OBLIGACIJE - SPLOŠNI DEL

Question 1

Dispozitivna narava zakonskih določb OZ

Answer 1

Udeleženci lahko uredijo obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v OZ. Tega ne morejo, če iz posamezne določbe ali njenega smisla izhaja kaj drugega (= kogentne ali prisilne določbe).
Izjeme od načela dispozitivnosti so:
(1) kogentne ali prisilne določbe – potrebno je neposredno uporabiti zakonsko normo ne glede na voljo strank;
(2) sklepanje pogodb po samem zakonu – zainteresirani lahko zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene;
(3) omejitve v korist drugih temeljnih načel obligacijskega prava.

Question 2

Načelo avtonomije volje strank

Answer 2

Udeleženci v pravnem prometu prosto urejajo obligacijska razmerja. Ne morejo jih urejati v nasprotju:
(1) z ustavo,
(2) s prisilnim predpisi,
(3) z moralnimi načeli.
Prosto urejanje v teh okvirih pomeni, da subjekti obligacijskih razmerij:
● sami odločajo, ali bodo sploh sklenili obligacijsko razmerje;
● si sami izberejo sopogodbenika;
● sami določijo vsebino obligacijskega razmerja

Question 3

Omejitve načela avtonomije volje strank

Answer 3

(1) pogodbe, ki jih je po zakonu treba nujno skleniti – pravni sistem sili udeležence v sklepanje določenih o.r. tudi proti njihovi volji (npr. avtomobilsko zavarovanje);
(2) pogodbe, ki jih je po zakonu treba skleniti z določenim udeležencem – npr. predkupna pravica;
(3) ničnost pogodb, če:
1) je predmet obveznosti nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv;
2) pogodba nima kavze (podlage) ali je kavza nedopustna;
3) je razvezni ali odložni pogoj v nasprotju z ustavnimi načeli, prisilnimi predpisi ali moralo.
(4) zakonsko obvezne sestavine pogodb – posamezne pogodbe morajo vsebovati sestavine, ki jih določa zakon;
(5) obvezna oblika pogodbe – zakon za posamezne pogodbe določa, da morajo biti sklenjene v določeni obliki: pisno ali v obliki notarskega zapisa;
(6) omejitve v korist ostalih načel obligacijskega prava.

Question 4

Načelo enakopravnosti udeležencev obligacijskih razmerij

Answer 4

Udeleženci v o.r. so enakopravni.
Gre za pravno enakopravnost. Dejansko so subjekti o.r. ekonomsko, intelektualno ali kako drugače v neenakopravnem položaju. Zato skuša pravo z različnimi instituti zagotoviti tudi siceršnjo enakopravnost. Primeri takšnih institutov so:
● ničnost oderuške pogodbe,
● splošni pogoji poslovanja,
● izpodbojnost pogodbe, sklenjene pod grožnjo, itd.

Question 5

Načelo vestnosti in poštenja

Answer 5

Udeleženci o.r. morajo spoštovati načelo vestnosti in poštenja:
(1) pri sklepanju o.r.;
(2) pri izvrševanju pravic iz o.r.; in
(3) pri izpolnjevanju obveznosti iz o.r.
V (pravnem) prometu morajo ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
Načelo vestnosti in poštenja:
● velja za vse udeležence o.r. pri poslovnih ali neposlovnih obveznostih;
● nalaga dolžnost upoštevanja interesov vseh udeležencev istega razmerja;
● razteza se na vse faze o.r.

Question 6

Načelo skrbnosti

Answer 6

Obligacijsko pravo pozna 3 vrste skrbnosti:
● skrbnost glede na vrsto razmerja:
Udeleženci o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti ravnati s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu za ustrezno vrsto o.r.
1) skrbnost dobrega gospodarja – velja za fizične osebe;
2) skrbnost dobrega gospodarstvenika – velja za pravne osebe.
Za presojanje skrbnosti glede na razmerje uporabljamo objektivna merila.
● skrbnost glede na poklicno dejavnost:
3) skrbnost dobrega strokovnjaka:
Udeleženci v o.r. morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati:
 z večjo skrbnostjo,
 po pravilih stroke, in
 po običajih.
Za presojanje skrbnosti glede na poklicno dejavnost uporabljamo subjektivna in objektivna merila.

Question 7

Prepoved zlorabe pravic

Answer 7

Pravice iz o.r. so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba:
● v skladu s temeljnimi načeli, in
● v skladu z njihovim namenom.
Pri izvrševanju pravic se morajo udeleženci o.r. vzdržati ravnanja, ki drugim udeležencem otežuje izpolnitev obveznosti.
Navidezno izvrševanje pravice pomeni, da nosilec pravice ravna z izključnim ali očitnim namenom drugemu škodovati.
To načelo prepoveduje izvrševanje pravic v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica z zakonom ustanovljena in priznana.
Sankcija za zlorabo pravice je, da sodišče odkloni pravno varstvo zlorabljene pravice.

Question 8

Načelo enake vrednost dajatev - načelo ekvavilence

Answer 8

Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev.
Zakon določa, kdaj ima kršitev načela pravne posledice.
Načelo velja le pri dvostranskih odplačnih vzajemnih pogodbah.
Najbolj pomemben izraz tega načela je institut čezmernega prikrajšanja (laesio enormis): oškodovana stranka ima pravico zahtevati razveljavitev pogodbe, če je bilo med obveznostmi strank očitno nesorazmerje.
Pomanjkanje ekvivalence ne pomeni ničnosti. Sodišče na ekvivalenco NE pazi po uradni dolžnosti.

Question 9

Načelo pacta sunt servanda

Answer 9

Tudi načelo pogodbene discipline. Udeleženci o.r. so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
Obveznost ugasne le:
● s soglasno voljo udeležencev; ali
● na podlagi zakona.

Question 10

Prepoved povzročanja škode - neminem laedere

Answer 10

Vsak se je dolžan vzdržati ravnanja, ki lahko drugemu povzroči škodo (neminem laedere).
To načelo je izhodišče glede temelja odškodninske odgovornosti. OZ uveljavlja načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
Temeljne sankcije na področju odškodninskega prava so:
(1) za premoženjsko škodo:
1) vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija);
2) denarna odškodnina, če restitucija ni možna.
(2) za nepremoženjsko škodo denarno zadoščenje (satisfakcija).

Question 11

Načelo mirnega reševanja sporov

Answer 11

Udeleženci o.r. si morajo prizadevati, da rešujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na kak drug miren način.
Udeleženci naj sami brez posredovanja sodišč razrešijo spor, s čimer prihranijo čas in stroške.
Pravni podlagi za mirno rešitev spora sta:
● pogodba o poravnavi v OZ; in
● sodna poravnava v Zakonu o pravdnem postopku.

Question 12

Načelo solidarnosti

Answer 12

OZ tega načela ne opredeljuje – načelo izhaja iz vsebine samih določb.
Stranki si morata, kolikor je možno, prizadevati za upoštevanje interesov nasprotne stranke.
Primeri upoštevanja načela solidarnosti:
● dolžnost obvestila,
● dolžnost upnika preprečevati povečevanje škode,
● nihče ne sme drugega pustiti v nevarnosti, če ga lahko reši, ne da bi sebe spravil v nevarnost.

Question 13

Načelo dobre vere in poštenja

Answer 13

Splošnega pravila o varstvu dobre vere naše pravo nima. V posameznih primerih določa to varstvo in njegov obseg. Primeri:
● pri navideznem (simuliranem) pravnem poslu se navideznost ne more uveljavljati nasproti dobroverni 3. osebi;
● pravna oseba, ki sklene posel preko svoje sposobnosti (ultra vires), odgovarja 3. osebi za škodo, ki jo je utrpela.

Question 14

Vrste obveznosti glede na način nastanka

Answer 14

(1) Poslovne obveznosti nastanejo s pravnim poslom. Potrebna je pravnoposlovna volja.
Sem spadajo:
1) dvostranski in enostranski pravni posli,
2) dvostranska in enostranska poslovna obligacijska razmerja,
3) vzajemna in nevzajemna dvostranska obligacijska razmerja.
(2) Neposlovne obveznosti nastanejo na podlagi dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja.
Sem spadajo:
1) neposlovna odškodninska odgovornost;
2) obligacijska razmerja, ki nastanejo na podlagi neupravičene obogatitve;
3) obligacijska razmerja, ki nastanejo pri poslovodstvu brez naročila.

Question 15

Vrste obveznosti glede na pravno varstvo

Answer 15

(1) Civilne obligacije – so obligacije, ki jim pravo priznava popolno pravno varstvo. Možno jih je iztožiti.
(2) Naturalne obligacije – niso iztožljive, vendar so vseeno plačljive. Nimajo pravnega varstva in niso prisilno izvršljive. Naturalna obligacija je moralna dolžnost, katere izpolnitve ni mogoče uveljaviti. Če se izpolni, izpolnitve ni možno terjati nazaj.
Naturalne obligacije so:
1) obveznosti iz igre ali stave;
2) zastarane obveznosti;
3) obveznosti oseb z omejeno poslovno sposobnostjo.

Question 16

Vrste obveznosti glede na omejitev

Answer 16

(1) Omejene obveznosti – omejitev lahko nastopi na 2 načina:
1) kot omejitev dolga – dolžnik je dolžan plačati celoten dolg le, če dolg ne preseže meje, določene:
• s pravnim poslom, ali
• z zakonom.
2) kot omejitev jamstva – če dolžnik ne izpolni obveznosti, jo lahko upnik izsili s posegom v dolžnikovo premoženje.
(2) Neomejene obveznosti.

Question 17

Vrste obveznosti glede na podlago

Answer 17

(1) Kavzalne obveznosti – veljavnost pravnega posla je odvisna od kavze (podlage).
(2) Abstraktne obveznosti – veljavnost pravnega posla je NEodvisna od kavze (podlage).

