procesnega gradiva (procesno gradivo je vse, kar je lahko podlaga sodbe).
3
Q
Ali ZPP pozna načelo oficialnosti?
A
Izjemoma je uveljavljeno NAČELO OFICIALNOSTI:
o V določenih primerih sodišče odloča po UD ne glede na voljo strank. Potem, ko stranke začnejo postopek, je nadaljnji tek postopka v rokah sodišča. o 7/II ZPP: Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokaze, ki jih stranke niso predlagale, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (3/III ZPP: Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki 1. nasprotuje prisilnim predpisom, 2. nasprotuje moralnim pravilom), vendar svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo. V takih primerih lahko sodišče ugotovi dejstva, ki jih stranke niso navajale, in izvaja dokaze, ki jih stranke niso predlagale. Sodišče brez posebnega predloga strank uporablja izkustvena pravila, pravila znanosti in strok ter pravila logičnega mišljenja. Sodišče samo uporablja pravna pravila, pri čemer ni vezano na pravno kvalifikacijo in pravne trditve strank.
4
Q
Materialno procesno vodstvo
A
MATERIALNO PROCESNO VODSTVO (285 ZPP): sodnik mora s postavljanjem vprašanj in na drug primeren način skrbeti, da stranke med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank, in sploh da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembna za odločbo.
5
Q
Kaj je pravdni postopek in kako je sestavljen?
A
Pravdni postopek je sestavljen iz procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za cilj odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka.
Civilno procesno pravo je sistem pravnih pravil, ki urejajo sodno uveljavljanje varstva civilnih pravic
6
Q
Kdo so procesni subjekti pravdnega postopka?
A
PROCESNI SUBJEKTI so: sodišče, stranke in
o drugi udeleženci
7
Q
Kateri dve vrsti pravil sestavljata civilno procesno pravo
A
o organizacijska pravila (določbe, ki urejajo položaj sodišč, ustanavljanje, notranjo organizacijo in poslovanje sodišč, letni razpored, dodeljevanje, …),
o pravila funkcionalnega procesnega prava (vsa pravila o postopku: procesne predpostavke, temeljna načela, procesni subjekti, vsebina, oblika in učinki procesnih dejanj, potek postopka in posebni postopki).
8
Q
Razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom katera razmejitev se uporablja?
A
Uporablja se POZITIVISTIČNA ALI PRAGMATIČNA RAZMEJITEV: o ali gre za pravdno ali nepravdno zadevo je odvisno od tega, ali je zakonodajalec za njeno reševanje predpisal pravdni ali nepravdni postopek, o za odločanje v civilnih zadevah je vedno pristojno pravdno sodišče, razen če zakon določa drugače
9
Q
Razmerje med pravdnim in upravnim postopkom?
A
Upravna stvar je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oz. druge stranke na področju upravnega prava. Upravna zadeva je zadeva, v kateri gre za kolizijo zasebnih in javnih interesov. V civilnem sporu pa gre za kolizijo med interesi fizičnih ali pravnih oseb.
Upravna pristojnost je pozitivistično opredeljena. V upravnem postopku se odloča, kadar tako predpisuje zakon. Če zakon posebej ne predpiše upravne pristojnosti, je treba uveljavljati varstvo pred civilnim sodiščem. Upravni postopek je predpisan, kadar je potrebna večja hitrost in enostavnost postopka ter odločanje zahteva posebno strokovno znanje.
10
Q
Kaj pomeni pristojnost o kompetenci in kdo odloča o kompetenčenem sporu med upravnim in pravdnim postopkom?
A
- pomeni, da so sodišča pristojna odločati, ali zadeva spada v sodno ali upravno pristojnost, - v sporu zaradi pristojnosti (tj. KOMPETENČNI SPOR) med upravnimi organi in sodišči odloča Ustavno sodišče RS.
11
Q
Predhodno vprašanje iz pristojnosti upravnega sodišča?
A
Če je odločba pravdnega sodišča odvisna od upravne rešitve predhodnega vprašanja o obstoju pravice ali pravnega razmerja, lahko sodišče samo reši to vprašanje ali se odloči, da ga ne bo reševalo, prekine postopek in počaka na odločitev upravnega organa (13 ZPP). Odločitev sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek le v pravdi (ne vpliva na upravni postopek). Če je o predhodnem vprašanju upravni organ že odločil, je pravdno sodišče na tako odločitev vezano. Tudi upravni organ je vezan na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča.
12
Q
Predhodno vprašanje iz pristojnosti kazenskega sodišča?
A
Če je odločba civilnega sodišča odvisna od predhodne rešitve kazenskega sodišča, lahko civilno sodišče samo reši vprašanje ali prekine postopek in počaka na odločitev kazenskega sodišča.
Odločba civilnega sodišča o predhodnem vprašanju ima učinek le v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno, in nima vpliva na odločanje kazenskega sodišča. Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
13
Q
Ali je pravdno sodišče vezano na pravnomočno odločbo kazenskega sodišča?
A
Če je kazensko sodišče že odločilo o vprašanju, ki pomeni za civilno sodišče predhodno vprašanje, je civilno sodišče na tako odločitev vezano, če gre za obsodilno ali oprostilno sodbo. Civilno sodišče pa ni vezano na zavrnilno sodbo kazenskega sodišča. o Kazensko sodišče ni vezano na pravnomočno odločbo civilnega sodišča.
14
Q
Razmerje med pravdnim in ustavnim postopkom?
A
Sodniki so pri opravljanju svoje funkcije vezani na ustavo, zakon, splošna načela mednarodnega prava in ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. Kadar sodnik pri odločanju uporablja zakon, za katerega meni, da je protiustaven, mora prekiniti postopek in začeti postopek pred ustavnim sodiščem – sprožiti mora USTAVNI SPOR. Postopek pred pravdnim sodiščem se nadaljuje po odločitvi Ustavnega sodišča RS. Kadar sodnik pri odločanju uporablja splošni podzakonski predpis, za katerega meni, da je protiustaven ali protizakonit, je pooblaščen, da takega predpisa sploh ne uporabi – EXCEPTIO ILEGALIS. V takem primeru lahko prav tako sproži ustavni spor, vendar ga to pri odločanju ne ovira.
15
Q
Ustavna pritožba
A
o Ustavno sodišče RS odloča tudi v ustavnih pritožbah zaradi kršitev ČP in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti. Sem spadajo tudi sodne odločbe v civilnih sporih.
o O ustavni pritožbi se odloča le, če je bilo izčrpano pravno varstvo.
o Ustavna pritožba je izredno in posebno pravno sredstvo.
o Ob zakonskih pogojih jo lahko vloži vsakdo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena ČP ali temeljna svoboščina.
o V primeru ustavne pritožbe zaradi pravnomočne sodbe v civilnem postopku Ustavno sodišče presoja predvsem, ali je bilo kršeno enako varstvo pravic, ali je bila kršena pravica do sodnega varstva in ali je bila kršena pravica do pravnega sredstva.
16
Q
Prostorske meje civilnega sodstva
A
Sodišča izvršujejo sodno funkcijo na ozemlju Republike Slovenije. Sodišče RS je pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost v sporu z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali mednarodno pogodbo. Mednarodno pristojnost določa Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) ali Bruseljski uredbi (EU). Po njem je sodišče RS pristojno, če ima toženec stalno prebivališče ali sedež v Sloveniji. Če toženec sploh nima stalnega prebivališča, je sodišče v RS pristojno, če ima toženec v Sloveniji začasno bivališče. Če je z isto tožbo toženih več tožencev, ki so v pravni skupnosti ali se njihove obveznosti opirajo na isto pravno ali dejansko podlago (materialni sosporniki), je sodišče RS pristojno, če ima eden izmed tožencev stalno prebivališče ali sedež v Sloveniji. Sodišče RS je pristojno tudi za sojenje v sporih zoper državljane tuje države, če je sodišče iste tuje države pristojno za sojenje v sporih zoper državljane RS po kriterijih pristojnosti, ki sicer pri nas niso uveljavljeni. Če je pristojnost sodišča RS v sporu odvisna od državljanstva, so osebe brez državljanstva, ki imajo pri nas stalno prebivališče, pravno izenačene s slovenskimi državljani.
17
Q
Izključna pristojnost slovenskega sodišča
A
o Izključna pristojnost slovenskega sodišča je uveljavljena v naslednjih primerih (po ZMZPP): statusni gospodarski spori, če ima gospodarska družba sedež v Sloveniji, spori o veljavnosti vpisov v javne registre, ki se vodijo v Sloveniji, spori glede prijav in veljavnosti izumov, če je prijava vložena v Sloveniji, dovolitev in oprava izvršbe, če se ta opravlja na območju RS, spori med izvršilnim in stečajnim postopkom, če se postopek vodi pred sodiščem RS, nepremičninski spori, če se nepremičnina nahaja na ozemlju RS, potrošniški in zavarovalni spori, če je potrošnik ali zavarovanec fizična oseba in ima stalno prebivališče v Sloveniji. Sodišče RS je pristojno tudi v naslednjih sporih, vendar v njih prizna in izvrši tudi odločbe tujih sodišč: o spori o nepogodbeni odškodninski odgovornosti, če je bilo škodno dejanje storjeno v Sloveniji ali je tam nastopila škodljiva posledica, o spori iz pogodbenih razmerij, če je predmet spora obveznost, ki jo je treba izpolniti v Sloveniji, o individualni delovni spori, če se delo opravlja v Sloveniji, o spori o premoženjskopravnih zahtevkih, če je v Sloveniji predmet tožbe, o spori, v katerih ima toženec v Sloveniji kakšno premoženje (tožnik mora imeti stalno ali začasno prebivališče ali sedež v Sloveniji), o spori zoper pravne osebe s sedežem v tujini, ki imajo v Sloveniji podružnico, pri čemer spori izvirajo iz poslovanja te podružnice, o spori zaradi motenja posesti premičnin, če je prišlo do motenja v Sloveniji, o spori o stvarnih pravicah na ladji ali letalu, če se v Sloveniji vodi vpisnik ladje ali letala.
18
Q
Osebne meje civilnega sodstva
A
Slovenskemu civilnemu sodstvu so podrejene vse osebe na ozemlju RS (tudi tujci, če je sodišče pristojno na podlagi pravil o mednarodni pristojnosti). Slovenska sodišča ne morejo soditi v pravdah, v katerih je tožena stranka tujec in uživa imuniteto.
19
Q
Pomembna pravila za položaj tujcev v pravdi
A
Pomembna pravila za položaj tujcev v pravdi: o tujci se obravnavajo enako kot slovenski državljani, o pravna sposobnost tujca se presoja po pravu njegove države, o pravdna (procesna) sposobnost tujca se presoja po zakonu njegove države, o pravdno upravičenje se presoja po materialnem pravu (domača in tuja zakonodaja), o tuji državljan ali apatrid morata dati tožencu na njegovo zahtevo varščino za pravdne stroške (v določenih primerih ta ni potrebna), o tujci imajo pravico na narokih in drugih ustnih procesnih dejanjih uporabljati svoj jezik, zato jim je treba zagotoviti ustno prevajanje prek tolmača, o tujce je možno oprostiti plačila stroškov postopka, če velja vzajemnost z njihovo državo, o tuje javne listine imajo enako dokazno moč kot domače ob pogoju vzajemnosti, o forum reciprocum: če je v državi tujca državljan RS lahko tožen pri sodišču, ki po naših zakonih ni pristojno za sojenje v civilnopravni zadevi, velja enaka pristojnost sodišča RS za sojenje tujcu.
20
Q
Kaj so procesne predpostavke?
A
Procesne predpostavke so okoliščine ali lastnosti, ki morajo biti ali ki ne smejo biti podane, da je sojenje dopustno. Če niso dane, je vsebinsko (meritorno) odločanje o spornem predmetu nedopustno.
21
Q
Procesne predpostavke glede na sodišče
A
o slovenska jurisdikcija, o sodna pristojnost, o stvarna in krajevna pristojnost, o pristojnost rednega ali specializiranega sodišča;
22
Q
Procesne predpostavke glede na stranke
A
o obstoj stranke in sposobnost biti stranka, o pravdna (procesna) sposobnost, o pravilno zastopstvo procesno nesposobnih strank, o obstoj procesnega pooblastila za vodenje pravde;
23
Q
Procesne predpostavke glede na sporni predmet
A
o VISEČNOST PRAVDE = LITISPENDENCA: med pravdo se ne more o istem zahtevku med istima strankama začeti nova pravda, o RES IUDICATA: prepoved nove pravde v pravnomočno razsojeni stvari, o RES TRANSACTA: prepoved nove pravde v stvari, o kateri je bila sklenjena sodna poravnava, o pravni interes za sodno varstvo materialne pravice.
24
Q
Pravna pomoč med sodišči
A
Sodišča si lahko med seboj dajejo takšno pravno pomoč, da opravijo posamezna procesna dejanja tista sodišča, ki sicer v konkretni zadevi ne odločajo. Gre za izvedbo načela ekonomičnosti postopka. Pravna pomoč se nanaša na izvajanje dokazov in na pošiljanje spisov in listin. Predmet pravne pomoči so lahko posamezna procesna dejanja, razen GO. Za pravno pomoč se sodišče obrne na drugo sodišče z zaprosilom. MEDNARODNA PRAVNA POMOČ: o Sodišča dajejo pravno pomoč tujim sodiščem, če je tako predpisano z mednarodnim dogovorom, multilateralnim ali bilateralnim sporazumom ali če obstaja dejanska vzajemnost pri nudenju pravne pomoči. o Sodišče odkloni pravno pomoč tujemu sodišču, če zaprosi za dejanje, ki nasprotuje javnemu redu RS. O tem dokončno odloči Vrhovno sodišče RS. o Za vsako pravno pomoč je bistveno, kako je dogovorjena v mednarodnem dogovoru.