Question 18

Vrste obveznosti glede na način izpolnitve

Answer 18

(1) Pozitivne obveznosti dolžnika vežejo na:
1) dajatev (dare) – upnik pridobi na stvari stvarno ali obligacijsko pravico.
Pri naknadni nemožnosti se subjektivna nemožnost upošteva.
2) storitev (facere) – namen pravnega posla se poskuša doseči z delom.
Pri naknadni nemožnosti se subjektivna nemožnost ne upošteva.
Iz kršitve pozitivne obveznosti nastane institucijski zahtevek.
(2) Negativne obveznosti dolžnika vežejo, da nekaj opusti ali trpi (non facere).
Iz kršitve negativne obveznosti nastane restitucijski zahtevek (vrnitev v prejšnje stanje).

Question 19

Alternativne ali izbirne obveznosti

Answer 19

So obveznosti, ki imajo 2 ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega. Pravico izbire ima dolžnik, če ni drugače dogovorjeno (o.o.d.d. = ob odsotnosti drugačnega dogovora). Obveznost preneha, ko dolžnik izroči izbrani predmet. (§ 384 OZ)
Velja nespremenljivost izbire: izbira je opravljena in nespremenljiva, ko stranka s pravico izbire obvesti drugo stranko o izbranem. (§ 385/(1) OZ)
Učinek izbire je fikcija enostavne obveznosti, ki učinkuje ex tunc: po opravljeni izbiri se šteje:
○ alternativna obveznost za enostavno; in
○ izbrana stvar za edini predmet obveznosti
od samega začetka obveznosti. (§ 385/(2) OZ)
Trajanje pravice do izbire:
○ dolžnik ima pravico izbire, dokler ni v prisilni izvršbi dolgovana stvar izročena upniku po njegovi izbiri (§ 386/(1) OZ);
○ upnik ima pravico izbire v roku, določenem za izpolnitev. Če v tem roku ne izbere, ga lahko dolžnik pozove, naj izbere, in določi primeren rok. Po izteku še tega roka preide pravica izbire na dolžnika (§ 386/(2) OZ) – to se imenuje neprava izbira: če ima upnik pravico izbire in je ne opravi, pride v zamudo, s čimer preide pravica izbire na dolžnika.
Izbiro lahko stranki zaupata 3. osebi = izbira, zaupana tretjemu. Če tretji ne opravi izbire, lahko vsaka stranka zahteva, naj izbiro opravi sodišče (§ 387 OZ).

Question 20

Nemožnost izbire pri alternativni obveznosti

Answer 20

Nemožnost izbire – zaradi določenega dogodka lahko pride do uničenja določenega enega ali več predmetov v izbiri, da se izbira zmanjša ali postane nemogoča, ker ostane le še 1 predmet. Nemožnost izbire je lahko:
1) nezakrivljena – če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena stranka, se obveznost omeji na preostale predmete. (§ 388 OZ)
2) zakrivljena (§ 389 OZ) – pri tem moramo razlikovati:
• kdo je zakrivil nemožnost izbire (dolžnik ali upnik), ter
• kdo je nosilec izbire (dolžnik ali upnik).
Tako dobimo 4 kombinacije:
 nemožnost izbire je zakrivil dolžnik (§ 389/(1) OZ) in:
 dolžnik je nosilec izbire – obveznost se omeji na preostale predmete;
 upnik je nosilec izbire – upnik lahko zahteva preostale predmete ali odškodnino.
 nemožnost izbire je zakrivil upnik (§ 389/(2) OZ) in:
 dolžnik je nosilec izbire – dolžnikova obveznost preneha, vendar dolžnik lahko zahteva odškodnino in izpolni s preostalimi predmeti;
 upnik je nosilec izbire – dolžnikova obveznost preneha, vendar upnik lahko da odškodnino in zahteva preostale predmete.

Question 21

Kaj so fakultativne obveznosti

Answer 21

1) Fakultativne obveznosti so obveznosti, ki imajo en predmet, vendar je dolžniku dopuščena oprostitev obveznosti z izročitvijo določenega drugega predmeta. Dolžnik lahko izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. (§ 390)
Drugi predmet, ki ga izbere dolžnik, se imenuje fakultativa ali fakultativni predmet obveznosti.
Latinsko: una res in obligatione, duae res in solutione (O1–S2) = 1 stvar je v obveznosti, 2 stvari sta v izpolnitvi.
• pravice dolžnika pri fakultativnih obveznosti – dolžnik lahko izkoristi fakultativo, dokler ne dobi upnik predmeta obveznosti v prisilni izvršbi. (§ 390 OZ)
• pravice upnika pri fakultativnih obveznostih:
o omejitev upnikovih zahtev = upnik lahko zahteva od dolžnika le predmet obveznosti. Ne more zahtevati fakultative. (§ 391/(1) OZ)
o nemožnost izpolnitve po dolžnikovi krivdi = če postane predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka v dolžnikovi odgovornosti, lahko upnik zahteva le odškodnino. Dolžnik se lahko oprosti odškodninske obveznosti z izročitvijo fakultative. (§ 391/(2) OZ)

Question 22

Kaj so fakultativne terjatve

Answer 22

2) Fakultativne terjatve – pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva drug določen predmet. Na upnikovo zahtevo je dolžnik dolžan izročiti drug predmet. (§ 392/(1) OZ)
Dolžnik trpi nevarnost glede uničenja predmeta obveznosti. Če se predmet uniči pred izbiro, upnik nima več izbirnega upravičenja.

Question 23

Nadomestna izpolnitev (datio in solutum)

Answer 23

Pomeni, da se upnik sporazume z dolžnikom, da bo namesto dolgovanega sprejel kaj drugega. (§ 283/(1) OZ)
Za nadomestno izpolnitev je vedno potrebna privolitev upnika.
Dolžnik pri nadomestni izpolnitvi odgovarja za stvarne in pravne napake nadomestne stvari. (§ 283/(2) OZ) Odgovornost dolžnika za napake nadomestne stvari je enaka odgovornosti prodajalca za napake prodane stvari.
Če ima nadomestna stvar stvarne ali pravne napake, upnik lahko namesto zahtevka iz dolžnikove odgovornosti za te napake zahteva izpolnitev prvotne terjatev in odškodnino. (§ 283/(3) OZ).

Question 24

Posebna pravila za čas izpolnitve denarne obveznosti

Answer 24

 če se denarna obveznost po dogovoru plača s posredovanjem banke, je dolg poravnan, ko v banko z upnikovim računom prispe denarno nakazilo dolžnika v dobro upnika (§ 293/(1) OZ);
 če se denarna obveznost po dogovoru plača po pošti, je dolg poravnan z vplačilom dolgovanega zneska na pošti;
 če se denarna obveznost po dogovoru ne plača po pošti, je dolg poravnan, ko upnik prejme denarno nakazilo. (§ 293/(2) OZ)

Question 25

Posebna pravila za kraj izpolnitve denarne obveznosti

Answer 25

 denarne obveznosti se izpolnjujejo v kraju upnikovega sedeža / prebivališča (§ 295/(1) OZ);  če se plačilo opravlja z nalogom, se denarne obveznosti izpolnjujejo na sedežu organizacije (= banke), kjer ima upnik sredstva (§ 295/(2) OZ);  če upnik spremeni kraj sedeža / prebivališča po nastanku obveznosti in to poveča stroške izpolnitve, nosi upnik breme povečanja (§ 295/(3) OZ).

Question 26

Kaj je naprotje monetarnemu nominalizmu?

Answer 26

Nasprotje načelu monetarnega nominalizma je načelo valorizacije denarnih obveznosti, po kateri se denarne terjatve in obveznosti obračunavajo po njihovi pravi in resnični vrednosti. Izjeme od načela monetarnega nominalizma so:  primeri, ko OZ določa možnost valorizacije denarnih obveznosti; in  primeri, ko možnost revalorizacije določajo drugi predpisi. Valorizacija denarnih obveznosti (§ 372/(1) OZ) – stranki se lahko dogovorita, da se višina denarne obveznosti določi glede na spremembe cen za blago ali storitve. Spremembe cen izraža:  indeks cen, ki ga ugotavlja pooblaščena organizacija = indeksna klavzula;  gibanje tečaja tuje valute = valutna klavzula.

Question 27

Stranke v obligacijskih razmerjih

Answer 27

Stranke so lahko fizične ali pravne osebe. Fizične osebe so posamezniki, ki imajo splošno pravno sposobnost. Pravne osebe imajo le specialno sposobnost in lahko sklepajo pravne posle le v mejah svoje specialne pravne sposobnosti.

Question 28

Posredno ali indirektno zastopanje

Answer 28

Zastopnik ravna v svojem imenu in na račun poslovnega gospodarja. 3. oseba ne ve, da zastopnik ni pogodbena stranka. Zastopanec je v pravnoposlovnem razmerju le do svojega zastopnika, ki mora nanj prenesti učinke pravnega posla. Indirektno zastopanje je primerno, kadar stranka noče, da bi se razvedelo, da je ona prava stranka.

Question 29

Neposredno ali direktno zastopanje

Answer 29

Zastopnik ravna v imenu in na račun zastopanca. 3. oseba ve, da nima opraviti s pogodbeno stranko, temveč z njenim zastopnikom. Zastopanec je upravičen in zavezan, kakor če bi posel opravil sam.

Question 30

Vrste neposrednega zastopanja glede na podlago

Answer 30

Vrste neposrednega zastopanja glede na podlago (§ 69/(2) OZ) – upravičenost za zastopanje temelji na 1. zakonu, 2. drugem pravnem aktu ali 3. izjavi volje zastopanca (pooblastitev)

Question 31

Kdo ni zastopnik?

Answer 31

● organ pravne osebe – organ ni zastopnik, temveč je le del pravne osebe; ● sel – le posreduje voljo poslovnega gospodarja. Sel je "živi nabiralnik". Če se sel zmoti, izjava velja, vendar jo lahko poslovni gospodar izpodbija kot lastno izjavo zaradi zmote. ● posrednik – ne sklepa pravnega posla niti v lastnem niti v tujem imenu, temveč le izvršuje pripravljalna dejanja, ki vodijo k sklenitvi določenega pravnega posla, in nudi pojasnila.

Question 32

Predpostavke za veljavnost zastopanja

Answer 32

(1) Pravna sposobnost zastopnika; in (2) Poslovna sposobnost zastopnika OZ ne zahteva popolne poslovne sposobnosti zastopnika.

Question 33

Pooblastitev in pooblastilo

Answer 33

1. POOBLASTITEV = enostranska izjava volje, s katero zastopanec zastopniku podeli pravno moč zastopanja. Pravni temelj, na podlagi katerega pooblaščenec pridobi upravičenje za zastopanje. Pri pooblastitvi naslovnik pooblastiteljee izjave volje samo pooblaščenec. Pooblastitev določa obseg pravic in ni objavljena navzven. Pooblastitelj je lahko: ● fizična oseba, ki ima poslovno sposobnost; in ● pravna oseba v okviru svoje pravne sposobnosti. POOBLASTILO = akt, s katerim je navzven vidno, da je pooblaščeni zastopnik.

Question 34

Splošno ali generalno pooblastilo

Answer 34

(1) Splošno ali generalno pooblastilo dovoljuje vse pravne posle iz rednega poslovanja pooblastitelja (§ 76/(2) OZ). Posebno pooblastilo je potrebno za posebej opredeljene izjeme rednega poslovanja: 1. prevzem menične obveznosti; 2. sklenitev poroštva; 3. sklenitev poravnave; 4. odtujitev ali obremenitev nepremičnine; 5. spustiti se v spor; 6. sklenitev arbitražnega sporazuma; 7. odpoved pravici brez povračila (§ 76/(3) OZ). Posebno pooblastilo je potrebno za vse posle, ki ne spadajo v redno poslovanje oz. spadajo tja, pri čemer pooblaščenec nima splošnega pooblastila.

Question 35

Prekoračitev zastopanja

Answer 35

Zastopnik lahko: ● preseže okvir poslov, za katere je pooblaščen – v tem primeru pravica zastopanja sploh ne obstaja; ● prekorači svoje pravice v zvezi s posli, za katere je pooblaščen – v tem primeru obstaja pravica zastopanja, vendar se ne opravlja v dogovorjenih mejah. Splošno pravilo glede prekoračitve: posel ne velja brez odobritve zastopanca (= principal). Če zastopnik prekorači pooblastila, je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoračitev (§ 72/(1) OZ). Posel, sklenjen v prekoračitvi, ni sam po sebi neveljaven, temveč je neveljaven, če ga zastopanec ne odobri. Če zastopanec noče odobriti pogodbe, sklenjene v prekoračitvi pooblastil, zastopnik in zastopanec solidarno odgovarjata za škodo, povzročeno dobroverni stranki, ki ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev (§ 72/(5) OZ). Do odobritve je posel negotov.

Question 36

Kakšne pravice ima dobroverna stranka, ki ni vedela za prekoračitev zastopanja?

Answer 36

(1) razvezno upravičenje dobroverne stranke – dobroverna stranka, ki ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko izve za prekoračitev, izjavi, da je pogodba ne zavezuje. Pri tem ji ni treba čakati, da se zastopanec izreče o pogodbi. (§ 72/(4) OZ) (2) fikcija neodobritve – če zastopanec ne odobri pogodbe v običajnem roku, se šteje, da je odobritev zavrnil. Običajni rok je rok, potreben za proučitev in ocenitev pogodbe ustrezne vrste. (§ 72/(2) OZ). Pogodba spričo molka zastopanca še ne velja za odobreno. Zastopanec mora dati izjavo, da naj se taka pogodba razveže. Če takšne izjave ne da v primernem roku, se pogodba avtomatično razveže.

Question 37

Falsus procurator

Answer 37

Se v OZ imenuje pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba = oseba, ki pooblastila sploh nima (falsus procurator = lažni zastopnik, neupravičeni zastopnik). Pogodba, ki jo sklene nekdo koy pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Stranka, s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Če neupravičeno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. V tem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imel pooblastila.

Question 38

Prenehanje pooblastila

Answer 38

(1) Preklic (2) Smrt: 1) pooblaščenca – pooblastilo preneha s smrtjo pooblaščenca (§ 79/(2) OZ); 2) pooblastitelja – izjemoma pooblastilo ne preneha, če: 1. se pravni posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike; 2. pooblastilo velja za primer smrti pooblastitelja: ● po njegovi volji; ali ● glede na naravo posla. (§ 79/(3) OZ) (3) Prenehanje pravne osebe: 1) kot pooblaščenca: pooblastilo preneha s prenehanjem pravne osebe kot pooblaščenca, če zakon ne določa drugače (§ 79/(1) OZ); 2) kot pooblastitelja – izjemoma pooblastilo ne preneha, če se pravni posel ne more prekiniti brez škode za pravne naslednike (§ 79/(3) OZ); (4) Z izpolnitvijo posla, za katerega je bilo dano pooblastilo; (5) Z iztekom roka ali nastopom razveznega pogoja.

Question 39

Pooblastilo po zaposlitvi

Answer 39

Nekatere osebe opravljajo delo, povezano s sklepanjem in izpolnjevanjem določenih pogodb. To so: ● prodajalci v trgovinah, ● delavci v gostinstvu (natakarji), ● delavci pri poštnih in bančnih okencih, itd. Te osebe imajo na podlagi pogodbe z gospodarsko družbo ali samostojnim podjetnikom pravico sklepati in izpolnjevati ustrezne pogodbe. Obseg pooblastila določa že narava delovnih obveznosti na delovnem mestu, na katerem oseba dela, že po samem zakonu.

Question 40

Pravice trgovskega potnika

Answer 40

Trgovski potnik je pooblaščen le za posle glede prodaje blaga, ki so navedeni v pooblastilu (§ 81/(1) OZ). V dvomu trgovski potnik nima pravice sklepati pogodb, temveč lahko le zbira naročila (§ 81/(2) OZ). Trgovski potnik, ki lahko sklepa prodajne pogodbe, brez posebnega pooblastila ni pooblaščen za: ● sklepanje pogodb na kredit; in ● sprejemanje kupnine. (§ 81/(3) OZ) Trgovski potnik ima pravico: 1. sprejemati za pooblastitelja izjave glede napak blaga (reklamacije); 2. sprejemati za pooblastitelja izjave glede izpolnitve pogodbe, sklenjene z njegovim sodelovanjem; 3. v imenu pooblastitelja ukreniti vse potrebno za ohranitev pooblastiteljevih pogodbenih pravic. (§ 81/(4) OZ)

Question 41

Kdaj je obveznost deljiva?

Answer 41

(1) se lahko dolgovano razdeli in izpolni v delih z enakimi lastnostmi kot cel predmet – obstaja možnost delitve; in (2) se z delitvijo ne zmanjša vrednost celega predmeta – delitev ne zmanjša vrednosti celote. Sicer je obveznost nedeljiva. Obveznost je nedeljiva tudi, če: 1. stranki označita razmerje za nedeljivo; ali 2. zakon določa razmerje kot nedeljivo.

Question 42

Solidarne obveznosti

Answer 42

Večosebne deljive obveznosti (1) če gre za solidarnost dolžnikov (pasivna solidarnost, § 395/(1) OZ): 1) vsak solidarni dolžnik odgovarja upniku za celotno izpolnitev obveznosti; 2) vsak upnik lahko terja celotno izpolnitev od kateregakoli solidarnega dolžnika, dokler se obveznost v celoti ne izpolni; in 3) obveznost preneha takoj, ko jo en solidarni dolžnik izpolni – vsi dolžniki so prosti. Vsak solidarni dolžnik lahko dolguje (§ 395/(2) OZ): 1. z drugačnim rokom izpolnitve; 2. pod drugačnimi pogoji; in 3. z drugačnimi odmiki. Vsak solidarni dolžnik se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika, solidarni dolžnik pa lahko terjatev sodolžnika pobota zgolj za toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika solidarne obveznosti. S prenovitvijo, ki jo je upnik sklenil s kakšnim solidarnim dolžnikom so prosti tudi ostali, razen v kolikor dogovorjeno drugače. Poravnava, ki jo je sklenil eden izmed sodolžnikov nima učnika proti drugim. Če se v eni osebi združita upnik in dolžnik, se obveznost zmanjša za del, ki pada nanj.Če pride upnik v zamudo nasproti enemu sodolžniku je v zamudi tudi nasproti drugim. Zamuda in pripoznava dolga enega sodolžnika ne vpliva na ostale. Zastaranje, ki pretrgano proti enemu sodolžniku, teče naprej proti ostalim. Pasivna solidarost upniku zagotavlja večje varstvo njegove terjatve. (2) če gre za solidarnost upnikov (aktivna solidarnost; § 407/(1) OZ): 1) vsak solidarni upnik lahko terja od dolžnika celotno izpolnitev obveznosti; in 2) obveznost dolžnika nasproti vsem solidarnim upnikom preneha takoj, ko je en solidarni upnik poplačan. Izbor dolžnika (§ 407/(2) OZ): dolžnik lahko izpolni upniku po lastnem izboru, dokler izpolnitve ne zahteva določeni upnik. Dolžnik je dolžan izpolniti upniku, ki terja prvi. Odpust dolga, prenovitev enega upnika zmanjša dolg za toliko, kolikor znaša terjatev. Poravnava nima učinka nasproti drugim upnikom. Če dolžnik v zamudi proti enemu, je proti vsem. Če dolžnik pripozna dolg ga je pripoznal proti vsem.