25
Načelo zakonitosti
ZAKONITOST V ŠIRŠEM POMENU: je vezanost sodišč na ustavo in zakon. ZAKONITOST V PROCESNEM SMISLU: sodišče ravna po procesnem redu, ki ga ureja zakon. Sodišče in stranke imajo diskrecijsko pravico oblikovati postopek v zakonskih mejah: o sodišče oblikuje postopek na GO (sodišče pri določitvi vrstnega reda izvajanja dokazov upošteva načelo smotrnosti, to ne poteka po predpisanem vrstnem redu), o avtonomija strank pri oblikovanju postopka: sklenitev pogodbe o arbitraži (izključi se pristojnost rednega sodišča), dogovor o krajevni pristojnosti = PROROGATIO FORI (stranki se dogovorita, da jima bo sodilo po zakonu krajevno nepristojno sodišče – to ni mogoče, če je predvidena izključna pristojnost določenega sodišča), mirovanje postopka (na podlagi izrecnega sporazuma strank).
26
Načelo dispozitivnosti
o Pomeni, da se postopek začne po volji strank, teče po volji strank in se zaključi po volji strank. Stranke so dominus litis procesa. Sodišče nudi strankam pravno varstvo le na njihovo zahtevo. o 3/I, II ZPP: Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovedo zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo.
o 3/III ZPP: Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Sodišče lahko odkloni le razpolaganje strank z materialnimi zahtevki. o Sodišče vedno odloča v mejah postavljenih zahtevkov. Sodišče ne sme odkloniti odločanja o postavljenem zahtevku.
27
Razpravno načelo
o Pomeni, da stranke priskrbijo procesno gradivo. Sodišče ne sme upoštevati procesnega gradiva, ki ga stranke niso predložile. Povezano je z načelom dispozitivnosti. o Načelo velja za trditve o dejstvih in dokaze. Sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih stranke niso navajale, in izvajati dokazov, ki jih stranke niso predlagale. o IZJEME OD RAZPRAVNEGA NAČELA: Sodišče lahko upošteva tudi dejstva, ki jih ni zatrjevala nobena stranka. To so: splošno znana dejstva, domnevna dejstva. Glede dejstev, ki jih sodišče izve med postopkom, so mnenja deljena. Teoretiki menijo, da jih sodišče lahko upošteva, sodna praksa pa pravi nasprotno. o Omilitev razpravnega načela je MATERIALNO PROCESNO VODSTVO (285 ZPP). o Omejitev razpravnega načela določa 7/II ZPP. o IURA NOVIT CURIA: pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil logičnega mišljenja in pravnih pravil strankam ni treba dokazovati, ker jih sodišče upošteva po UD. Sodišče mora po UD poznati domače in tuje pravo
28
Preiskovalno načelo
o Pomeni, da sodišče samo zbira procesno gradivo in ga uporabi za podlago svoje odločbe. Povezano je z načelom oficialnosti. o Načelo velja pri ugotavljanju procesnih dejanskih stanj – to so dejstva, pomembna za uporabo posameznih procesnih norm. Sodišče mora po UD ugotavljati dejstva, pomembna za določitev slovenske jurisdikcije, sodne, stvarne in krajevne pristojnosti.
Za civilni pravdni postopek velja čisto razpravno načelo s poseben opredeljenimi izjemami pri zatrjevanju dejstev in izvajanju dokazov. Preiskovalno načelo velja pri ugotavljanju vsebine pravil znanosti in strok, izkustvenih pravil, pravil logičnega mišljenja in pravnih pravil. V zakonskih in očetovskih sporih sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale, ter izvaja dokaze, potrebne za odločitev.
29
Načelo materialne resnice
Materialna resnica je subjektivna predstava objektivnih dejstev. Elementa materialne resnice sta: o resničnost pravno relevantnih dejstev in o popolnost odločilnega dejanskega stanja. Sodišče se mora truditi, da si ustvari subjektivno sliko o odločilnih dejstvih, ki se bo čim bolj ujemala z objektivno stvarnostjo. Materialno resnico ugotovimo le, če smo ugotovili vsa pravno relevantna dejstva. ZPP vsebuje več določb, ki pomenijo odstopanje od načela materialne resnice. 286 ZPP: Stranka mora najkasneje na prvem naroku za GO navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. o Na poznejših narokih le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti oz. predložiti na prvem naroku. o Pritožnik v pritožbi le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do konca GO.
30
Stopnje materialne resnice
o dvom,
o verjetnost,
o prepričanje,
o gotovost.
31
Izjeme od načela materialne resnice
o Sistem pravnomočnosti: sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna. Sodišče med postopkom ves čas po UD pazi, ali je stvar pravnomočno razsojena. Če je začeta pravda o pravnomočno razsojenem zahtevku, sodišče tožbo zavrže. o Sodba na podlagi pripoznave: če toženec zahtevek pripozna, sodišče ne ugotavlja, ali so trditve tožnika o dejstvih resnične in ali je tožbeni zahtevek utemeljen. o Zamudna sodba: sodišče vzame za podlago trditve tožnika in ne preverja, ali so resnične. o Nasprotna stranka prizna dejstva in jih ne prereka: sodišče ne preverja resničnosti teh dejstev. o Zakonske presumpcije: npr. presumpcija resničnosti javne listine z možnostjo protidokaza. o Nasprotovanje javnega interesa: kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi z izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti.
32
Načelo proste presoje dokazov
Sodniku je prepuščeno, da na podlagi ocenjevanja posamičnega dokaza (in v zvezi z drugimi dokazi) ter na podlagi celotnega dokaznega postopka sklepa, katera dejstva so (ne)resnična. Sodnik ni vezan na formalna dokazna pravila. Tako ugotovljena resnica je materialna resnica. 8 ZPP: Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Korekcija proste presoje dokazov je pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
33
Edino dokazno pravilo v ZPP
Edino dokazno pravilo v ZPP je RESNIČNOST JAVNE LISTINE. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Enako dokazno moč imajo druge listine, ki so po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. Pogoji za javno listino: o izda jo lahko le državni organ oz. fizična ali pravna oseba, ki ji je poverjeno izvrševanje javnih pooblastil (npr. pošta), o organ oz. organizacija jo mora izdati v okviru svoje pristojnosti.
34
Načelo kontradiktornosti
Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. S tem se uveljavlja ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic.
Sodišče nudi strankam možnost sodelovanja v postopku. Dolžnost strank sodelovati v civilnem pravdnem postopku ne obstaja.
35
Načelo ustnosti in pisnosti
ZPP kombinira obe načeli. Sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. Sodišče odloči, če zakon tako določa, o tožbenem zahtevku na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj in posredno izvedenih dokazov (4 ZPP).
Stranke opravljajo posamezna pravdna dejanja izven naroka pisno in na naroku ustno, če ni z zakonom drugače določeno (16 ZPP). Tožbo, odgovor na tožbo, pravna sredstva in druge izjave, predloge in sporočila, ki se dajejo zunaj obravnave, je treba vlagati pisno. Na GO se procesna dejanja opravljajo ustno. Pritožbeni postopek in postopek izrednih pravnih sredstev sta pisna, razen če pritožbeno sodišče odloča na pritožbeni obravnavi. Sodišče razpravlja ustno na naroku, kadar odloča o obnovi postopka.
36
Načelo neposrednosti
Pomeni, da sodno odločbo izdajo sodniki, ki so sodelovali na GO, na kateri sta stranki postavljali svoje trditve in na kateri je sodišče izvajalo dokaze. Sodijo naj sodniki, ki so s svojimi čutili zaznali naravo in vsebino dokazih sredstev.
37
Pravni interes kot procesna predpostavka
sodni organi nudijo pravno varstvo samo, če pravne koristi, ki jo stranka pričakuje, ni možno doseči na drug način. Pravnega interesa ni treba dokazati. Treba ga je priznati stranki, ki le zatrjuje, da je njena pravica kršena ali ogrožena.
Po ZPP je pravni interes POSEBNA PROCESNA PREDPOSTAVKA pri: o ugotovitveni tožbi, o stranski intervenciji (stranki se lahko v postopku kot njen pomočnik pridruži, kdor ima pravno korist od tega, da stranka v konkretnem sporu zmaga).
38
Načelo ekonomičnosti
Pomeni, da mora sodišče opraviti civilni pravdni postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški
39
Načelo javnosti
Pomeni, da so sodne obravnave praviloma javne, izjeme pa določa zakon (gre za ustavno načelo). Ločimo dve vrsti načela javnosti: NAČELO SPLOŠNE JAVNOSTI – ima dva elementa: vsaka polnoletna oseba je lahko navzoča na naroku za GO, vsakdo lahko poroča o dogajanju na sodni obravnavi in jo komentira; o NAČELO JAVNOSTI ZA STRANKE: stranke lahko sodelujejo na GO tudi, kadar je splošna javnost izključena, stranke lahko pregledujejo in prepisujejo pravdne spise.
40
Kdaj je možna izključitev javnosti?
PO SKLEPU SODIŠČA, če to zahtevajo: uradna, poslovna ali osebna skrivnost, koristi javnega reda, razlogi morale. o Sodišče lahko izključi javnost tudi, če z ukrepi za vzdrževanje reda ne more zagotoviti neoviranega poteka obravnave.
41
Načelo pomoči prava nevešči stranki
Sodišče opozori stranko, ki iz nevednosti ne uporablja svojih zakonitih pravic, na to, katera pravdna dejanja lahko opravlja. Gre za izpeljavo načela enakega varstva pravic.
Dve interpretaciji načela:
o OŽJA INTERPRETACIJA: stranko je treba poučiti le o njenih procesnih pravicah,
o ŠIRŠA INTEPRETACIJA: stranko je treba poučiti o njenih procesnih pravicah in pravicah materialnega prava. V našem sistemu velja materialno procesno vodstvo, zato velja širša interpretacija.
42
Načelo vestnosti in poštenja
Stranka lahko izkoristi vse svoje procesne pravice zaradi varstva svojih interesov. Nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo, da bi drugemu škodoval. Stranka mora nastopati v skladu z moralnimi normami, pred sodiščem mora govoriti resnico in pošteno uporabljati svoje pravice.
43
Kdo je lahko izvoljen za sodnika?
o Za sodnika je lahko izvoljen, kdor je dopolnil 30 let. o Sodniku preneha sodniška funkcija z upokojitvijo, vendar najkasneje, ko dopolni 70 let. o Pogoji za izvolitev na sodniško funkcijo: državljanstvo Slovenije, aktivno obvladovanje slovenskega jezika, poslovna sposobnost, splošna zdravstvena zmožnost, v Sloveniji pridobljen naziv univ. dipl. prav. ali v Sloveniji nostrificirana diploma tuje PF, opravljen PDI, osebnostna primernosti za opravljanje sodniške funkcije.
44
Kaj določa lustracijska določba
Pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo ne izpolnjujejo sodniki, ki so pred osamosvojitvijo Slovenije sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne ČP in svoboščine.
45
Kdaj preneha sodniška funkcija?
o z upokojitvijo, o z izgubo slovenskega državljanstva, o z izgubo poslovne sposobnosti ali zdravstvene zmožnosti, o z odpovedjo sodniški službi, o z odpravo sodišča (če sodniku ni možno zagotoviti službe na drugem sodišču), o če sodnik sprejme funkcijo, začne opravljati dejavnost, sklene delovno razmerje ali kljub prepovedi opravlja delo, nezdružljivo s sodniško funkcijo (funkcija ni združljiva s funkcijami v drugih državnih organih, organih lokalne samouprave, organih političnih strank, odvetništvom, notarstvom, gospodarsko ali pridobitno dejavnostjo ter članstvom v upravnem odboru ali nadzornem svetu gospodarske družbe), o če iz ocene sodnikove službe izhaja, da sodnik ne ustreza sodniški službi.
46
Kdaj sodi sodnik posameznik, kdaj senat
V pravdnem postopku sodi sodnik posameznik (15/I ZPP). Zakon določa, v katerih primerih sodi senat. Strokovni sodelavec opravlja v pravdi tista procesna dejanja, za katera je tako določeno z zakonom. ODLOČANJE V SENATU 3 SODNIKOV: o Višja sodišča, ko odločajo o pritožbah zoper sodbe okrajnih in okrožnih sodišč, o Vrhovno sodišče, ko odloča o pritožbah zoper sodbe višjih sodišč. ODLOČANJE V SENATU 5 SODNIKOV: o Vrhovno sodišče v postopku revizije, o Vrhovno sodišče v postopku zahteve za varstvo zakonitosti.
47
Izločitev sodnika splošno
Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti
48
Izključitveni razlogi
IZKLJUČITVENI RAZLOGI – če je sodnik: sam stranka, njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec, s stranko v razmerju soupravičenca, sozavezanca ali regresnega zavezanca, če je bil sodnik v zadevi zaslišan kot priča ali izvedenec, stalno ali začasno zaposlen pri stranki, družbenik v d.n.o., k.d. ali d.o.o. ali tihi družbenik v t.d., ki je stranka postopka, s stranko, njenim zakonitim zastopnikom ali pooblaščencem v: krvnem sorodstvu v ravni črti do kateregakoli kolena, krvnem sorodstvu v stranski črti do četrtega kolena, ZZ (ne glede na to, ali je prenehala ali ne) ali v svaštvu do drugega kolena, skrbnik, posvojitelj ali posvojenec stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, v isti zadevi sodeloval v postopku pred nižjim sodiščem, arbitražo ali drugim organom.
49
Odklonitveni razlogi
ODKLONITVENI RAZLOGI – generalna klavzula (70/I (6. tč.) ZPP): sodnik ali sodnik porotnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti, to so okoliščine osebne narave: prijateljstvo, sovraštvo, daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, ni pa razlog npr. pravno mnenje sodnika, ki je za stranko neugodno.
50
Postopek za izključitev sodnika po uradni dolžnosti
Takoj ko sodnik ali sodnik porotnik izve za kakšen izključitveni razlog, mora prenehati z delom in to sporočiti predsedniku sodišča, ki mu določi namestnika. Če sodnik ali sodnik porotnik meni, da je podan odklonitveni razlog, to sporoči predsedniku sodišča, ki odloči o izločitvi. Do odločitve lahko sodnik opravlja nadaljnja pravdna dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Če je sodnik nato izločen, pravdna dejanja, ki jih je opravil, odkar je zvedel, da je podan odklonitveni razlog, nimajo pravnega učinka.
51
Postopek za izključitev sodnika na predlog oziroma zahtevo strank
Stranka mora zahtevati izločitev takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar pa najpozneje do konca obravnave (če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe). Stranka mora sodnika poimensko določiti. V zahtevi mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo. Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo s sklepom zavrže predsednik senata. Zoper sklep ni pritožbe.
O zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča. Če se zahteva izločitev predsednika sodišča, o zahtevi odloča predsednik neposredno višjega sodišča. Če se zahteva izločitev predsednika vrhovnega sodišča, odloča občna seja vrhovnega sodišča. Preden se izda sklep o izločitvi, je treba pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva (če je treba, se opravijo tudi druge poizvedbe). o Ko sodnik izve, da se zahteva njegova izločitev, mora takoj prenehati z vsakim nadaljnjim delom v tej zadevi. Če gre za izločitev iz odklonitvenih razlogov, ali če sodnik oceni, da je izločitev iz izključitvenih razlogov očitno neutemeljena, lahko opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča (74 ZPP). o Če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (izključitveni razlogi) ali je bil s sklepom sodišča izločen, je podana ABK. Hkrati je to revizijski razlog, razlog za vložitev ZVZ in obnovitveni razlog
52
Vrste pristojnosti
o ABSOULTNA PRISTOJNOST: vprašanje sodne jurisdikcije (ali zadeva sploh spada v pristojnost sodišča ali pa je za odločanje pristojen drug organ), o RELATIVNA PRISTOJNOST: razmejitev delovnega področja sodišč: STVARNA PRISTOJNOST: ali je pristojno okrajno ali okrožno sodišče, FUNKCIONALNA PRISTOJNOST: razmejitev področja dela med sodišči iste vrste v istem sporu (I. stopnja, pritožbeni postopek, postopek izrednih pravnih sredstev), KRAJEVNA PRISTOJNOST: katero izmed sodišče določene stopnje in določene vrste je pristojno odločati v posameznem sporu.
53
Sodna jurisdikcija
Gre za vprašanje, ali je mogoče zahtevati varstvo določene pravice pred sodiščem. Vprašanje se zastavlja v razmerju med sodnim in upravnim postopkom. Upravni organi odločajo o pravnih razmerjih, kadar zakon posebej opredeljuje določeno zadevo kot upravno zadevo (gre za pozitivistično ureditev).
54
Stvarna pristojnost
V civilnih sporih na I. stopnji se stvarna pristojnost deli na okrajna in okrožna sodišča. Za to razmejitev sta odločilna dva kriterija: o VREDNOST SPORNEGA PREDMETA o PRAVNI TEMELJ SPORNEGA RAZMERJA.
55
Pristojnost okrajnih sodišč
o sojenje v sporih, v katerih premoženjskopravni zahtevek ne presega 20.000 EUR, o ne glede na VSP odločajo: v sporih zaradi motenja posesti, v sporih o služnostih in realnih bremenih, v sporih iz najemnih in zakupnih razmerij,
o v pristojnost okrajnih sodišč spadajo tudi vse zadeve, za katere niso pristojna okrožna sodišča, o okrajna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči, o pristojna so tudi za odločanje o sporih iz ZK razmerij.
56
Pristojnost okrožnih sodišč
o sojenje v sporih, v katerih premoženjskopravni zahtevek presega 20.000 EUR, o ne glede na VSP odločajo: v sporih o zakonitem preživljanju, v sporih iz avtorske pravice in sporih, ki se nanašajo na varstvo ali uporabo izumov in znakov razlikovanja ali pravico do uporabe firme, sporih v zvezi z varstvom konkurence, v gospodarskih sporih, v sporih, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, o okrožna sodišča opravljajo tudi zadeve pravne pomoči za odločanje o priznanju tujih sodnih odločb v zadevah, ki spadajo v njihovo pristojnost, ter za zadeve mednarodne pravne pomoči.
57
Vrednost spornega predmeta
Če je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih odločilna VSP, se vzame kot VSP samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39 ZPP). Če se zahtevek nanaša na bodoče ponavljajoče se terjatve, se vzame koz VSP seštevek dajatev, a največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo 5 let (40 ZPP). Če tožnik v isti tožbi uveljavlja zoper istega toženca več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41 ZPP). Če gre za spor o obstoju najemnega ali zakupnega razmerja, se vzame kot VSP enoletna najemnina oz. zakupnina, razen če gre za najemno ali zakupno razmerje, sklenjeno za krajši čas (42 ZPP). Če se s tožbo zahteva le zavarovanje za določeno terjatev ali ustanovitev zastavne pravice, se VSP določi po znesku terjatve, ki naj se zavaruje (43 ZPP). Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, pa je tožnik pripravljen namesto izpolnitve zahtevka sprejeti določen denarni znesek, se vzame kot VSP ta znesek (44/I ZPP). V drugih primerih, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna VSP, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če je navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost ali pa le skupno VSP, se mora sodišče najpozneje na GO pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem odloči s sklepom (44 ZPP). o Gre za oficiozno pooblastilo sodišča, vendar pa lahko tudi toženec ugovarja VSP; o tem ugovoru mora sodišče odločiti. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, tožnik pa v tožbi ne navede VSP, od tega pa je odvisna stvarna pristojnost ali pravica do revizije, gre za nepopolno vlogo. Sodišče od tožnika zahteva, da tožbo v določenem roku dopolni z navedbo VSP. Če tega ne stori, sodišče tožbo zavrže (45 in 108 ZPP). Če tožnik zahteva plačilo denarnega zneska, se za VSP šteje glavnica. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je VSP tolikšna, kot jo je tožnik navedel v tožbi.
58
Sistem krajevne pristojnosti
o SPLOŠNA KRAJEVNA PRISTOJNOST o POSEBNE KRAJEVNE PRISTOJNOSTI: izbirne krajevne pristojnosti (tožnik ima možnost, da vloži tožbo pri sodišču splošne krajevne pristojnosti ali pri sodišču posebne krajevne pristojnosti), izključne krajevne pristojnosti (tožnik nima izbire), podrejene ali subsidiarne krajevne pristojnosti (tožnik ima možnost vložiti tožbo pri sodišču posebne pristojnosti, če po pravilih o splošni pristojnosti ni mogoče ugotoviti pristojnega sodišča).
59
Splošna krajevna pristojnost
o Tožnik mora slediti tožencu na njegovo območje. Fizično osebo mora tožiti pri sodišču, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče, pravno pa, kjer ima sedež (47 ZPP). o Če ima toženec tudi začasno prebivališče, se ga lahko toži tudi pri sodišču s tega območja (izbirna krajevna pristojnost). o Če je podana slovenska jurisdikcija zaradi začasnega prebivališča toženca v Sloveniji, je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec začasno prebivališče (subsidiarna ali podrejena splošna krajevna pristojnost).
60
Pristojnost za sospornike
Če je z isto tožbo toženih več oseb, ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali če se opirajo njihove pravice oz. obveznosti na isto dejansko in pravno podlago ter če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti, pa zanje ni krajevno pristojno isto sodišče, je pristojno sodišče, ki je krajevno pristojno za enega izmed tožencev (torej katerokoli sodišče, ki je pristojno za enega od njih). Če so med sosporniki glavni in stranski zavezanci, je pristojno katerokoli sodišče, ki je pristojno za kakšnega glavnega zavezanca.
61
Pristojnost v sporih za zakonito preživljanje
Če je v teh sporih tožeča stranka oseba, ki zahteva preživljanje, je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno ali začasno prebivališče (to velja le, če je tožnik preživninski upravičenec).
62
Pristojnost v odškodninskih sporih
Spori o nepogodbeni odškodninski odgovornosti: Pristojno je sodišče splošne pristojnosti in sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, kjer je nastala škodna posledica. o To velja tudi v sporih o regresnih odškodninskih zahtevkih proti regresnim dolžnikom. Spori, v katerih je nastala škoda zaradi smrti ali HTP: Pristojno je sodišče splošne pristojnosti in sodišče, na območju katerega je bilo storjeno škodno dejanje, ali sodišče, na območju katerega je nastala škodna posledica, ter sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oz. začasno prebivališče. o To velja tudi v sporih zoper zavarovalnico za povračilo škode tretjim osebam po predpisih o neposredni odgovornosti zavarovalnice.
63
Pristojnost v sporih za varstvo pravice na podlagi proizvajalčeve garancije
Splošno pristojno je sodišče, na območju katerega je sedež proizvajalca, poleg tega pa je pristojno tudi sodišče, ki je splošno krajevno pristojno za prodajalca, ki je ob prodaji stvari izročil kupcu pisno garancijo proizvajalca.
64
Pristojnost v sporih iz potrošniških pogodbeih razmerij
Če je v sporu iz potrošniškega pogodbenega razmerja tožeča stranka potrošnik po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, je za sojenje poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče.
Če je v sporu iz potrošniškega pogodbenega razmerja tožeča stranka podjetje po zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, je za sojenje krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima potrošnik stalno oziroma začasno prebivališče.
Sporazum o krajevni pristojnosti med podjetjem in potrošnikom velja le tedaj, kadar je v pisni obliki in je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora, ali po dogovoru, ki dodatno omogoča potrošniku, da začne postopek pred sodišči, ki niso navedena v tem členu.
65
Pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku
Za sojenje v sporih, ki nastanejo med sodnim ali upravnim izvršilnim postopkom oziroma zaradi sodnega ali upravnega izvršilnega postopka oziroma med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi izvršilni ali stečajni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi izvršilni postopek, oziroma sodišče, na območju katerega se opravlja upravna izvršba.
66
Pristojnost v sporih o nepremičninah in v sporih zaradi motenja posesti
V sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, v sporih zaradi motenja posesti in v sporih iz zakupa ali najema nepremičnin je izključno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Izbirna krajevna pristojnost: če leži nepremičnina na območju več sodišč, je pristojno vsako od teh sodišč. Za spore zaradi motenja posesti premičnin je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je bila posest motena
67
Pristojnost podružnice pravne osebe
Za sojenje v sporih zoper pravno osebo, ki ima podružnico zunaj svojega sedeža, je poleg sodišča splošne pristojnosti pristojno tudi sodišče, na območju katerega je ta podružnica, če izvira spor iz pravnega razmerja s to podružnico.
68
Pristojnost v sporih iz dednopravnih razmerij
Dokler zapuščinski postopek ni pravnomočno končan, je za spore iz dednopravnih razmerij in za spore o terjatvah upnikov proti zapustniku poleg sodišča splošne pristojnosti pristojno tudi sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, oz. sodišče, na območju katerega je sodišče, ki vodi zapuščinski postopek.
69
Sporazum o krajevni pristojnosti
Stranki se lahko sporazumeta, da jima sodi na I. st. krajevno nepristojno sodišče, pod pogojem, da je to sodišče stvarno pristojno in da zakon ne določa izključne krajevne pristojnosti (69/I ZPP). o Če je z zakonom določena krajevna pristojnost dveh ali več sodišč, se stranki lahko sporazumeta, da jima na I. stopnji sodi eno od teh sodišč ali katero drugo stvarno pristojno sodišče (69/II ZPP). o Sporazum strank mora biti v pisni obliki in se mora nanašati na določen spor ali bodoče spore, ki bi morebiti nastali iz določenega pravnega razmerja. Listino o sporazumu mora tožeča stranka priložiti tožbi (69/III, IV ZPP). o Do prorogacije lahko pride na dva načina: IZRECNA PROROGACIJA: med strankama obstaja izrecen sporazum, TIHA PROROGACIJA: do prorogacije pride na podlagi konkludentnih dejanj: tožnik vloži tožbo pri krajevno nepristojnemu sodišču, toženec pa temu ne ugovarja.