Question 43

Nastanek solidarnih obveznosti

Answer 43

Solidarne obveznosti lahko nastanejo na 2 načina: (1) s pravnim poslom ali pogodbo – solidarnost mora biti izrecno dogovorjena. Izjema od tega načela je domneva solidarnosti dolžnikov pri gospodarskih pogodbah. (2) z zakonom: 1) odgovornost udeležencev pri povzročitvi škode; 2) odgovornost pri alternativni vzročnosti (npr. skupina demonstrantov meče kamne, izmed katerih eden zadane mimoidočega v glavo – demonstranti odgovarjajo solidarno, ker se ne ve, kdo je kamen vrgel). 3) odgovornost pri nepojasnjeni vzročnosti; 4) odgovornost obeh staršev za škodna dejanja otroka, mlajšega od 7 let (§ 142/(1) OZ), na katerega niso pazili; 5) odgovornost obeh staršev in otroka, starega med 7 in 14 let (§ 143 OZ), na katerega niso pazili.

Question 44

Regres med solidarnimi udeleženci na pasivni strani

Answer 44

1) Pravica izpolnitelja do povračila (regresna pravica, § 404/(1) OZ): dolžnik, ki izpolni obveznost, ima pravico od vsakega sodolžnika zahtevati povrnitev njegovega deleža obveznosti. 2) Nevplivanje odpusta ali zmanjšanja dolga (§ 404/(2) OZ): če upnik kateremu sodolžniku odpusti ali zmanjša dolg, to ne vpliva na pravico izpolnitelja do povračila. 3) Porazdelitev deleža neplačljivega sodolžnika (§ 404/(3) OZ): če sodolžnik ne more plačati svojega deleža, se ta delež sorazmerno porazdeli na ostale sodolžnike. 4) Delitev na enake dele (§ 405/(1) OZ): na vsakega dolžnika pade enak del o.o.d.d. ali če ne izhaja iz pravnih razmerij med udeleženci kaj drugega. 5) Izjema delitve na enake dele (§ 405/(2) OZ): če je solidarna obveznost sklenjena v izključnem interesu določenega solidarnega dolžnika, je ta dolžan povrniti celoten znesek dolžniku–izpolnitelju.

Question 45

Regres med solidarnimi udeleženci na aktivni strani

Answer 45

1) Pravica upnika zahtevati njegov delež (§ 415/(1) OZ): vsak soupnik ima pravico zahtevati svoj delež od upnika, ki je prejel izpolnitev. 2) Delitev na enake dele (§ 416/(2) OZ): vsakemu solidarnemu upniku pripada enak delež, če iz razmerja med njimi ne izhaja kaj drugega.

Question 46

Nedeljive obveznosti

Answer 46

Nedeljive obveznosti so obveznosti, za katere je značilno, da je predmet izpolnitve: (1) naravno nedeljiv – po delitvi ne bi bil več istovrstna stvar; (2) pravno nedeljiv – nedeljivost določa pravna norma (npr. odškodninske obveznosti).

Question 47

Razlika med solidarno in nedeljivo obveznostjo

Answer 47

Razlika med solidarno in nedeljivo obveznostjo je, da upnik nedeljive obveznosti ne more poljubno porazdeliti med dolžnike, temveč lahko od več dolžnikov zahteva izpolnitev celote. To lahko stori le enkrat, medtem ko upnik pri solidarni obveznosti zahteva izpolnitev celote večkrat od vsakega dolžnika, večih dolžnikov hkrati ali vseh dolžnikov, dokler ni poplačan.

Question 48

Skupinske ali kolektivne obveznosti

Answer 48

Aktivna kolektivnost pomeni, da lahko le več upnikov skupno in hkrati zahteva izpolnitev. Pasivna kolektivnost pomeni, da morajo vsi dolžniki skupaj in hkrati opraviti izpolnitev. Kolektivno razmerje pozna le en dolg oz. eno terjatev. Kolektivno terjatev lahko uveljavljajo le vsi upniki skupaj. Kolektivni dolg lahko izpolnejo le vsi dolžniki skupaj.

Question 49

Pasivna kolektivna obveznost

Answer 49

(1) Pasivna kolektivnost – nastane zaradi skupnega premoženja dolžnikov. Takšno skupno premoženje tvori del premoženja, ki je ločen od ostalega premoženja vsakega posameznega kolektivnega dolžnika. Pri nas poznamo le skupno premoženje zakoncev, ki oba solidarno odgovarjata s skupnim in posebnim premoženjem za: ○ obveznosti, ki bremenijo oba; in ○ obveznosti, ki jih en zakonec prevzame za tekoče vzdrževanje družine. Med zakoncema obstaja regresno razmerje. Kolektivne obveznosti lahko postanejo deljene, če se izpelje postopek razdelitve skupnega dolga.

Question 50

Aktivna kolektivna obveznost

Answer 50

(2) Aktivna kolektivnost – dolžnik lahko plača le vsem upnikom skupaj. Aktivna kolektivnost nastane: ○ z dogovorom; ali ○ po zakonu – npr. do delitve skupnega premoženja imata le oba zakonca skupno pravico zahtevati odškodnino, če kdo uniči njuno skupno premoženje.

Question 51

Pogodbe v korist tretjih

Answer 51

Ena stranka (promitent) se drugi stranki (promisar) zaveže, da bo pogodbo izpolnila tretjemu (beneficiar). Prava ali pristna pogodba v korist tretjega je pogodba, pri kateri ima tretji pravico zahtevati izpolnitev pogodbe. Neprava ali nepristna pogodba v korist tretjega je pogodba, pri kateri tretji ni upravičen zahtevati izpolnitve, temveč je le dogovorjeno, da mu bo promitent izpolnil. Dolžnik lahko uveljavlja proti tretjemu vse ugovore, ki jih ima iz pogodbe v korist tretjega proti pogodbeniku. Razmerje med promisarjem in promitentom se imenuje kritno razmerje, razmerje med promisarjem in beneficiarjem se imenuje valutno razmerje in razmerje med promitentom in beneficiarjem je kavzalno razmerje.

Question 52

Pravice beneficiarja

Answer 52

● beneficiar lahko svoje pravice aktivno uveljavlja, ko izjavi, da pravico sprejema; ● obseg beneficiarjevih pravic je odvisen od vsebine pogodbe, Če beneficiar odkloni pravico, ki je bila ustanovljena v njegovo korist, ali če jo pogodbenik prekliče, pripada pravica pogodbeniku, razen če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz narave posla kaj drugega.

Question 53

Čas nastanka beneficiarjeve pravice

Answer 53

(1) teorija o akrescenci – pravica nastane in traja, dokler beneficiar ne izjavi, da jo odklanja (razvezni pogoj). Korist beneficiar pridobi že s tem, da je pogodba sklenjena. Ugovor k tej teoriji je, da ne moremo nekoga siliti, naj sprejme posel. (2) teorija o akceptiranju – pravica nastane šele, ko se beneficiar o njej izjavi (odložni pogoj). Do takrat obstaja le pravno zavarovani interes beneficiarja, ki ga imenujemo pričakovanje. Beneficiar korist pridobi, ko pristane nanjo.

Question 54

Tipični primeri pogodb v korist tretjega

Answer 54

Tipični primeri pogodb v korist tretjega: ● zavarovalna pogodba (življenjsko zavarovanje); ● transportna pogodba (prejemnik pridobi pravico šele, ko blago prispe v namembni kraj); ● izročilna pogodba (pravica za tretjega nastane z izročitvijo zemljišča pod pogojem, da tretji izročitev sprejme). Ko je pogodba v korist tretjega veljavno sklenjena in tretji še nima pravice, da bi se o njej izjavil, pravica še ni prišla v premoženje tretjega niti kot pričakovanje. Pravica je golo upanje in se lahko prekliče, dokler tretji ne izjavi, da sprejema naklonjeno korist.

Question 55

Kaj so konsenzualne pogodbe

Answer 55

(1) Konsenzualne pogodbe so pogodbe, ki so sklenjene na podlagi samega sporazuma takoj, ko je doseženo soglasje (konsenz) med strankama.

Question 56

Kaj so oblične pogodbe?

Answer 56

Oblične pogodbe so pogodbe, pri katerih se zahteva, da je volja izražena v določeni vnaprej predpisani obliki. Velja načelo konsenzualnosti, ki se mu dodaja pogoj oblike za veljavnost pogodbe. Smisel, zaradi katerega je določena oblika, je: ○ zavarovanje stranke pred nepremišljenim dejanjem; ○ nesposobnost stranke (potrebna je oblična odobritev skrbnika ali državnega organa); ○ potreba po evidenci nad dogajanjem v pravnem prometu; ○ javni interes. Stranki se lahko pri pogodbi, pri kateri pisna oblika ni predpisana, sporazumeta, da je pisna oblika predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe - za varovanje interesov strank. Pogodba, ki je sklenjena v pisni obliki po dogovoru strank je mogoče razvezati z neobličnim sporazumom.

Question 57

Kaj so realne pogodbe?

Answer 57

(3) Realne pogodbe so pogodbe, ki so veljavne le, če stranki po sporazumu izročita druga drugi predmet izpolnitve. To so: 1) pogodba o ari; 2) pogodba o nadomestni izpolnitvi (datio in solutum); 3) darilna pogodba; 4) posodbena pogodba.

Question 58

Kaj so enostransko obvezne pogodbe?

Answer 58

(1) Enostransko obvezne pogodbe (contractus unilateralis) so pogodbe, pri katerih nastane obveznost le za eno stranko, ki je dolžna nekaj izpolniti, ter upravičenost za drugo stranko, ki ima od pogodbe le koristi. Takšni pogodbi sta darilna pogodba in prodajno naročilo.

Question 59

Kaj so dvostransko obvezne pogodbe?

Answer 59

(2) Dvostransko obvezne pogodbe (contractus bilateralis) so pogodbe, pri katerih sta obe stranki hkrati upravičeni in zavezani iz pogodbe – obe stranki sta dolžnik in upnik: 1) Vzajemne pogodbe (contractus bilateralis aequalis) so pogodbe, pri katerih je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke. Nasprotna stranka ima možnost ugovora neizpolnjene pogodbe (exceptio non adimpleti contractus). Obe stranki nosita nevarnost naknadne nemožnosti izpolnitve ene stranke. 2) Nevzajemne pogodbe (contractus bilateralis inaequalis) so pogodbe, pri katerih obveznost ene stranke ni odvisna od obveznosti druge stranke.

Question 60

Kaj so odplačne pogodbe?

Answer 60

(1) Odplačne ali onerozne pogodbe so pogodbe, pri katerih mora dolžnik plačati za tisto, kar je prejel od upnika. Gospodarske pogodbe so praviloma odplačne (prodajna, zakupna, gradbena, licenčna pogodba). Vse vzajemne pogodbe so odplačne. Vse odplačne pogodbe niso vzajemne.

Question 61

Kaj so neodplačne pogodbe?

Answer 61

(2) Neodplačne (lukrativne) ali liberalne pogodbe so pogodbe, pri katerih za dajatev ali storitev ene stranke ni potrebna protidajatev ali protistoritev druge stranke. Ena stranka ima od pogodbe le moralno korist. Značilnosti neodplačnih pogodb: 1) vsaka zmota ima za posledico izpodbojnost; 2) dolžnik ne jamči za napake v izpolnitvi; 3) ne velja pravilo o čezmernem prikrajšanju in ni ugovora neizpolnitve; 4) tretje osebe (upniki dolžnika) lahko neodplačno pogodbo izpodbijajo, če so bili z njo oškodovani (actio Aquiliana).

Question 62

Kaj so aleatorne pogodbe?

Answer 62

(1) Aleatorne pogodbe ali pogodbe na srečo so pogodbe, v katerih je obveznost ene stranke določena vnaprej, medtem ko je obveznost druge stranke viseča. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka. Primeri: loto, stave, žreb, zavarovalna pogodba.

Question 63

Kaj so komutativne pogodbe?

Answer 63

(2) Komutativne pogodbe so pogodbe, pri katerih vrednost izpolnitve ene stranke popolnoma ustreza vrednosti nasprotne izpolnitve. Vrednost izpolnitve je znana že ob sklenitvi pogodbe oz. se lahko oceni.

Question 64

Kaj so adhezijske pogodbe?

Answer 64

(1) Tipizirane ali adhezijske pogodbe so pogodbe, ki se ponavljajo in so postavljene vnaprej s strani ene stranke. Druga stranka jih je dolžna sprejeti takšne, kakršne so. Vsebino tipizirane pogodbe določajo splošni pogoji pogodbe. Splošni pogoji zavezujejo le dobroverno stranko (= stranka, ki so ji bili splošni pogoji znani ali bi ji morali biti znani, § 120/(2) OZ). Če so splošni pogoji nejasno formulirani, nosi riziko nejasnosti sestavljalec pogojev. Splošni pogoji morajo biti objavljeni na običajen način (§ 120/(2) OZ). Če stranka ne pozna vseh zapisanih splošnih pogojev, je njena nevednost ne varuje, če so bili pogoji objavljeni na običajen način. Pogosto se za adhezijske pogodbe uporablja izraz formularne pogodbe.

Question 65

Fiduciarni posli

Answer 65

Fiduciarni posli so pogodbe o zaupanju, ki želijo ustvariti začasno stanje, po preteku katerega stranki z novo pogodbo spet ustvarita prejšnje stanje. Poznamo 2 fiduciji: ● fiducia cum creditore contracta = fiducija namesto zastave: namesto zastavne pravice se ustanovi varščina. Fiduciant obdrži stvar, medtem ko ima fiduciar varščino v obliki lastninske pravice, ustanovljene s posestnih konstitutom. ● fiducia cum amico contracta = lastniška fiducija: nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda pridobljenih stvari trajno ne potrebuje (inkaso cesija).

Question 66

Kdaj je pogodba sklenjena?

Answer 66

Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah [§ 15]. Stranki se sporazumeta, ko nastane soglasje volj ali konsenz, če niso predpisane še druge predpostavke za sporazum (oblika, izročitev stvari).

Question 67

Kaj so pogajanja in kako so urejena?

Answer 67

Pogajanja so predpogodbena faza, v kateri bodoča sopogodbenika oblikujeta svojo pogodbeno voljo. Pravno relevantna pogajanja morajo zavzemati bodoče bistvene elemente pogodbe. Pogajanja pred sklenitvijo pogodbe ne zavezujejo. Vsaka stranka jih lahko prekine, kadar hoče [§ 20/(1)]. Vendar imajo pogajanja določene neposredne in posredne pravne posledice. (1) Neposredne pravne posledice pogajanj se kažejo v odškodninski odgovornosti stranke, ki je zlorabila pogajanja (culpa in contrahendo) – stranka odgovarja za škodo, povzročeno drugi stranki: 1) če se je pogajala brez namena skleniti pogodbo [§ 20/(2)]; in 2) če je namen skleniti pogodbo opustila brez utemeljenega razloga [§ 20/(3)]. (2) Posredne pravne posledice pogajanj – iz pogajanj je možno izluščiti pravo pogodbeno voljo strank. Pogajanja so pomembna za razlago posameznih spornih določb pogodbe. Javna dražba- vabilo za dajanje ponudb pod določenimi pogoji, razpis javne dražbe je enostranski pravni posel. Javno zbiranje ponudb - na določen oziroma nedoločen krog oseb naslovljeno vabilo, da dajo ponudbo za sklenitev določene pogodbe pod objavljenimi pogoji.

Question 68

Kaj je ponudba in kako je urejena?

Answer 68

Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe določeni osebi, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe. S sprejemom ponudbe se pogodba sklene [§ 22/(1)]. Ponudba je enostransko obveznostno dejanje. Bistveni elementi ponudbe so: (1) animus contrahendi – ponudba mora izražati voljo za sklenitev pogodbe. Določena mora biti tako, da z golim naslovnikovim "DA" nastane veljavna pogodba. Stranki lahko pustita stranske točke pogodbe za kasneje, če sta se dogovorili o bistvenih sestavinah. V tem primeru se šteje pogodba za sklenjeno. Če se stranki kasneje ne dogovorita o stranskih točkah, jih uredi sodišče. Pri tem upošteva pogajanja med strankama, prakso, vzpostavljeno med strankama, in običaje. [§ 22/(2)] (2) ponudba mora biti naslovljena na določeno osebo: 1) splošna ponudba – naslovljena je na nedoločeno število oseb: predlog, naslovljen na nedoločeno število, je vabilo k dajanju ponudb [§ 22/(3)]. 2) realna ponudba: razstavljanje blaga z označitvijo cene se šteje za ponudbo [§ 23]; 3) katalogi in oglasi: poslani katalogi, ceniki, tarife, obvestila, oglasi v tisku, letaki, oglasi po radiu in televiziji, oglasi po internetu, in drugi oglasi so le vabila k ponudbi pod objavljenimi pogoji. [§ 24/(1)] Pošiljatelj katalogov in oglasov odgovarja za škodo, nastalo ponudniku, če brez utemeljenega razloga ne sprejme njegove ponudbe. [§ 24/(2)] 4) oblika ponudbe: če zakon zahteva za sklenitev pogodbe posebno obliko, mora biti zavezujoča ponudba dana v tej posebni obliki. [§ 27/(1)]

Question 69

Pravne posledice ponudbe

Answer 69

(1) Sistem vezane ponudbe pomeni, da ponudnik (oferent) ne more preklicati ponudbe po tem, ko jo je stranka že prejela: ponudnika ponudba veže, razen če: 1. to obveznost (vezanosti na ponudbo) izključi, ali 2. izključitev obveznosti (vezanosti na ponudbo) izhaja iz okoliščin posla. [§ 25/(1)] (2) Sistem nevezane (netrdne) ponudbe pomeni, da ponudnik lahko ponudbo prekliče. Preklic ni dopusten, ko naslovljenec sprejme ponudbo (akceptira). V praksi velja sistem vezane ponudbe. Ponudbo lahko ponudnik umakne samo, če je naslovnik prejel umik, preden je prejel ponudbo, ali sočasno z njo. Pri presoji do kdaj veže, več položajev (rok pri ponudbi po telefonu začne teči takoj, ponudba odsotni osebi, v kateri ni določen rok za sprejem veže ponudnika toliko časa, kot običajno potrebno za sprejem...)

Question 70

Kaj je predpogodba?

Answer 70

Predpogodba je pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo kasneje sklenjena druga glavna pogodba. [§ 33/(1)] Predpogodba je pogodba o tem, da bosta stranki sklenili drugo pogodbo. Izpolnitev predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe. Predpostavke za veljavnost predpogodbe (kdaj predpogodba zavezuje?): (1) vsebovanje bistvenih sestavin glavne pogodbe – predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. [§ 33/(3)] (2) rok za sklenitev glavne pogodbe – stranki lahko: 1) določita rok za sklenitev glavne pogodbe; ali 2) ne določita roka za sklenitev glavne pogodbe – v tem primeru je treba glavno pogodbo skleniti na dan, ko mora biti sklenjena po naravi posla in okoliščinah. (3) nespremenjene okoliščine – klavzula rebus sic stantibus: predpogodba ne veže, če se okoliščine po njeni sklenitvi tako bistveno spremenijo, da stranki v takšnih okoliščinah gotovo ne bi sklenili predpogodbe. [§ 33/(6)] (4) oblika, če je predpisana: predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost [§ 33/(2)].