70
Katere tri sposobnosti ima stranka v pravdnem postopku
o sposobnost biti stranka,
o pravdno ali procesno sposobnost in
o postulacijsko sposobnost.
71
Kaj pomeni sposobnost biti stranka?
SPOSOBNOST BITI STRANKA je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Pomeni sposobnost nastopati v vsaki pravdi kot tožnik ali toženec.
Povezana je s PRAVNO SPOSOBNOSTJO: o vsaka fizična in pravna oseba lahko nastopa v pravdi, o sposobnost biti stranka je širši pojem od pravne sposobnosti – v civilnem procesu lahko poleg fizičnih in pravnih oseb nastopajo tudi: NASCITURUS (ZARODEK) – ŠE NEROJEN OTROK: če gre za njegove interese, pod razveznim pogojem, da se bo rodil živ; ORGANI IN ORGANIZACIJE, KI JIM JE SPOSOBNOST PODELJENA S POSEBNIMI PREDPISI: državni tožilec (po ZZZDR lahko vloži tožbo za razveljavitev ZZ), oblike združevanja, ki nimajo pravne osebnosti (lastnost pravne osebe jim lahko prizna pravdno sodišče za konkretno pravdo, pod določenimi pogoji).
72
Kaj je pravdna (procesna) sposobnost?
PRAVDNA ali PROCESNA SPOSOBNOST je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. Stranka lahko procesna dejanja opravlja sama ali prek pooblaščenca. Pravdna sposobnost je odvisna od POSLOVNE SPOSOBNOSTI: o stranka, ki je poslovno sposobna, lahko samostojno opravlja pravdna dejanja (to so polnoletne osebe, ki nimajo omejene ali odvzete poslovne sposobnosti); o polnoletnik z omejeno poslovno sposobnostjo je pravdno sposoben v mejah poslovne sposobnosti: pravdno sposoben je, če gre za razmerja, ki jih lahko po materialnem pravu veljavno oblikuje; o mladoletnik, ki še ni pridobil popolne poslovne sposobnosti, je pravdno sposoben v mejah, v katerih mu je priznana poslovna sposobnost. Stranko brez pravdne sposobnosti zastopa ZAKONITI ZASTOPNIK (pri fizičnih osebah starši ali skrbnik). o Mladoletne otroke zastopajo starši ali skrbnik.
32
o Mladoletnik, star 15 let, je omejeno poslovno sposoben, zato ima pravdno sposobnost v sporih iz delovnih razmerij in razpolaganja z osebnim dohodkom. o Polnoletna oseba z omejeno poslovno sposobnostjo ima enak položaj kot mladoletnik med 15. in 18. letom.
73
Pravdna sposobnost državljana tuje države?
Pravdna sposobnost državljana tuje države se presoja po zakonu njegove države. Če je pravdno sposoben po slovenskem zakonu, lahko samostojno opravlja pravdna dejanja, četudi ni pravdno sposoben po zakonu njegove države (85 ZPP).
74
Kaj je postulacijska sposobnost?
POSTULACIJSKA SPOSOBNOST je sposobnost dati procesnim dejanjem pravno relevantno obliko. ZPP: je sposobnost stranke, da sama brez pooblaščenca neposredno opravlja učinkovita procesna dejanja. OBVEZNO ZASTOPANJE PO ODVETNIKIH je predpisano v postopku izrednih pravnih sredstev. o Ta omejitev postulacijske sposobnosti je predpisana, ker so izredna pravna sredstva namenjena odstranjevanju pravnih napak materialnega in procesnega prava. o Če stranke v postopku izrednih pravnih sredstev ni zastopal odvetnik, gre za: ABK, revizijski razlog, razlog za vložitev ZVZ, obnovitveni razlog. o Obvezno zastopanje po odvetnikih NE VELJA, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen PDI.
75
Zastopnik v pravdi ter razmerja med njim in zastopancem in proti tretjim osebam
ZASTOPNIK je oseba, ki v imenu in na račun stranke opravlja procesna dejanja. Dejanja zastopnika imajo neposreden učinek za samo stranko in proti njej. Pomembni sta dve razmerji:
o NOTRANJE RAZMERJE: oblikuje se med stranko in zastopnikom na temelju: zakona, akta državnega organa, ustanovitvenega akta ali drugega splošnega akta pravne osebe; pogodbenega razmerja.
o ZUNANJE RAZMERJE: oblikuje se med zastopnikom, sodiščem in nasprotno stranko na temelju: zakona, akta državnega organa, ustanovitvenega akta ali drugega splošnega akta pravne osebe; pooblastila (pri pogodbenih zastopnikih). Zastopnik je lahko le popolnoma poslovno in procesno (pravdno) sposobna oseba. Zastopnik zastopani stranki odgovarja za skrbno opravljanje svojih nalog. Ostati mora v mejah pooblastila in paziti na strankine interese. Če ne pokaže ustrezne skrbnosti, odgovarja za škodo, ki iz tega nastane
76
Zakoniti zastopniki pravdno nesposobnih oseb
o Pravdno nesposobne osebe morajo imeti zakonitega zastopnika. o Mladoletne otroke zastopajo starši ali skrbnik. Starši zastopajo tudi polnoletnega otroka, če imajo nad njim podaljšano roditeljsko pravico. o Osebo, ki ji je popolnoma ali delno odvzeta poslovna sposobnost, zastopa skrbnik. o Zakoniti zastopnik lahko opravlja v imenu stranke vsa procesna dejanja. Vendar pa potrebuje dovoljenje za dejanja, ki pomenijo razpolaganje z zahtevkom (vložitev tožbe, umik tožbe, pripoznanje tožbenega zahtevka, odpoved tožbenemu zahtevku, sklenitev poravnave), in dejanja, za katera je v posebnih predpisih to določeno. Dovoljenje je potrebno imeti za razpolaganja z zahtevki, kadar teče spor o pravnem poslu, za sklenitev katerega potrebuje zastopnik po pravilih materialnega prava odobritev skrbstvenega organa: odsvojitev ali obremenitev nepremičnin iz varovančevega premoženja, odtujitev varovančevih premičnin večje vrednosti, razpolaganje z varovančevimi premoženjskimi pravicami večje vrednosti. o Zakoniti zastopnik opravlja procesna dejanja z neposrednim učinkom za stranko. Če pravdno nesposobna oseba sama opravi pravdno dejanje, tako dejanje sploh ne velja, dokler ga naknadno ne odobri zakoniti zastopnik.
77
Ureditev začasnih zastopnikov
Sodišče na predlog tožeče stranke toženi stranki postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pred sodiščem I. st. pokaže, da bi reden postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika predlogo trajal, in bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki (82/I ZPP). o Procesne situacije, v katerih se tožencu postavi začasnega skrbnika, so zlasti: tožena stranka ni pravdno sposobna in nima zakonitega zastopnika, koristi tožene stranke in zakonitega zastopnika si nasprotujejo, obe stranki imata istega zakonitega zastopnika, prebivališče ali sedež toženca sta neznana in stranka nima pooblaščenca, toženec ali njegov zakoniti zastopnik je v tujini in nima pooblaščenca, zato se ne more opraviti vročitev. o Ob teh pogojih se lahko postavi začasnega skrbnika tudi tožniku na predlog in stroške toženca. o Začasnega zastopnika postavi sodišče med notarji, odvetniki in drugimi strokovno usposobljenimi osebami (82/IV ZPP).
78
Kaj pomeni stvarna legitimacija?
STVARNA LEGITIMACIJA pomeni, da je stranka nosilec pravic in obveznosti iz materialnopravnega razmerja, na katero se nanaša civilni spor. Stvarne legitimacije za nastopanje v pravdi ni potrebno izkazati – tožnik jo mora samo zatrjevati (trdi, da je aktivno legitimiran). Za toženca mora tožnik zatrjevati, da je zavezanec iz materialnopravnega razmerja (tožnik za toženca trdi, da je pasivno legitimiran). Nanaša se na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Če se izkaže, da je tožnik aktivno in toženec pasivno legitimiran, je treba zahtevku ugoditi.
79
Kaj je procesna legitimacija?
PROCESNA LEGITIMACIJA = PRAVDNO UPRAVIČENJE pomeni, da pripada stranki upravičenje sprožiti konkretni spor. Procesno legitimacijo ima vsakdo, ki zatrjuje stvarno legitimacijo, razen pri ugotovitvenih tožbah, kjer je treba izkazati tudi pravni interes. Procesno legitimacijo ima v določenih primerih tudi oseba, ki ne zatrjuje, da je nosilec materialnopravnega razmerja. V teh primerih sta stvarna in procesna legitimacija ločeni. Do tega pride v naslednjih primerih: o pri odtujitvi stvari ali pravice, o kateri teče pravda (z odtujitvijo se izgubi stvarna legitimacija, vendar to ni ovira za končanje pravde, ker stranki ostaja procesna legitimacija), o če avtorska agencija vodi postopke za uveljavljanje avtorskih pravic pred sodišči idr. organi, o s prenosom terjatve v izterjavo po ZIZ pridobi novi upnik (izterjevalec) le procesno legitimacijo. Obstoj procesne legitimacije je PROCESNA PREDPOSTAVKA. Če stranka nima procesne legitimacije, sodišče tožbo zavrže. Vendar ne gre za ABK, če sodišče prezre neobstoj procesne legitimacije.
80
Kaj je procesno dejanje?
PROCESNO DEJANJE je ravnanje ali opustitev procesnega subjekta, ki ima z zakonom predvidene procesne učinke.
81
Procesna dejanja sodišča?
Glavna procesna dejanja sodišča so: PRIPRAVLJALNA DEJANJA: sprejemanje in protokolacija (zapisovanje) dejanj strank, pravdno vodstvo, dokazovanje, vročanje, SODNE ODLOČBE: sodbe – odločanje o vsebini spora, sklepi – odločanje o vmesnih procesnih vprašanjih in zaključku postopka zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk.
82
Kaj je rok?
ROK je časovno obdobje z začetkom in koncem, v katerem je možno opraviti procesno dejanje.
83
Posledice zamude roka
Posledica zamude roka je prekluzija: stranka ne more več opraviti na rok vezanega procesnega dejanja. V določenih primerih zamuda roka nima vpliva (pri instrukcijskih rokih).
84
Predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje
o stranka je zamudila rok ali narok,
o stranka je prekludirana,
o stranka je zamudila iz upravičenega razloga,
o stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje v predvidenem roku,
o stranka skupaj z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravi zamujeno procesno dejanje.
85
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri sodišču, pri katerem je bilo treba opraviti zamujeno dejanje, v 15 dneh od dneva prenehanja vzroka zamude, najkasneje pa v 6 mesecih od dneva zamude (117 ZPP).
86
Pojem tožbe
TOŽBA je tožnikova zahteva za pravno varstvo. S tožbo se začne pravdni postopek. Z vložitvijo tožbe se vzpostavi procesno razmerje med tožnikom in tožencem, z njeno vročitvijo pa razmerje med sodiščem in tožencem ter med tožnikom in tožencem.
87
Dajatvena ali kondemnatorna tožba
Z njo tožnik od sodišča zahteva, da toženca obsodi, da v korist tožnika nekaj da, stori, opusti ali dopusti. Vsebina tožbenega zahtevka je obligacija (obveznost). Pravni interes se predpostavlja in ga ni treba dokazovati. Uspeh tožbe je odvisen tudi od tega, ali je tožbeni zahtevek zapadel. Nezapadli tožbeni zahtevek je treba zavrniti, razen preživninskega zahtevka, zahtevka po plačevanju mesečne rente ter zahtevka po izročitvi ali prevzemu stvari, dane v najem ali zakup. Dajatvena sodba (ki sledi dajatveni tožbi) sama po sebi ne daje pravnega varstva. Če toženec prostovoljno ne izpolni svoje obveznosti, je potrebna prisilna izvršba v izvršilnem postopku.
88
Ugotovitvena ali deklaratorna tožba
Z njo tožnik zahteva, da sodišče le ugotovi (ne)obstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oz. (ne)pristnost listine. Z njo ni mogoče zahtevati ugotovitve spornih dejstev, razen (ne)pristnosti listine. Možno je zahtevati le ugotovitev zdaj obstoječe pravice (ni možno bodoče pravice). Pravni interes je treba posebej dokazati. To ni potrebno, če: o lahko vloži tožnik ugotovitveno tožbo na podlagi posebnega predpisa: tožbe v zvezi s stečajnim postopkom, tožbe v zvezi z zapuščinskim postopkom, služnostna konfesorna in negatorna tožba, če tožnik zahteva ugotovitev (ne)obstoja služnosti, o se z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev (ne)pristnosti listine. Če je zahtevek že zapadel in je možna dajatvena tožba, ugotovitvena ni dopustna, ker ni pravnega interesa. VMESNA UGOTOVITVENA TOŽBA: če je odločitev v sporu odvisna od vprašanja o (ne)obstoju kakšnega pravnega razmerja, lahko tožnik z vmesno ugotovitveno tožbo poleg obstoječega zahtevka uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek o (ne)obstoju tega razmerja, če je razpravno sodišče zanj stvarno pristojno in če je za odločanje o tem zahtevku predpisana ista vrsta postopka (181/III ZPP): o gre za odločitev o predhodnem vprašanju, o ko je vprašanje rešeno, ima učinke pravnomočnosti in velja tudi za druge postopke. Če tožnik spremeni tožbo tako, da poleg dajatvenega uveljavlja tudi ugotovitveni zahtevek, ni potrebna privolitev toženca. Ugotovitveni sodbi ne sledi izvršilni postopek.