Question 71

Izpolnitev predpogodbe

Answer 71

Izpolnitev predpogodbe – v OZ je zagotovljeno pravno varstvo zaradi nesklenitve glavne pogodbe. Ker je vsebina bodoče glavne pogodbe določena s predpogodbo, je možno predpogodbo iztožiti tako, da sodba nadomesti glavno pogodbo: 1. na zahtevo zainteresirane stranke naloži sodišče drugi stranki, ki noče skleniti glavne pogodbe, naj to stori v določenem roku. [§ 33/(4)] 2. tožbo na sklenitev glavne pogodbe mora stranka vložiti v 6 mesecih od dneva: ● ko je potekel v predpogodbi določen rok za sklenitev glavne pogodbe; ali ● ko mora biti glavna pogodba sklenjena po naravi posla in okoliščinah, če stranki v predpogodbi nista določili roka. [§ 33/(5)]

Question 72

Čas sklenitve pogodbe

Answer 72

OZ uveljavlja recepcijsko teorijo: pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo o sprejemu. [§ 21/(1)]

Question 73

Kraj sklenitve pogodbe

Answer 73

Kraj sklenitve pogodbe – pogodba je sklenjena v kraju, kjer je imel ponudnik sedež ali prebivališče v trenutku, ko je dal ponudbo. [§ 21/(2)]

Question 74

Katere so predpostavke za veljavnost pogodbe?

Answer 74

``` Predpostavke za veljavnost pogodbe so: ● sposobnost strank; ● soglasje oziroma volja; ● možnost in dopustnost; ● oblika, če je predpisana. ```

Question 75

Pravna sposobnost fizičnih oseb

Answer 75

Pravna sposobnost je sposobnost biti subjekt pravic in dolžnosti.

Question 76

Poslovna sposobnost fizičnih oseb

Answer 76

``` Sposobnost stranke, da lahko sama ustvari voljo, ki jo pravni red zahteva za uspešno sklepanje pravnih poslov. Pomeni zavest in voljo: ● sklepati pravne posle, ● se zavezovati na podlagi teh poslov, ● pridobivati pravice, ● prevzemati obveznosti. ```

Question 77

Kaj je šepav pravni posel?

Answer 77

Negotium claudicans - pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba in ima pravni učinek le za njegovega sopogodbenika, dokler zakoniti zastopnik posla ne odobri. Dokler taka odobritev ob sklenjenem pravnem poslu ni dana, govorimo o visečnosti pravnega posla. Po avtorizaciji velja, kot bi bil veljaven že od dneva sklenitve. Gre za izpodbojen pravni posel. Izpodbija ga lahko mladoletnik in njegov zakoniti zastopnik. Sopogodbenik ima pravico zahtevati od njegovih staršev, naj se izjavijo, ali bodo posel avtorizirali ali ne. Rok za izpodbijanje - eno leto od dneva, ko zastopnik zvedel za to pogodbo, 3 leta od sklenitve pogodbe. Pravica dobrovernega sopogodbenika odstopiti od pogodbe - v 30 dneh

Question 78

Deliktna sposobnost fizičnih oseb

Answer 78

Sposobnost prevzeti odgovornost za posledice, ki nastanejo s prepovedanim dejanjem. Odgovornost je: ● subjektivna ali krivdna – krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnost; [§ 135] ● objektivna – zanjo je značilno že samo razmerje med subjektom odgovornosti in storilecm delikta.

Question 79

Odgovornost mladoletnika

Answer 79

I. 0 do 7 let: mladoletnik do dopolnjenega 7. leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči [§ 137/(1)]. Za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega 7. leta, odgovarjajo starši ne glede na svojo krivdo [§ 142/(1) = objektivna odgovornost], vendar so odgovornosti prosti, če so podani razlogi za izključitev odgovornosti po pravilih objektivne odgovornosti. [§ 142/(2)] II. 7 do 14 let: mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati [§ 137/(2)]. Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil 7 let, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde [§ 142/(4)]. Starši odgovarjajo z obrnjenim dokaznim bremenom, ker pravo izhaja iz domneve, da je otrok povzročil škodljivo posledico zaradi zanemarjanja s strani staršev. Če odgovarja poleg staršev za škodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna [§ 143 OZ]. Otrok po dopolnjenem 7. letu starosti odgovarja, če je bil ob povzročitvi škode razsoden. III. od 14 let naprej: mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti odgovarja po splošnih pravilih odgovornosti za škodo [§ 137/(3)]. Starši odgovarjajo subsidiarno – če je škodo povzročil za razsojanje zmožen mladoletnik, ki škode ne more povrniti, lahko sodišče, kadar to terja pravičnost glede na premoženjsko stanje staršev in oškodovanca, naloži staršem, da morajo (v celoti ali deloma) povrniti škodo, čeprav zanjo ne odgovarjajo.

Question 80

Pravna sposobnost pravnih oseb

Answer 80

Je enako definirana kot pri fizičnih osebah z razliko, da pravna oseba ne more biti nosilec določenih pravic, ki so po naravi takšne, da jih imajo lahko le fizične osebe (npr. osebne pravice – osebnostne pravice pravnim osebam priznavamo z izjemo telesne integritete). Pravna sposobnost pravne osebe je funkcionalno opredeljena – pravna oseba lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, ki so vezane na namen, za katerega je ustanovljena oz. področje njenega delovanja.

Question 81

Kakšna mora biti volja kot predpostavka za sklenitev pravnega posla?

Answer 81

● resnična; ● svobodna; ● prosta zavestnih in nezavestnih napak.

Question 82

Napake volje

Answer 82

(1) nezavestno nesoglasje: 1) zmota, 2) sila ali grožnja (strah), 3) prevara. (2) zavestno nesoglasje – neresnična volja: 1) mentalna rezervacija, 2) izjavi v šali, igri, na gledališčem odru, pri pouku postavljeni primeri, 3) simulirani pravni posli.

Question 83

Zmota

Answer 83

Je napačna predstava o določeni okoliščini, ki ne ustreza resničnosti. Napačna predstava postane pravno relevantna, ko stranka svojo voljo na podlagi napačne predstave uveljavi. Zmota je osrednja napaka volje. Dejanski stan zmote se pogosto pokriva z nepravilno izpolnitvijo.

Question 84

Vrste zmot

Answer 84

1. Zmota v predstavi in zmota v izjavi: ● zmota v predstavi ali pristna zmota je zmota, pri kateri stranka izjavi svoj sklep, ki se je izoblikoval ob napačni predstavi, vendar izjava ustreza temu sklepu. ● zmota v izjavi ali nepristna zmota pomeni, da stranka izjavi nekaj drugega, kot hoče. 2. Bistvena in nebistvena zmota: Najbolj pravno relevantna je bistvena zmota – zmota je bistvena, če se nanaša na: I. bistvene lastnosti predmeta (error in obiecto – zmota v objektu); II. osebo, s katero se sklepa pogodba (error in persona – zmota v osebi); III. okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, take pogodbe ne bi sklenila (zmota o okoliščinah). [§ 46/(1)] Za bistveno okoliščino gre, če jo pravni promet kot bistveno obravnava, čeprav je stališče strank o bistvenih okoliščinah drugačno. Prevladati mora stališče strank, kolikor je to stališče dopustno. IV. nagib pri neodplačnih pogodbah – pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti. [§ 47] Nebistvena zmota je: ● zmota o pravnem naslovu (error in negotio) – ta zmota je ponavadi bistvena, saj stranki pogodbe ne bi sklenili, če bi vedeli za resnično voljo druge stranke (npr. nekdo stvar proda, drugi pa misli, da mu je bila stvar izročena v izposojo). V resnici gre največkrat za nesporazum (disenz): stranki sta prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nespoazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. Šteje se, da pogodba ni sklenjena. Pri zmoti o pravnem naslovu se izjavi volj krijeta, vendar vsaka stranka razume pod izjavo nekaj drugega. ● zmota o pravni podlagi (poslovnem temelju; error in causa) – če je stranka v zmoti zaradi podlage (kavze), je v bistveni zmoti o.o.d.d. Tudi v teh primerih gre lahko za nesporazum in ne zmoto. ● zmota o nagibu pri odplačnih pogodbah – ne pomeni niti nebistvene zmote. Stranki lahko z dogovorom nebistvene zmote napravita za bistvene. 3. Dejanska in pravna zmota: ● dejanska zmota je zmota o dejstvih; ● pravna zmota pomeni, da stranka ne ve za določen pravni predpis oz. ne ve za posledico veljavnega pravnega predpisa. Pravna zmota se ne upošteva. 4. Opravičljiva in neopravičljiva zmota: ● opravičljiva zmota je zmota stranke, ki je pri sklenitvi posla ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu. Zmota se lahko pravno uveljavlja le, če je opravičljiva. Stranka bi morala ali mogla vedeti, da je v zmoti. Vezanost izpodbojnega upravičenja na opravičljivo zmoto: stranka, ki je v zmoti, ne more zahtevati razveljavitve pogodbe, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu [§ 46/(2)]. Skrbno ravnanje je ravnanje, ki ga pričakujemo od normalnega človeka. ● neopravičljiva zmota je zmota, ki je ni možno pravno uveljavljati. 5. Popolna in delna zmota: ● popolna zmota – analogno se uporabljajo pravila o nemožnosti izpolnitve; ● delna zmota – če učinkuje delna nemožnost, učinkuje tudi delna zmota. 6. Kalkulacijska in demonstracijska zmota: ● kalkulacijska zmota je zmota v izračunavanju podatkov, glede katerih stranki nista v zmoti. Če so podatki odločilni, se kalkulacijska napaka le odpravi. Če soglasje nastane zaradi zmotnega rezultata pri izračunavanju, gre za zmoto in se uporabljajo splošna pravila o zmoti. ● demonstracijska zmota je napačna označba blaga. Ne šteje se za zmoto, če je pomemben predmet, ne pa njegova označba. 7. Posredna izjava je zmota osebe, po kateri stranka izraža svojo voljo. Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje.