89
Oblikovalna ali konstitutivna tožba
Z njo tožnik zahteva ustanovitev, prenehanje ali spremembo določenega pravnega razmerja. Tožnikov zahtevek temelji na materialnopravnem oblikovalnem upravičenju. Pravni interes se predpostavlja. Po mnenju VS RS je mogoče izpodbojni zahtevek za razveljavitev pogodbe zaradi omejene poslovne sposobnosti stranke ali napak v volji uveljavljati le z oblikovalno tožbo. Oblikovalne so tudi naslednje tožbe: tožba na razvezo ali razveljavitev ZZ in tožba za ugotovitev očetovstva.
90
Učinki vložene tožbe
PROCESNI UČINKI: o z vložitvijo tožbe se izčrpa pravica tožnika izbrati krajevno pristojno sodišče, o za določitev krajevne pristojnosti so pomembne okoliščine ob vložitvi tožbe (če se le-te kasneje spremenijo, to nima vpliva na pristojnost sodišča – perpetuatio fori), o dopustnost tožbe se presoja glede na obstoj procesnih predpostavk v času vložitve tožbe. MATERIALNOPRAVNI UČINKI: o z vložitvijo tožbe so varovani prekluzivni roki, zastaralni roki se pretrgajo (učinki pretrganja odpadejo, če tožnik tožbo umakne, sodišče tožbo zavrže ali zavrne tožbeni zahtevek), o od neplačanih obresti je možno zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, o pravica izbire se z vložitvijo tožbe konzumira, če pripada pri alternativnih obveznostih pravica izbire upniku in ta izbire ni opravil prej.
91
Objektivna sprememba tožbe
Tožba je spremenjena, če tožnik (184/II ZPP): o poveča obstoječi zahtevek, o uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega, o spremeni istovetnost zahtevka. Po stališču teorije gre za spremembo tožbe, kadar tožnik spremeni tožbeni temelj, tožbeni predlog ali oba.
92
Kdaj ne gre za spremembo tožbe
Ne gre za spremembo tožbe, če tožnik (184/III ZPP): o spremeni le pravno podlago tožbenega zahtevka (ga drugače opredeli), o zmanjša tožbeni zahtevek (gre za delni umik tožbe), o spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da se tožbeni zahtevek ne spremeni.
93
Umik tožbe
Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo, ki jo lahko tožnik umakne. V primeru umika odpadejo vsi učinki vložene in vročene tožbe za nazaj (ex tunc). Šteje se, kot da tožba sploh ni bila vložena, zato se lahko kasneje znova vloži (188/IV ZPP). Izjava o umiku tožbe ima neposreden učinek (pravda je z umikom končana). Sodišče izda sklep o ustavitvi postopka (188/III ZPP).. Tožnik lahko umakne tožbo brez privolitve toženca, dokler se toženec z vložitvijo odgovora na tožbo ne spusti v obravnavanje glavne stvari (188/I ZPP).
94
Kaj je odpoved zahtevku?
Odpoved zahtevku je izjava tožnika, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Če se tožnik do konca GO odpove tožbenemu zahtevku, izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja zavrnilno sodbo – sodba na podlagi odpovedi (317/I ZPP). Ko postane sodba pravnomočna, gre za pravnomočno razsojeno stvar. Za odpoved tožbenemu zahtevku ni potrebna privolitev toženca (317/II ZPP). Sodišče ne izda sodbe na podlagi odpovedi, čeprav so izpolnjeni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3/III ZPP). Odpoved tožbenemu zahtevku na naroku ali v pisni vlogi lahko tožeča stranka prekliče tudi brez privolitve tožene stranke do izdaje sodbe (317/V ZPP).
95
Presumpcija (fikcija) odpovedi tožbenemu zahtevku
o če v redu vabljeni tožnik ne pride na prvi narok v SMV (455 ZPP), izda sodišče sodbo na podlagi odpovedi.
96
Pobotanje in pogoji za uspešno pobotanje
Toženec priznava, da tožnikova denarna terjatev sicer obstaja, vendar trdi, da se je v celoti ali deloma srečala s toženčevo istovrstno terjatvijo proti tožniku ter je zato prenehala obstajati (glej 319/III ZPP). Za uspešen POBOTNI DOGOVOR morajo obstajati naslednji pogoji: o vzajemnost obeh terjatev, o istovrstnost obeh terjatev, o zapadlost (dospelost) obeh terjatev in o iztožljivost obeh terjatev.
97
Sistem afirmativne litiskontestacije
Neprerekanih dejstev ni treba dokazovati – molk stranke pomeni priznanje nasprotnikovih trditev
98
Pripoznava tožbenega zahtevka
Pripoznava je izjava toženca, da je tožnikov zahtevek po pravnem varstvu utemeljen. Nanaša se na pravno posledico, za katero tožnik zatrjuje, da izhaja iz zatrjevanega dejanskega stanja. Je posredno procesno dejanje – sodišče v primeru pripoznave izda sodbo na podlagi pripoznave (316 ZPP). Sodišče v primeru pripoznave ne ugotavlja, ali je dejansko staje resnično in ali iz zatrjevanega dejanskega stanja izhaja pravna posledica, obsežena v tožbenem zahtevku. Četudi je pripoznava dana na podlagi očitno neresničnega dejanskega stanja ali pravna posledica, ki jo zatrjuje tožnik, nikakor ne izhaja iz dejanskega stanja, je pripoznava veljavna, če je dana na področju dispozitivnih pravic. Sodišče ne upošteva pripoznave in ne izda sodbe na podlagi pripoznave, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (316/II ZPP). Pripoznavo, dano na naroku ali v pisni vlogi, lahko toženec brez privolitve tožnika prekliče do izdaje sodbe na I. st. (316/IV ZPP).
99
V katerih primerih lahko toženec vloži nasprotno tožbo?
Toženec lahko vloži proti tožniku do konca GO nasprotno tožbo v naslednjih primerih: o če je zahtevek nasprotne tožbe v zvezi z zahtevkom iz tožbe (npr. oba zahtevka izvirata iz istega historičnega dogodka) ali o če se zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata ali o če se z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, od (ne)obstoja katerega je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku (183/I ZPP). Nasprotna tožba je dopustna le, če je sodišče stvarno pristojno in če gre za isto vrsto postopka (183/II ZPP). Nasprotna tožba se lahko vloži tudi, če mora o zahtevku iz nasprotne tožbe soditi isto sodišče v drugačni sestavi (183/III ZPP). Toženec vloži nasprotno terjatev, če je njegova terjatev višja od tožnikove. Z nasprotno tožbo dobi izvršilni naslov na presežek terjatve. Če je terjatev enaka ali nižja, jo uveljavlja s pobotnim ugovorom.
100
Kaj je sosoporništvo?
SOSPORNIŠTVO je nastopanje več oseb v civilni pravdi na strani tožnika ali toženca. Je subjektivna kumulacija, kar pomeni, da gre za združevanje procesnih subjektov na strani strank.
101
Kaj je materialno sosporništvo?
o materialni sosporniki so že pred pravdo med seboj v materialnopravnemm razmerju,
o za materialno sosporništvo gre, če: so sosporniki glede na sporni predmet v pravni skupnosti (npr. skupni lastniki, solastniki, družbeniki), se pravice in obveznosti sospornikov opirajo na isto dejansko in pravno podlago, gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti; o vse materialne sospornike se lahko toži pri sodišču, ki je pristojno za enega od njih, o materialno sosporništvo je lahko navadno ali enotno (enotno sosporništvo je podano pri materialnih sospornikih, ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti).
102
Kaj je formalno sosporništvo?
o formalni sosporniki med seboj niso v nobeni materialnopravni zvezi, le njihove pravice in obveznosti so podobne, temeljijo na podobni dejanski in pravni podlagi, o formalno sosporništvo je dovoljeno: kadar so predmet spora zahtevki oz. obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno ali dejansko ali pravno podlago, če velja stvarna ali krajevna pristojnost istega sodišča za vsak zahtevek in vsakega toženca, o za formalno sosporništvo je stvarna in krajevna prisojnost sodišča procesna predpostavka, o formalno sosporništvo je vedno navadno sosporništvo.
103
Kaj je navadno sosporništvo?
o za navadno sosporništvo gre, če se lahko izda za vsakega sospornika različna sodba, o vsak navadni sospornik je samostojna stranka (njegova procesna dejanja učinkujejo le zanj); vendar pa je možno upoštevati zatrjevanje dejstva, skupnega za vse sospornike, v korist drugih navadnih sospornikov, o kdo so navadni sosporniki: nerazdelni (solidarni) dolžniki se vedno štejejo za navadne sospornike, navadna sospornika sta povzročitelj prometne nesreče in zavarovalnica, ki odgovarja za povzročitelja na podlagi obveznega zavarovanja,
104
Kaj je enotno sosporništvo?
o zanj gre, če je možno zoper vse sospornike izdati le eno sodbo, o vsi enotni sosporniki so pravdna stranka; učinek za vse sospornike imajo le aktivna in najbolj koristna procesna dejanja, o dejanja sospornikov učinkujejo tudi za sospornike, ki so kakšno procesno dejanje zamudili, o v primeru nasprotovanja med dejanji sospornikov obvelja najbolj koristno dejanje (koristnost se presoja glede na končni cilj v pravdi), o če se iztečejo roki za opravo določenega procesnega dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času, lahko vsak enotni sospornik opravi to procesno dejanje, dokler se ne izteče rok za zadnjega enotnega sospornika, o posamezen enotni sospornik lahko umakne tožbo (umik ne učinkuje za druge enotne sospornike); sospornik, ki je umaknil tožbo, s tem izstopi iz procesnega razmerja, vendar pa ima sodba učinek tudi zoper njega
105
Kaj je nujno sosporništvo?
Zanj gre, kadar morajo vsi sosporniki nastopati v postopku na aktivni ali pasivni strani, ker sicer v postopku ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana stranka. Materialno pravo določa, kdaj je več oseb tako povezanih, da lahko le skupaj nastopajo kot stranke. Primeri nujnih sospornikov: o zakonca glede sporov v zvezi s skupnim premoženjem, o sodediči pred delitvijo zapuščine, o solastniki, če kdo uveljavlja nedeljivo stvarno pravico na nepremičnini, ki je v njihovi solastnini, o mati in otrok v pravdi zaradi izpodbijanja očetovstva.
106
Kdo je stranski intervenient?
Stranski intervenient se med potekom pravde pridruži eni od strank, ker ima pravni interes, da stranka v pravdi zmaga (199/I ZPP). Pravni interes je podan, kadar je intervenient s stranko v materialnopravnem razmerju, tako da lahko sodba (ne)posredno vpliva na njegov pravni položaj. Za intervencijo ne zadostuje ekonomski ali emocionalni interes.
107
Položaj intervenienta v pravdi?
Intervenient mora sprejeti pravdo v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Pravico ima podajati vse predloge in opravljati procesna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil (201/I ZPP). Pravdna dejanja intervenienta imajo pravni učinek za stranko, ki se ji je pridružil, če niso v nasprotju z njenimi dejanji (201/IV ZPP). V slednjem primeru učinkujejo strankina dejanja, čeprav so intervenientova bolj koristna. Pasivna dejanja stranke ne učinkujejo. Intervenient lahko opravlja le pozitivna procesna dejanja. Vsa druga dejanja mora opravljati v skladu z interesi stranke. Ne more razpolagati z zahtevkom, umakniti tožbe, se odpovedati zahtevku, pripoznati zahtevka, spremeniti tožbe, priznati določenih dejstev.
108
Kaj je intervencijski efekt?
Je položaj, ko intervenient po zaključku pravde ne more očitati stranki, da se je slabo pravdala, tako da je sodba dejansko in pravno zanjo neugodna. Tega ugovora intervenient nima,
če ga je stranka pravočasno obvestila o pravdi in ni opravljala procesnih dejanj v nasprotju z intervenientovimi. Če ga ni obvestila ali je opravljala procesna dejanja v nasprotju z njegovo voljo, jo lahko intervenient toži in ji očita, da ne bi izgubila prejšnje pravde, če bi uporabila vse možne trditve in ugovore.
109
Kaj pomeni imenovanje prednika v pravdo?
Prednika lahko imenuje le toženec, kadar je posestnik stvari ali imetnik pravice ter trdi, da ima stvar v posesti ali da izvršuje pravico v imenu nekoga drugega. Toženec pozove prednika, da namesto njega stopi v pravdo. Poziv predniku je mogoč najkasneje na GO, preden se toženec spusti v obravnavanje glavne stvari (203/I ZPP). Imenovani prednik ima tri možnosti: o vstopi v pravdo namesto prvega toženca: privolitev tožnika ni potrebna, razen če zoper toženca uveljavlja zahtevke, ki niso odvisni od tega, ali ima stvar v posesti oz. izvršuje pravico v imenu prednika (203/II ZPP), o kljub pozivu ne vstopi v pravdo: v tem primeru nastopi interveniencijski efekt; prvotni toženec se ne more več upirati, da bi se spustil v pravdo (203/III ZPP), o ne nadomesti toženca, vendar nastopi kot stranski intervenient.