Question 85

Pravne posledice zmote

Answer 85

1. Izpodbojno upravičenje: stranka v bistveni zmoti lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je pri njeni sklenitvi ravnala s skrbnostjo, zahtevano v pravnem prometu. [§ 46/(2)] Roki za izpodbijanje so: ● 1 leto od dneva, ko je zmotna oseba izvedela za zmoto (subjektivni rok); ● 3 leta od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). [§ 99] Relativnost izpodbojnega zahtevka: upravičena stranka je le stranka v zmoti. Druga stranka se na zmoto prve ne more sklicevati. Izpodbijanje se lahko uveljavlja s tožbo ali ugovorom. 2. Objektivna odškodninska odgovornost zmotne osebe: če je pogodba zaradi zmote razveljavljena, ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev zaradi tega nastale škode, četudi zmotna stranka za svojo zmoto ni kriva. [§ 46/(3)] 3. Konvalidacija kljub zmoti pomeni, da nezmotna stranka ponudi zmotni stranki izpolnitev posla na način, kakor si ga je zmotna stranka predstavljala. V tem primeru se zmotna stranka ne more več sklicevati na zmoto. Stranka v zmoti se ne more nanjo sklicevati, če je druga stranka pripravljena izpolniti pogodbo tako, kot da zmote ni bilo. [§ 46/(4)] Drugi načini konvalidacije: ● zmotna stranka na poziv nezmotne stranke izjavi, da kljub zmoti ostaja pri pogodbi; ● zmotna stranka ne izpodbija pogodbe v za to določenih rokih (subjektivni rok 1 leto, objektivni rok 3 leta). 4. Pravne posledice pri nebistveni zmoti – pogodba ostane v veljavi, vendar je krivdni povzročitelj zmote premotenemu po načelu neminem laedere (nikomur škodovati) dolžan plačati primerno odškodnino.

Question 86

Prevara

Answer 86

Prevara je dejanje, s katerim ena stranka: ○ pri drugi stranki povzroči zmoto; ali ○ drugo stranko drži v zmoti z namenom, da bi drugo stranko napeljala k sklenitvi pogodbe. Tudi pri prevari gre za zmoto, vendar je slednja nastala zaradi naklepnega ravnanja:  sopogodbenika; ali  3. osebe. Ni možna prevara iz malomarnosti. Tudi molk je lahko prevara, če ena stranka ve, da je druga v zmoti, in ji tega ne pove.

Question 87

Pravne posledice prevare

Answer 87

1) Izpodbojno upravičenje – ločimo, ali prevaro povzroči sopogodbenik ali 3. oseba: 1. prevara sopogodbenika – druga stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, četudi zmota ni bistvena. [§ 49/(1)]; 2. prevara 3. osebe – tu razlikujemo med odplačnimi in neodplačnimi pogodbami: ● prevara 3. osebe pri odplačni pogodbi – prevara tretjega vpliva na samo pogodbo le, če je druga pogodbena stranka zanjo vedela ali bi morala vedeti. [§ 49/(3)] Pri odplačnih pogodbah se za izpodbojno upravičenje zaradi prevare 3. osebe zahteva sodelovanje oz. slaba vera sopogodbenika – pogodbo je možno razveljaviti le, če je sopogodbenik vedel ali bi moral vedeti za prevaro 3. osebe. ● prevara 3. osebe pri neodplačni pogodbi – neodplačna pogodba se lahko razveljavi zaradi prevare tretjega ne glede na to, ali je druga pogodbena stranka ob sklenitvi pogodbe zanjo vedela ali bi morala vedeti. [§ 49/(4)] Pri neodplačnih pogodbah ima prevarana stranka zaradi prevare 3. osebe izpodbojno upravičenje v vsakem primeru – morebitna dobra ali slaba vera sopogodbenika nimata nobenega vpliva. 2) Odškodninska odgovornost prevaranta – stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode. [§ 49/(4)]

Question 88

Sila in grožnja

Answer 88

Stranka sklene pravni posel iz strahu, ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. Strah je lahko povzročen s silo (nasiljem) ali grožnjo. Sila je lahko tako močna, da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (npr. ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe). V takšnem primeru je pravni posel neobstoječ, ker volje sploh ni bilo. Če nasilje deluje na strankino voljo tako, da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in jo izrazi, gre za napako volje. Če je pogodbena stranka ali kdo tretji povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. [§ 45/(1)] Strah mora biti utemeljen. Ni možno uveljavljati vsakega, še tako neznatnega strahu. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost: ○ življenju; ○ telesni dobrini; ali ○ drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. [§ 45/(2)] Značilnosti grožnje: ○ neposrednost – grožnja mora biti usmerjena neposredno na to, da bi stranka sklenila določen pravni posel; ○ nedopustnost (protipravnost) – grožnja mora biti protipravna. Pravna grožnja je dopustna (npr. grožnja s tožbo), vendar je npr. nedopustna grožnja s prijavo na policijo zaradi kaznivega dejanja.

Question 89

Pravne posledice sile in grožnje

Answer 89

1) izpodbojnost – pogodbe, sklenjene pod vplivom sile ali grožnje, so izpodbojne; 2) odškodninska odgovornost – povzročitelj nasilja ali grožnje je odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi nasilno sklenjene pogodbe.

Question 90

Zavestno nespoglasje volje

Answer 90

Zavestno nesoglasje (neresnična volja) pomeni, da stranka zavestno izjavi nekaj neresničnega – vsebina njene izjave ni enaka vsebini njene volje. Teorija pozna 3 klasične primere: (1) Mentalna rezervacija ali miselni pridržek (reservatio mentalis) Stranka zavestno izjavi nekaj drugega, kot zares hoče, ne da bi to povedala drugi stranki. Mentalna rezervacija ne more biti pravno upoštevna. Upošteva se izjava, kot da rezervacije sploh ne bi bilo. (2) Izjave v šali, igri ali na gledališkem odru ter pri pouku postavljeni primeri Uporablja se tudi skupno ime neresne izjave. Z njimi v zvezi izjavljena poslovna volja ne ustvarja rednih pravnih učinkov, ker je stranka morala ali mogla spoznati, da taka izjava ni bila resno mišljena, saj je to splošno znano. Toda če stranka brez svoje krivde ne spozna šale, pravni posel kljub temu ne velja, vendar lahko stranka, ki je izjavo prejela, zahteva odškodnino od stranke, ki je izjavo podala – odškodninska odgovornost zaradi zavajanja drugega v zmoto iz malomarnosti. V praksi so takšni primeri izjemno redki. (3) Simulirani pravni posli (navidezna pogodba) Obe stranki izjavita, da hočeta skleniti določen pravni posel, vendar v resnici tega pravnega posla nočeta skleniti. Stranki se zavedata, da s svojima izjavama ne izražata resnične volje. Pod navideznim (simuliranim) pravnim poslom skrivata drug (prikriti) pravni posel, ki ga sicer hočeta skleniti, vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. Neučinkovanje navidezne pogodbe – navidezna pogodba nima učinka med strankama. [§ 50/(1)] Veljavnost prikrite pogodbe – če navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja prikrita pogodba, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost. [§ 50/(2)] Varstvo dobroverne 3. osebe – navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi. [§ 50/(3)]

Question 91

Podlaga pravnega posla

Answer 91

Pojem podlage (kavze) Podlaga ali kavza je razlog obligacijskega razmerja. Od kavze je odvisna veljavnost o.r. Za veljavnost pogodbe sta potrebna: 1) obstoj kavze – pravna podlaga (razlog za sklenitev pogodbe) mora obstajati; in 2) dopustnost kavze – pravna podlaga mora biti dopustna = ne sme biti v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.

Question 92

Čezmerno prikrajšanje

Answer 92

1. Pojem čezmernega prikrajšanja – gre za očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev. Oškodovana stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če: ● je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe očitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank; in ● oškodovana stranka ob sklenitvi ni vedela in ni bila dolžna vedeti za pravo vrednost. [§ 118/(1)] Pogoji za čezmerno prikrajšanje torej so: I. dvostranska odplačna pogodba; II. očitno nesorazmerje med vzajemnimi dajatvami; III. obstoj nesorazmerja že ob sklenitvi pogodbe; IV. dobrovernost oškodovane stranke – stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za pravo vrednost.

Question 93

Pravne posledice čezmernega prikrajšanja

Answer 93

I. izpodbojno upravičenje oškodovane stranke – rok za izpodbijanje je 1 leto od sklenitve. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. [§ 118/(2)] Izpodbojnemu upravičenju se ni možno odpovedati vnaprej – vnaprejšnja odpoved tej pravici nima pravnega učinka. [§ 118/(3)] II. možnost konvalidacije – do konvalidacije pride, če neprikrajšana stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. Pogodba ostane v veljavi, če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. [§ 118/(4)]

Question 94

Oderuška pogodba

Answer 94

1. Pojem oderuške pogodbe – oderuška pogodba je pogodba, pri kateri stranka: ● izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (neugoden položaj) drugega; in ● si izgovori zase ali koga tretjega korist v očitnem nesorazmerju z njeno dajatvijo, storitvijo ali zavezo. Takšna pogodba je nična. [§ 119/(1)] Pogoji za oderuško pogodbo so: I. objektivni pogoj (kriterij) – očitno nesorazmerje med dajatvami; II. subjektivni pogoj – izkoriščanje neugodnega položaja sopogodbenika. Sem spadajo: ● stiska, ● težko premoženjsko stanje, ● neizkušenost, ● lahkomiselnost, in ● odvisnost (zasvojenost).