110
Kaj so in kaj spada med pravdne stroške?
PRAVDNI STROŠKI (151 ZPP) so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka. To so: o SODNI STROŠKI: to so stroški, povezani z delom sodišč kot državnih organov, stranke jih delno krijejo s plačilom sodnih taks, posebej morajo stranke plačati stroške v zvezi s samim potekom postopka: stroški za izvajanje posameznih dokazov, stroški za dnevnice, potni stroški za sodnike v primeru opravljanja sodnih dejanj zunaj sodnih poslopij; o STROŠKI STRANK: potni stroški, izguba osebnega dohodka (zaradi izostanka z dela), poštnine, sodne takse, nagrade za odvetnike.
111
Temeljna pravila o povrnitvi pravdnih stroškov?
Veljata dva temeljna kriterija: o KRITERIJ USPEHA V PRAVDI: stranka, ki v pravdi ne uspe, mora nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti pravdne stroške (154/I ZPP),
58
če stranka le delno zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh: določi, da krije vsaka stranka svoje stroške ali ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov (154/II ZPP), o KRITERIJ KRIVDE: stranka mora ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki tiste stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali naključju, ki se je njej primerilo (156/I ZPP), krivdna povzročitev stroškov je podana, če stranka: zlorablja procesne pravice ali poskuša s procesnimi dejanji zavlačevati postopek.
112
Posebna pravila o povrnitvi pravdnih stroškov.
Tožnik mora kriti pravdne stroške, če: o toženec ni dal povoda za tožbo in je pripoznal zahtevek v odgovoru na tožbo oz. na GO, preden se je spustil v obravnavanje o glavni stvari (157/I ZPP) o je umaknil tožbo, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek (158/I ZPP). Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva (158/II ZPP). Če se pravda konča s sodno poravnavo, krije vsaka stranka svoje stroške, če v poravnavi ni drugače dogovorjeno (159/I ZPP). Sosporniki krijejo stroške po enakih delih. Sodišče lahko določi drugačno razmerje, če je med njimi razlika glede deleža na spornem predmetu. Sosporniki, ki so nerazdelno odgovorni glede glavne stvari, so nerazdelno odgovorni tudi za stroške nasprotne stranke. Za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, drugi sosporniki niso odgovorni (161 ZPP). Če državni organ nastopa kot stranka, ima pravico do povračila stroškov, ne pa pravice do nagrade (162 ZPP). Stroške postopka za zavarovanje dokazov krije stranka, ki je zavarovanje predlagala. Ta stranka mora povrniti stroške tudi nasprotni stranki oz. postavljenemu začasnemu zastopniku. Te stroške lahko stranka pozneje uveljavlja kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi (167 ZPP).
113
Kaj je predmet dokazovanja?
Predmet dokazovanja so: o dejstva, na katera stranke opirajo svoje zahtevke oz. ugovore, o pravila znanosti in strok, o izkustvena pravila. Pravnih pravil ni treba dokazovati, ker jih sodišče pozna po UD (iura novit curia).
114
Katera dejstva v pravdni ni treba dokazovati?
o priznana dejstva: priznano dejstvo sodišče vzame za podlago sodbe brez preverjanja njegove resničnosti, priznano dejstvo se dokazuje le, če sodišče meni, da stranka priznava dejstvo z namenom razpolagati z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati, o splošno znana (notorna) dejstva: to so dejstva, ki so na določenem območju znana večjemu številu ljudi, to so historični dogodki, naravne katastrofe in politične okoliščine, o neprerekana dejstva: so dejstva, ki jih stranka ne zanika, vendar jih izrecno ne prizna, novost v ZPP-D: obvezno obrazloženo (substancirano) prerekanje dejstev – če se stranka želi izogniti fikciji, da neprerekana dejstva priznava, se mora obrazloženo izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke; to velja le, če je nasprotna stranka popolno in jasno navajala dejstva (214 ZPP), ZPP-D je torej uvedel pravilo, da ne velja t. im. salvatorična klavzula: stranka prereka vse navedbe nasprotne stranke, v kolikor jih izrecno ne prizna. Sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih odkrije v dokaznem postopku in jih ni navajala nobena stranka, razen če gre za dejstva, ki kažejo na to, da imajo stranke namen nedopustno razpolagati z zahtevki.
Pravna pravila se ne dokazujejo, ker se šteje, da jih sodišče pozna po uradni dolžnosti.
115
Faze izvajanja dokazov
predlaganje dokazov (dokazni predlog), o sklepanje o tem, katere dokaze bo sodišče izvedlo (dokazni sklep), o zbiranje dokazov, o izvajanje dokazov v ožjem smislu, o ocenjevanje dokazov.
116
Kaj je edicijska dolžnost?
o izročitev listine predlagajoče stranke: stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb (226/I ZPP); o edicijska dolžnost nasprotnika: nasprotnik je dolžan izročiti listino, če: se je v pravdi sam nanjo skliceval v dokaz svojih navedb, gre za listino, ki jo mora po zakonu izročiti (npr. ima jo v hrambi) – izročitev listine je možna s posebno tožbo (edicijski zahtevek), velja listina glede na njeno vsebino skupno za obe stranki – izročitev listine je možna s posebno tožbo; če nasprotnik zanika, da bi bila listina pri njem, sodišče izvede postopek za ugotovitev tega dejstva, vendar stranke v izročitev listine ni možno prisiliti, četudi laže, da je ni pri njej, sankcija, če stranka neupravičeno odklanja predložitev listine, je, da sodišče šteje dejstvo, ki ga je nasprotna stranka želela z listino dokazati, za dokazano (227/V ZPP), stranka lahko odreče predložitev listine, če lahko odreče pričanje ali odgovore na posamezna vprašanja; o izročitev listine državnega organa: gre za primere, ko se listina se nahaja pri državnem organu ali osebi, ki ji je poverjeno izvrševanje javnega pooblastila, če stranka ne more doseči, da se ji taka listina izroči ali pokaže, si jo sodišče preskrbi po UD (226/III ZPP); o edicijska dolžnost tretjih oseb: tretjemu se lahko s sklepom naroči oz. naloži izročitev listine, sodišče to lahko naredi, če: mora tretja oseba listino po zakonu hraniti, ali gre za listino, ki je po vsebini skupna za tretjo osebo in stranko, ki se sklicuje na listino (228/I ZPP), če tretja oseba zanika edicijsko dolžnost, o tem odloči pravdno sodišče s posebnim sklepom, ki je izvršilni naslov in se izvrši po pravilih izvršilnega postopka (228/V ZPP).
117
Kaj vsebuje dolžnost pričevanja?
Dolžnost pričevanja vsebuje: o dolžnost priti na sodišče, o dolžnost izpovedati o dejstvih vse, kar priča pomembnega ve, o dolžnost govoriti resnico.
118
Kdaj se začne pravdni postopek?
Pravdni postopek se začne s tožbo. Popolno procesno razmerje se vzpostavi z vročitvijo tožbe tožencu.
119
Pogoji za izdajo zamudne sodbe so?
Pogoji za izdajo zamudne sodbe so: tožencu je bila tožba v redu vročena, ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, tožba je sklepčna (to pomeni, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi), dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazili, ki jih je predložil tožnik, in s splošno znanimi dejstvi.
120
Kdaj je mogoče izdati sodbo brez oprave glavne obravnave?
o plačilni nalog, o zamudna sodba, o sodba glede na stanje spisa, o sodba na podlagi odpovedi, o sodba na podlagi pripoznave, o kontradiktorna sodba v SMV in gospodarskih sporih, če predsednik senata ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo sodne odločbe.
121
Kdaj lahko sodišče združi pravde?
Sodišče lahko združi pravde za skupno obravnavanje, če: o teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev; in o se s tem pospeši obravnavanje in zmanjšajo stroški.
122
Razlogi za prekinitev postopka
Postopek se na podlagi zakona vedno prekine, če: stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost in v pravdi nima pooblaščenca,
umre zakoniti zastopnik stranke ali preneha njegova pravica za zastopanje in stranka nima pooblaščenca v pravdi, stranka kot pravna oseba preneha obstajati ali ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, zaradi vojne ali drugih vzrokov sodišče preneha delati, drug zakon tako določa. o Pri nepodedljivih osebnih pravicah smrt stranke povzroči ustavitev pravdnega postopka. o Sodišče lahko po lastni presoji ali na predlog prekine postopek, če: sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov odrezano od sodišča, je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bil storjen gospodarski prestopek, ali je bilo storjeno KD, za katerega se storilec preganja po UD, in od tega, kdo je storilec, in ali je storilec odgovoren, kadar sodišče odloči, da bo prekinilo postopek do pravnomočnosti sklepa o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, na podlagi 156 URS, če sodišče začne postopek pred US, če meni, da je zakon, ki ga mora uporabiti pri odločanju, protiustaven (pravda se po UD nadaljuje po odločitvi US).
123
Katere so sestavine sodbe?
SESTAVINE SODBE so: uvod, izrek (vsebuje odločitev sodišča o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka), obrazložitev in pravni pouk.
124
Kako se delijo sodbe glede na pravno varstvo?
o dajatvene ali kondemnatorne sodbe, o ugotovitvene ali deklaratorne sodbe, o oblikovalne ali konstitutivne sodbe.
125
Kako se delijo sodbe glede na izrek?
o ugoditvene sodbe, o zavrnilne sodbe, o mešane sodbe (sodišče zahtevku delno ugodi in ga delno zavrne).
126
Kako se delijo sodbe glede na obseg odločitve?
o končne sodbe (z njimi sodišče odloči o vseh zahtevkih),
o delne sodbe (z njimi sodišče odloči o delu zahtevka), o vmesne sodbe (z njimi sodišče odloči o temelju zahtevka), o dopolnilne sodbe (z njimi sodišče dopolni prejšnjo sodbo, ker v njej ni odločilo o vseh postavljenih zahtevkih).
127
Kako se delijo sodbe glede na posledice?
o materialne sodbe (temeljijo na uporabi materialnopravnih pravil in imajo materialnopravne posledice); o procesne sodbe (izdajo se na podlagi procesnih pravil in imajo procesne posledice) – to sta: sodba o razveljavitvi sodne poravnave, sodba o razveljavitvi arbitražne odločbe.
128
Kaj je pravnomočnost?
Institut pravnomočnosti izključuje nadaljnje razpravljanje o spornem razmerju, izključuje redna pravna sredstva (formalna pravnomočnost) in pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe (materialna pravnomočnost).
129
Kdaj postane odločba sodišča I. stopnja pravnomočna?
o s potekom pritožbenega roka, če upravičene stranke ne vložijo pritožbe, ali o z dnevom odpovedi pritožbi, če se stranke pritožbi odpovedo, ali o z dnevom umika pritožbe, če stranka vloženo pritožbo umakne.
130
Objektivne meje pravnomočnosti
Sodba postane pravnomočna glede zahtevkov iz tožbe in nasprotne tožbe, o katerih je sodišče odločilo. Če sodišče ni odločilo o katerem izmed zahtevkov oz. delu kakšnega zahtevka, se pravnomočnost nanj ne razteza. Pravnomočnost zajema tudi odločitev o terjatvi, ugovarjani v pobot. Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe. Ne postane pravnomočna obrazložitev oz. njeni razlogi. Ne postanejo pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju, razen če je bil postavljen vmesni ugotovitveni zahtevek. Ne postanejo pravnomočne dejanske ugotovitve in pravno mnenje v odločbi. Ne postane pravnomočna odločitev sodišča o ugovorih toženca, razen če gre za pobotne ugovore. Vprašanje identitete tožbenega zahtevka: treba se je vprašati, ali se v novi pravdi res uveljavlja identičen zahtevek. Isti tožbeni predlog ne zadostuje za ugotovitev identitete tožbenega zahtevka. Poleg tožbenega predloga je treba upoštevati tudi materialnopravno razmerje, na katerem tožbeni zahtevek temelji.
131
Subjektivne meje pravnomočnosti
Pravnomočna sodba veže stranke spora in sodišče, ki je sodbo izdalo. Pravnomočnost se ne more raztezati na tretje osebe, ker v pravdi niso sodelovale in niso mogle sodelovati. Pravnomočna sodba učinkuje tudi proti: o pravnim naslednikom: univerzalnim naslednikom: dedičem pri fizičnih osebah, in novo nastalim pravnim osebam pri združevanju gospodarskih družb.
singularnim naslednikom, če stranka med pravdo odtuji stvar ali pravico, o kateri teče pravda, o intervenientom: sosporniškim intervenientom (proti osebi, ki bi lahko v pravdi nastopala kot enotni sospornik, vendar je tožba ni zajela, ker ni šlo za nujno sosporništvo; npr. uspešna tožba za razveljavitev oporoke učinkuje za vse dediče, čeprav ni vložena proti vsem); navadnim intervenientom v okviru intervencijskega efekta, o tretjim osebam (erga omnes): v zakonskih in paternitetnih sporih (te sodbe imajo oblikovalen učinek, ki ustanavlja, spreminja ali razvezuje določeno pravno razmerje), na podlagi posebnih predpisov (npr. predpisov, ki urejajo prisilno izvršbo). Če je obstoj pravnomočne sodbe element nekega civilnega ali kazenskega stanja, jo morajo upoštevati vsi.
132
Katera redna pravna sredstva pozna ZPP?
REDNA pravna sredstva so dovoljena proti nepravnomočnim sodnim odločbam. To so: (1) pritožba proti sodbi, (2) pritožba proti sklepu, (3) ugovor proti plačilnemu nalogu (po mnenju nekaterih teoretikov).
133
Katera izredna pravna sredstva pozna ZPP?
IZREDNA pravna sredstva so dovoljena proti pravnomočnim sodnim odločbam. To so: (1) revizija proti sodbi, (2) revizija proti sklepu, (3) zahteva za varstvo zakonitosti, (4) obnova postopka, (5) tožba za razveljavitev sodne poravnave
134
Kaj pomeni suspenzivnost pravnih sredstev?
Odloži nastop pravnomočnosti in izvršljivost. Pritožba proti sodbi je vedno suspenzivna. Pritožba proti sklepu je suspenzivna, razen če ZPP določa drugače. Ugovor proti plačilnemu nalogu je suspenziven. Vsa izredna pravna sredstva so nesuspenzivna, ker jih upravičenec vlaga po pravnomočni odločbi. Upravičenec lahko predlaga le odložitev izvršbe.
135
Kaj pomeni devolutivnost pravnih sredtev?
Pomeni, da o pravnem sredstvu odloča višje sodišče. Pritožba proti sodbi in pritožba proti sklepu sta devolutivni. Ugovor proti plačilnemu nalogu ni devolutiven. Devolutivna izredna pravna sredstva so revizija in zahteva za varstvo zakonitosti (odloča Vrhovno sodišče) ter ustavna pritožba (odloča Ustavno sodišče). Ostala izredna pravna sredstva so nedevolutivna.
136
Kaj pomeni reformatičnost in kaj kasatoričnost pravnih sredstev?
Pri reformatičnem pravnem sredstvu ima sodišče pooblastilo spremeniti in razveljaviti izpodbijano sodno odločbo, če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbijanje – revizijska (reformatična) pooblastila. Pri kasatoričnem pravnem sredstvu ima sodišče pooblastilo samo razveljaviti (kasirati) izpodbijano sodno odločbo, če ugotovi, da so podani razlogi za izpodbijanje – kasatorična pooblastila. Pri nas imajo vsa sodišča, ki odločajo o rednih in izrednih pravnih sredstvih, kasatorična in revizijska pooblastila.
137
Dopustnost pravnih sredstev?
Pravno sredstvo zoper sodno odločbo je dopustno, če: (1) je predvideno v zakonu – po Ustavi mora biti pravno sredstvo dovoljeno proti vsaki sodni odločbi, zakon določa, katera pravna sredstva so dovoljena; (2) je pravočasno, (3) ga je vložila upravičena (legitimirana) oseba, ki se mu ni odpovedala ali ga umaknila – zakon pove, kdo ima pravico vložiti (iz)redno pravno sredstvo; (4) ima vlagatelj pravni interes – pravni interes imata: ● stranka, ki v pravdi ni v celoti uspela, in ● tisti, ki ga zakon izrecno pooblašča za vložitev izrednega pravnega sredstva. (5) je popolno – vsebuje vse z zakonom predpisane minimalne sestavine. Nedopustno pravno sredstvo sodišče zavrže brez obravnavanja njegove utemeljenosti.
138
Posledice odpovedi pravnemu sredstvu in umiku pravnega sredstva?
Odpoved pravnemu sredstvu povzroči nastop pravnomočnosti. Smisel ima le pri rednih pravnih sredstvih. Stranka se lahko odpove rednemu pravnemu sredstvu po razglasitvi sodbe. Legitimirani upravičenec, ki je vložil pravno sredstvo, ga lahko umakne. Odpoved in umik pravnega sredstva se ne moreta preklicati.
139
Pritožba zoper sodbo na prvi stopnji?
Pritožba zoper sodbo je redno, suspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo. Pritožbeno sodišče ima kasatorična in revizijska pooblastila. Pritožba je dovoljena zoper vsako sodbo, izdano na I. stopnji. V "običajnih" sporih je rok za vložitev pritožbe 30 dni od vročitve prepisa sodbe. Pritožbo lahko vložijo: (1) stranka, (2) univerzalni ali singularni pravni naslednik stranke, če je stopil v pravdo, (3) stranski intervenient, če to ni v nasprotju s strankinim ravnanjem, (4) sosporniški intervenient proti volji stranke. Rok 15 dni je določen v meničnih in čekovnih sporih. Rok 8 dni od vročitve prepisa sodbe je določen v: ● sporih zaradi motenja posesti, ● sporih majhne vrednosti
140
Vsebina pritožbe?
Pritožba mora obsegati:
1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga,
2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu,
3. pritožbene razloge;
4. podpis pritožnika.
141
Katere sklope pritožbenih razlogov pozna ZPP?
ZPP pozna 3 pritožbene razloge: (1) bistvene kršitve določb pravdnega postopka, (2) zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, (3) zmotna uporaba materialnega prava. Zamudne sodbe ni možno izpodbijati zaradi dejanskega stanja. Sodbi na podlagi pripoznave, sodba na podlagi odpovedi in vmesna sodba na podlagi sporazuma strank se lahko izpodbijajo le zaradi: ● bistvenih kršitev postopka, in ● napak volje pri pripoznavi ali odpovedi = sile, grožnje, zmote ali zvijače. Sodb v sporih majhne vrednosti ni možno izpodbijati zaradi dejanskega stanja.
142
Bistvene kršitve določb pravdnega postopka?
So kršitve procesnih pravil, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe.
ABSOLUTNE bistvene kršitve postopka so kršitve, zaradi katerih je sodba absolutno neveljavna, ne da bi pritožbenemu sodišču bilo treba ugotavljati, ali so kršitve vplivale na pravilnost in zakonitost sodbe. Absolutne kršitve zakon taksativno našteva. Vpliv absolutnih kršitev na pravilnost in zakonitost sodne odločbe se vnaprej predpostavlja. Sodišče jih upošteva po uradni dolžnosti z nekaj izjemami.
RELATIVNE kršitve postopka so kršitve, zaradi katerih je sodba izpodbojna. Podane so, če je sodišče med postopkom nepravilno uporabilo določbo zakona ali je sploh ni uporabilo, čeprav bi moralo, in je to vplivalo ali bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe. Relativne kršitve zakon na splošno opredeljuje z generalno klavzulo. Njihov vpliv je treba ugotavljati. Sodišče jih upošteva le na predlog strank.
143
Katere so absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka?
Absolutne bistvene kršitve so:
(1) sodišče je bilo nepravilno sestavljeno, ali pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik (porotnik), ki ni sodeloval na glavni obravnavi;
(2) pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik (porotnik), ki: 1) bi moral biti izločen, ali je bil s sklepom sodišča izločen oziroma je bil izločen s sklepom predsednika sodišča
(3) pomanjkanje sodne jurisdikcije – odločeno je bilo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost;
(4) če je sodišče na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je stvarno in krajevno pristojno
(5) neupoštevanje ugovora sklenjene pogodbe o arbitraži – sodišče je nepravilno odločilo, da je pristojno;
(6) kršitev načela oficialnosti – sodišče je oprlo odločbo na nedovoljena razpolaganja strank;
(7) sodišče je v nasprotju z zakonom izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi ali sodbo na podlagi pripoznave ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank;
(8) kršitev načela kontradiktornosti – stranki z nezakonitim ravnanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (npr. opustitev vročitve); (9) kršitev pravice do uporabe lastnega jezika – sodišče je v nasprotju z zakonom zavrnilo zahtevo stranke po uporabi lastnega jezika v postopku in spremljanju postopka v lastnem jeziku;
(10) kršitev obligatornosti glavne obravnave – sodišče je izdalo sodbo brez glavne obravnave, čeprav bi jo moralo opraviti;
(11) kršitev sposobnosti biti stranka – kot tožnik ali toženec se je postopka udeležil nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, kršitev pravil o zastopanju pravnih oseb – stranke pravne osebe ni zastopal, kdor jo je po zakonu upravičen zastopati, kršitev pravil o obveznem zastopanju procesno nesposobnih oseb: 1. pravdno nesposobne osebe ni zastopal zakoniti zastopnik, ali 2. zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja; pomanjkljivosti pri zastopanju po pooblaščencu: 1. stranke ni zastopal pooblaščenec, čeprav bi jo po zakonu moral, 2. pooblaščenec ni imel pooblastila za zastopanje (razen če je stranka pozneje pravdo ali posamezna pravdna dejanja odobrila).
(12) kršitev litispendence – sodišče je odločilo o zahtevku, o katerem že teče pravda, kršitev rei iudicatae – sodišče je odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že razsojeno, kršitev rei transactae – sodišče je odločilo o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava;
(13) kršitev načela javnosti – v nasprotju z zakonom je bila izključena javnost glavne obravnave;
(14) kršitev pravil o sestavi in vsebini sodne odločbe – sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti: 1) izrek sodbe je nerazumljiv, 2) izrek sodbe nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, 3) sodba sploh nima razlogov, 4) v sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, 5) razlogi o odločilnih dejstvih so nejasni ali nasprotujoči, 6) navedbe o vsebini listin in zapisnikov v sodbi ter resnične listine in zapisniki si nasprotujejo.
144
Kdaj je podana zmotna uporaba materialnega prava?
Je podana, kadar: (1) sodišče uporabi nepravilno pravno normo, (2) sodišče uporabo pravilno pravno normo, vendar jo napačno interpretira, (3) sodišče uporabi napačno dejansko stanje pod pravno normo.
145
Kdaj je podana zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja?
Dejansko stanje je napačno ugotovljeno, kadar: (1) sodišče napačno ugotovi odločilno dejstvo, ali (2) sodišče sploh ne ugotovi odločilnega dejstva. Običajno je nepopolna ugotovitev dejanskega stanja posledica uporabe napačne norme ali posledica zmotne razlage pravne norme.
146
Pravica navajanja novot v pritožbenem postopku?
Pravica navajanja novot (ius novorum) – stranka lahko v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, če dokaže, da jih brez lastne krivde ni mogla navesti oz. predložiti do konca glavne obravnave. Ko se sklicuje na nova dejstva, mora navesti dokaze, s katerimi naj bi se ta dejstva dokazala. Ko predlaga nove dokaze, mora navesti dejstva, ki jih želi z njimi dokazati. Možno je navajati le dejstva, ki so obstajala v času zaključka glavne obravnave, ker sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Ni možno upoštevati novot, nastalih po zaključku glavne obravnave
147
Kam se vloži pritožba?
Pritožba se vloži pri sodišču, ki je izreklo sodbo na I. stopnji, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko.
Prepozno, nedovoljeno ali nepopolno pritožbo zavrže predsednik senata sodišča I. stopnje brez posebnega naroka. Vendar nedovoljen pritožbeni razlog NE more biti podlaga za zavrženje pritožbe, ker mora sodišče vedno preizkusiti, ali obstajajo razlogi, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
148
Kaj stori predsednik senata, ko prejme pritožbo in kako naprej teče pritožbeni postopek?
Izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče nasprotni stranki. Ta lahko v istem roku kot je določen za vložitev pritožbe od prejema poda odgovor na pritožbo. Ta rok je prekluziven in po preteku se odgovor na pritožbo ne bo upošteval. Po prejemu odgovora ali poteku roka zanj, pošlje predsednik senata pritožbo z vsemi spisi sodišču II. stopnje. Če pritožnik zatrjuje kršitve pravdnega postopka, predsednik senata k navedbam v pritožba poda pojasnila in opravi poizvedbe. Ko prispejo spisi s pritožbo k sodišču druge stopnje, sodnik poročevalec preizkusi, ali je pritožba pravočasna, popolna in dovoljena. Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo lahko zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če tega ni storil predsednik senata sodišča prve stopnje. Če sodnik poročevalec pritožbe ne zavrže, pripravi poročilo za obravnavanje zadeve na pritožbenem senatu. Sodnik poročevalec si lahko, če je treba, od sodišča prve stopnje priskrbi poročilo o kršitvah določb postopka in zahteva, naj se za ugotovitev teh kršitev opravijo poizvedbe.
149
Prepoved reformatio in peuis
Načelo prepovedi spremembe sodbe v škodo pritožnika (prepoved reformatio in peuis) – sodišče II. stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila le ona.
150
Nova ureditev revizije?
Glavna novost ZPP-D (prava reforma) je bila na področju revizije, saj je novela uvedla institut dopuščene revizije in kot odločilen kriterij za (ne)dopustnost revizije skoraj v celoti opustila vrednost spornega predmeta.
Namesto tega uvaja sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reševanje pomembnih pravnih vprašanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodno prakso, zagotavljanje enotnosti sodne prakse; 367.a člen). Pri tem ne gre le za reševanje problema preobremenjenosti Vrhovnega sodišča, ampak predvsem za to, da se Vrhovnemu sodišču zagotovi, da bo lahko uresničilo svojo ustavno funkcijo. Ta je v tem, da bo lahko v konkretnih sodnih postopkih zagotavljalo razvoj prava skozi sodno prakso in njeno poenotenje, še zlasti tedaj, ko se glede pomembnih pravnih vprašanj na nižjih sodiščih zanesljiva sodna praksa ne more ustvariti. Za kakovostno uresničitev te naloge pa mora biti pripad zadev, o katerih mora Vrhovno sodišče odločiti, znosen oz. obvladljiv.
O dopustitvi revizije odloča Vrhovno sodišče. Postopek je "dvofazen". Stranka mora najprej vložiti predlog za dopustitev revizije (in se v njem osredotočiti na razloge, ki utemeljujejo dopustitev revizije - npr. neenotnost sodne prakse, odstop od sodne prakse, pomembnost pravnega vprašanja). Če Vrhovno sodišče revizijo dopusti (o tem bo odločalo v senatu treh sodnikov), pa ima nato stranka dodaten rok 15 dni za vložitev revizije, argumentirane v polnem obsegu. Sklep o nedopustitvi revizije bo praktično neobrazložen (367.c člen). V sklepu o dopustitvi revizije bo Vrhovno sodišče tudi odločilo, glede katerih vprašanj oz. zatrjevanih kršitev se revizija dopusti.
151
Zahteva za varstvo zakonitosti
Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno, devolutivno, nesuspenzivno in dvostransko pravno sredstvo državnega tožilca, določeno z zakonom, s katerim se izpodbijajo zaradi kršitve zakona vse pravnomočne sodne odločbe (bistvene kršitve postopka in zmotna uporaba materialnega prava). Glavno vodilo pri njenem vlaganju je javni interes zagotoviti enotno uporabo zakonov.
Zoper pravnomočno sodno odločbo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti Državno tožilstvo v roku 3 mesecev od pravnomočnosti sodne odločbe.
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno poravnavo, zamudno sodbo, sodbo na podlagi odpovedi oziroma pripoznave in vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank vloži tudi, če gre za razpolaganje v nasprotju s prisilnimi predpisi ali moralo. Državno tožilstvo zahtevo za varstvo zakonitosti v 30 dneh od dneva, ko mu je bila vročena revizija tiste stranke, katere revizija mu je bila vročena prej.
152
Tožba na razveljavitev sodne poravnave
Tožba za razveljavitev se lahko vloži zaradi naslednjih razlogov: (1) sodna poravnava je sklenjena v zmoti, pod vplivom sile ali zvijače,
če je bila sodna poravnava sklenjena glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati
(2) pri sklenitvi sodne poravnave je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen ali je bil izločen s sklepom sodišča, (3) kršitev pravil o sposobnosti biti stranka, procesni sposobnosti, zastopanju strank in pooblaščencih: 1) pri sklenitve poravnave je sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, 2) stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravičeni zastopnik, 3) pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, 4) zakoniti zastopnik ni imel posebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja, 5) pooblaščenec stranke ni imel pooblastila za pravdo ali posamezna pravdna dejanja, niti pozneje ni bila dana odobritev.
153
Kdo lahko vloži tožbo na razveljavitev sodne poravnave
Če je bila sodna poravnava sklenjena glede zahtevkov, s katerimi stranke ne morejo razpolagati , lahko tožbo vloži vsak, ki izkaže pravni interes. Sicer pa stranke.
154
Kaj je obnova postopka?
Obnova postopka je izredno, nesuspenzivno, nedevolutivno in dvostransko pravno sredstvo, s katerim stranke postopka zaradi taksativno naštetih zakonskih razlogov zahtevajo ponovno odločanje o pravnomočno končanem sporu. Obnova postopka je dovoljena zaradi: ● najtežjih absolutnih kršitev postopka, ● kaznivih dejanj, ki so pripeljale do izdaje pravnomočne sodbe, ● novih dejstev in novih dokazov. Obnova se nikakor NE more sklicevati na zmotno uporabo materialnega prava.
155
Kdo je legitimiran za vložitev obnovitvenega razloga?
Za vložitev obnovitvenega predloga so legitimirani: 1. stranka, 2. univerzalni naslednik stranke, 3. singularni naslednik stranke, če je stopil v pravdo in postal stranka, 4. zakoniti zastopnik stranke, 5. pooblaščenci vseh omenjenih oseb – pooblaščenec odvetnik lahko vloži predlog za obnovo postopka le, če predloži novo pooblastilo, 6. stranski intervenient s soglasjem stranke, če je sodeloval v rednem postopku,
7. sosporniški intervenient vedno.
156
Razlogi za obnovo postopka
ABSOLUTNE BISTVENE KRŠITVE POSTOPKA
(1) pri izdaji sodbe je sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi po zakonu moral biti izključen ali je bil izključen s sklepom sodišča;
(2) kršitev načela kontradiktornosti – stranki z nezakonitim ravnanjem, zlasti opustitvijo vročitve ni bila dana možnost zaslišanja pred sodiščem;
(3) uporaba fikcije vročitve zaradi nepretrgane strankine odsotnosti, daljše od 6 mesecev
(4) kršitev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in procesne sposobnosti ter pravil o zastopanju in pooblaščencih: 1) postopka se je kot stranka udeležil nekdo, ki ne more biti stranka, 2) stranke pravne osebe ni zastopal zakonsko upravičeni zastopnik, 3) procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, 4) zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali posamezna pravdna dejanja, 5) stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z zakonom, 6) pooblaščenec ni imel pooblastila, razen če je bila pravda (ali posamezna pravdna dejanja) pozneje odobrena.
KAZNIVA DEJANJA KOT RAZLOG ZA OBNOVO POSTOPKA
(1) sodba se opira na krivo izpovedbo priče ali izvedenca,
(2) sodna odločba se opira na: 1) ponarejeno listino, ali 2) listino, ki potrjuje neresnično vsebino;
(3) do sodne odločbe je prišlo zaradi kaznivega dejanja sodnika, sodnika porotnika, zakonitega zastopnika, pooblaščenca, nasprotne stranke ali koga drugega. Kaznivo dejanje mora biti izkazano s pravnomočno sodno odločbo.
NOVA DEJSTVA IN DOKAZI
(1) sodba se opira na drugo pravnomočno odločbo kakršnegakoli drugega organa (tudi sodišča) in je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oz. odpravljena – drugačna rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju;
(2) stranka zve za nova dejstva ali najde nove dokaze, zaradi katerih bi bila zanjo izdana bolj ugodna sodna odločba, če bi bila uporabljena v prejšnjem postopku – nova dejstva in dokazi so lahko podlaga za obnovo postopka, če: 1) so obstajali v času odločanja v rednem postopku, 2) jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan, ker zanje ni vedela in ni mogla vedeti; 3) bi bila za stranko izdana bolj ugodna odločba, če bi bili vloženi v prejšnjem postopku.
(3) Če je prišlo do pravnomočne odločbe kazenskega sodišča, ki temelji na istem dejanskem stanju kot sodna odločba, na podlagi katerega je bilo že odločeno v pravdnem postopku. V takem primeru je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.
157
Rok za vložitev obnovitvenega predloga za obnovo postopka
Subjektivni rok znaša 30 dni od dneva obnovitvenega razloga. To je: ● dan, ko je stranka zvedela za obnovitveni razlog,
● dan, ko je bila stranki vročena pravnomočna sodna odločba, ki uveljavlja drugačno rešitev predhodnega vprašanja na matičnem področju, ● dan, ko je stranka dobila možnost uveljaviti pravnomočno sodno odločbo. Če je začel subjektivni rok teči pred vročitvijo pravnomočne sodne odločbe, se šteje od: o pravnomočnosti odločbe, če proti njej ni bilo vloženo pravno sredstvo, o od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča. Objektivni rok znaša 5 let od pravnomočnosti odločbe. Objektivnega roka sploh ni, če gre za: o kršitev načela kontradiktornosti, o kršitev procesnih predpostavk sposobnosti biti stranka in pravdne sposobnosti ter kršitev pravil o zastopanju in pooblaščencih.
158
Kaj mora vsebovati predlog za obnovo in kje se vloži?
Predlog za obnovo se poda pri sodišču, ki je izdalo odločbo na I. stopnji. V predlogu je treba navesti: (1) sestavine vsake vloge, (2) zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, (3) okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, (4) dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja.
159
Katere faze pozna obnovitveni postopek?
Obnovitveni postopek ima 3 stadije: (1) pripravljalni postopek – preizkus, ali je obnovitveni predlog pravočasen, popoln in dopusten; (2) razveljavitveni postopek (iudicium rescindens) – razveljavitev pravnomočne sodne odločbe; (3) nadomestitveni postopek (iudicium restitutorium) – izdaja nove sodne odločbe.
160
Kaj je plačilni nalog in izdaja plačilnega naloga
Plačilni nalog je dajatvena sodna odločba, ki jo izda sodišče na podlagi mandatne tožbe brez zaslišanja toženca. Po izkušnjah je v pravdah zelo težko izpodbiti verodostojne listine. Možnost napačnih sodnih odločb je majhna. Odstraniti jih je možno s pravnim sredstvom = ugovorom. Ko toženec vloži ugovor, postane obravnavanje kontradiktorno. Zakon o izvršbi in zavarovanju predvideva na podlagi verodostojne listine neposredno izvršbo. S tem postopek za izdajo plačilnega naloga izgublja pomen. Če sodišče ne ugodi zahtevku, nadaljuje s postopkom.
Sodišče odloči, da je stranka dolžna v roku 8/3 dneh izpolniti tožbeni zahtevek - v primeru uspeha z ugovorom se plačilni nalog razveljavi in začne z obravnavanjem glavne stvari.
161
Kateri spori veljajo za spore majhne vrednosti?
Za spore majhne vrednosti veljajo: (1) spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, nižjo od 2.000 EUR; (2) spori, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, vendar je tožnik namesto izpolnitve zahtevka pripravljen sprejeti denarni znesek, nižji od 2.000 EUR; (3) spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na premično stvar, katere v tožbi navedena vrednost ne presega 2.000 EUR. Za spore majhne vrednostni se ne glede na vrednost spora NE štejejo: ● spori o nepremičninah, ● spori iz intelektualne lastnine (avtorske pravice, varstvo in uporaba izumov, znakov razlikovanja in firme), ● spori zaradi varstva konkurence, ● spori zaradi motenja posesti. V primeru ugovora zoper plačilni nalog, v katerem vrednost prerekanega dela plačilnega naloga ne presega 2.000 EUR, se opravi postopek v sporih majhne vrednosti.
162
Posebna pravila v SMV
● omejitev načela materialne resnice – sodbe ni možno izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ● izjema od načela obligatornosti glavne obravnave – sodišče ne razpiše glavne obravnave, če ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in ni drugih ovir za izdajo odločbe. ● načelo pismenosti – postopek poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. ● omejitev navajanja dejstev in dokazov (prekluzija) – tožnik mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, toženec pa v odgovoru na tožbo (rok za odgovor je 8 dni). Za nova dejstva in dokaze lahko stranki vložita vsaka še po eno pripravljalno vlogo. Dejstva in dokazi, navedeni izven teh vlog, se ne upoštevajo. Na 1. naroku za glavno obravnavo stranki ne smeta navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Sodnik se mora omejiti na pravno obravnavanje spora. Kršitev prepovedi navajanja novih dejstev in dokazov je relativna bistvena kršitev postopka.
● mirovanje postopka je izključeno;
163
Spor zaradi motenja posesti - kaj ugotavlja sodišče
Posestno varstvo ščiti dejanska zunanja razmerja, ki so lahko skladna ali neskladna s pravnimi razmerji. Zaradi preprečevanja samovolje je v posestnih sporih izključeno obravnavanje pravice. Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji na: (1) zadnje stanje posesti, in (2) nastalo motenje.
164
Stopničasta tožba
Tožeča stranka lahko uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom.
165
Vmesni ugotovitveni zahtevek
Se lahko vloži, če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja ali obstaja ali ne obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje - sodišče ugotovi s pravnomočno sodbo. Njen cilj je vnesti gotovost med stranke in s tem preprečiti grozečo kršitev pravic ter vlaganje naknadnih dajatvenih in oblikovalnih zahtevkov (gre za vprašanja, ki bi jih sodišče sicer rešilo zgolj v obrazložitvi in ne bi postala pravnomočna, s tem zahtevkom pa dobijo učinek pravnomočnosti).
181/3, kot predpostavko ZPP določa, da mora biti sodišče pristojno.
166
Nesklepčnost
ZPP opredeljuje sklepčnost tožbe v 318. členu, kjer določa, da mora utemeljenost tožbenega zahtevka izhajati iz dejstev, navedenih v tožbi. Sklepčnost tožbe pomeni v svojem bistvu tožnikovo trditveno breme, da navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek. Vsebinsko to pomeni, da navede vsa dejstva, na katera se uporabijo pravne norme, ki utemeljujejo zahtevek. Če tožeča stranka tega bremena ne zmore, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Nesklepčnost tožbe je podana tedaj, ko tožeča stranka v tožbi opiše življenjski primer, iz katerega ne izhaja nobena pravna posledica, ko iz tožbenih navedb ne izhaja tista pravna posledica, ki jo s tožbenim predlogom zahteva tožeča stranka, temveč druga pravna posledica ali pa ne izhaja pravna posledica za toženo stranko, marveč za koga drugega. Vzroki za takšne oblike nesklepčnosti pa so različni: - življenjski primer je sicer popolno opisan, vendar iz njega ne izhaja opisana posledica; - lahko pa je opisan pomanjkljivo in je prav ta pomanjkljivost razlog za nesklepčnost.
Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne, drugače pozove stranko, da poda ustrezne dopolnitve