Question 95

Pravne posledice oderuške pogodbe

Answer 95

I. ničnost – za oderuško pogodbo se smiselno uporabljajo določila o ničnosti in delni ničnosti. [§ 119/(2)] Na ničnost oderuške pogodbe se lahko sklicuje vsakdo, ki ima pravni interes. Sodišče na značilnosti oderuške pogodbe pazi po uradni dolžnosti. Pravica do uveljavljanja ničnosti oderuške pogodbe ne zastara. II. zahteva oškodovanca za zmanjšanje obveznosti na pravičen znesek – oškodovani lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek. Sodišče ugodi takemu zahtevku, če je mogoče. V tem primeru pride do ustrezne spremembe pogodbe, ki ostane v veljavi. [§ 119/(3)] Rok za uveljavljanje zahteve za zmanjšanje obveznosti je 5 let. Oškodovani lahko vloži zahtevek za zmanjšanje obveznosti v 5 letih od sklenitve.

Question 96

Posledice neupoštevanja predpisov o obliki

Answer 96

1) Neupoštevanje predpisane oblike – pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, je nična, razen če iz namena predpisane oblike izhaja kaj drugega. [§ 55/(1)] Osnovna sankcija je ničnost, vendar je treba pred tem ugotoviti, iz kakšnega namena zakon predpisuje obliko:  kot pogoj za veljavnost (forma ad valorem); ali  kot pogoj za dokazovanje sklenitve in vsebine pogodbe (forma ad probationem). 2) Neupoštevanje dogovorjene oblike – po osnovni določbi je sankcija ničnost. Pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki: 1. je nična, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost posebna oblika = forma ad valorem; [§ 55/(2)] ali 2. je sklenjena s soglasjem o vsebini, če sta se stranki dogovorili za obliko zaradi dokazovanja sklenitve ali vsebine pogodbe = forma ad probationem. S sklenitvijo za stranki nastane obveznost dati pogodbi dogovorjeno obliko. [§ 54/(3)] To obveznost prizadeta stranka uveljavlja s tožbenim zahtevkom na izstavitev določene listine. 3) Konvalidacija pri pomanjkanju pisne oblike – se nanaša na situacijo, ko je bila pogodba z manjkajočo obliko izpolnjena. V tem primeru je edino pravično, da pogodba ostane, kolikor je mogoče, v veljavi. Pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna kljub pomanjkanju pisne oblike, če sta stranki v celoti ali pretežno izpolnili pogodbene obveznosti, razen če iz namena predpisane oblike očitno izhaja kaj drugega. [§ 58] 4) Konverzija – civilno pravo si prizadeva pomanjkljive pravne posle čim bolj ohraniti v veljavi, zato priznava možnost, da pravni posel brez predpisane obličnosti izpolnjuje oblične pogoje nekega drugega pravnega posla. Isto dejansko stanje pomeni nastanek drugega pravnega posla. Npr. če se pri menici ne upošteva obličnostnih predpisov, še vedno izpolnjuje pogoje za nakaznico.

Question 97

Razlogi za ničnost

Answer 97

1. pogodba nasprotuje: ● ustavi; ali ● prisilnim predpisom; ali ● moralnim načelom. Pogodba, ki krši te prepovedi, ni nična, če:  namen kršenega pravila odkazuje na drugo sankcijo; ali  zakon v posameznem primeru predpisuje drugače. [§ 86/(1)] 2. predmet pogodbe je nedopusten, nemogočen, nedoločen ali nedoločljiv [§ 35] 3. podlaga pogodbe je nedopustna ali je sploh ni; [§ 39/(4)] 4. pogodba ni sklenjena v: ● predpisani obliki, razen če iz namena predpisane oblike izhaja drugače; [§ 55/(1)] ● dogovorjeni obliki, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za veljavnost pogodbe posebna oblika = forma ad valorem; [§ 55/(2)] 5. oderuška pogodba; [§ 119/(1)] 6. pogodbo je sklenila poslovno popolnoma nesposobna oseba; 7. pogodbo je sklenila pravna oseba zunaj meja svoje pravne sposobnosti (ultra vires).

Question 98

Splošne značilnosti ničnosti

Answer 98

1. uveljavljanje ničnosti: ● na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti; ● na ničnost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba [§ 92]: o pogodbene stranke ter njihovi (singularni in univerzalni) pravni nasledniki; o vsaka 3. oseba, ki ima pravni interes; o javni tožilec; o morebitni upniki strank. 2. neomejeno uveljavljanje ničnosti – pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. [§ 93] 3. učinkovanje ex tunc – neučinkovitost razmerja sega do njegovega nastanka; 4. deklaratorna sodba – sodba, ki ugotavlja ničnost, je ugotovitvena; Pogodba ne postane kasneje veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti kasneje preneha (razen oblike) Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne

Question 99

Pravne posledice ničnosti

Answer 99

1. vrnitveni (kondikcijski) zahtevek – vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe. Če vrnitev ni možna, mora stranka dati denarno nadomestilo po cenah v času izdaje sodne odločbe = načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka [§ 87/(1)] in odškodninski zahtevek 2. zavrnitev zahtevka nepoštene stranke (condictio ob turpem causam) – pri pogodbi, nični zaradi nasprotovanja temeljnim moralnim načelom, lahko sodišče zavrne vrnitveni zahtevek nepoštene stranke. Pri odločanju sodišče upošteva: ● poštenost strank; in ● pomen ogroženih interesov. [§ 87/(2)] 3. odškodninska odgovornost – pogoji zanjo so: ● krivda enega sopogodbenika in dobrovernost oškodovanca; ● nastanek škode zaradi ničnosti pogodbe; in ● vzročna zveza med sklenitvijo nične pogodbe in nastalo škodo.

Question 100

Razlogi za izpodbojnost

Answer 100

1. pogodbo je sklenila poslovno omejeno sposobna stranka; 2. pri sklenitvi so obstajale napake volje: bistvena zmota, sila in grožnja, prevara; 3. OZ ali drugi zakon tako določa; [§ 94] 4. gre za čezmerno prikrajšanje (laesio enormis). [§ 118/(1)]

Question 101

Splošne značilnosti izpodbojnosti

Answer 101

1. uveljavljanje izpodbojnosti: ● na izpodbojnost se lahko sklicuje le pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost [§ 95/(1)]. Poleg njega se lahko sklicujejo še: o univerzalni dediči pogodbene stranke, na katere so prešli razlogi izpodbojnosti kot premoženjskopravna pravica; o javni pravobranilec; o bivše omejeno poslovno sposobne osebe glede pogodb, sklenjenih brez dovoljenja ali odobritve zakonitega zastopnika, če vložijo tožbo v 3 mesecih po nastopu polnoletnosti. [§ 44 ] ● sodišče na izpodbojnost ne pazi – izpodbojnost se lahko v pravdi uveljavlja samo s tožbo, ne more se uveljavljati s procesnim ugovorom. 2. omejeno uveljavljanje izpodbojnosti – pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha (ugasne - prekluzija): ● v 1 letu od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti (subjektivni rok) [§ 99/(1)]; ● v 3 letih v vsakem primeru od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). [§ 99/(2)] 3. učinkovanje ex nunc – izpodbojen pravni posel se razveljavi za naprej, neučinkovitost razmerja sega le od razveljavitve naprej.

Question 102

Pravne posledice izpodbojnosti

Answer 102

1. vrnitveni zahtevek (kondikcija): vsaka stranka mora vrniti vse, kar je prejela na podlagi razveljavljene izpodbojne pogodbe. Če vrnitev ni možna, je treba dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi ali izdaji sodne odločbe = načelo valorizacije vrnitvenega zahtevka. [§ 96] 2. odškodninska odgovornost se pojavlja v 2 oblikah. Pogodbenik, ki mu je zaradi razveljavitve nastala škoda, mora biti dobroveren – ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti: ● odgovornost za razveljavitev pogodbe – pogodbenik, pri katerem je vzrok izpodbojnosti, je dobrovernemu sopogodbeniku odgovoren za škodo, nastalo zaradi razveljavitve pogodbe. [§ 97] ● odgovornost poslovno omejeno sposobnega prevaranta – poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo zaradi razveljavitve pogodbe, če je z zvijačo prepričala sopogodbenika, da je poslovno sposobna. [§ 98] Pogoji odškodninske odgovornosti so:  krivda pogodbenika, pri katerem je vzrok izpodbojnosti;  zaradi razveljavitve nastala škoda;  vzročna zveza med krivdo pogodbenika in nastalo škodo.

Question 103

Javna obljuba nagrade

Answer 103

Javna obljuba nagrade je objavljena obljuba neke koristi za določen uspeh ali položaj vnaprej nedoločenim osebam. Razlikujemo med javno obljubo nagrade in razpisom nagradnega tekmovanja: (1) javna obljuba nagrade – zavezuje tistega, ki je dal obljubo, da jo izpolni. Z javnim razpisom dana obljuba lahko nagradi tistega, ki: ● opravi določeno dejanje; ali ● doseže določen uspeh; ali ● se znajde v določenem položaju. [§ 207/(1)] (2) razpis nagradnega tekmovanja – stranka dobi obljubljeno nagrado šele, ko v tekmi uspe. Kdor vabi k nagradnemu tekmovanju, mora določiti rok. Če rok ni določen, lahko vsak bodoči udeleženec od sodišča zahteva določitev roka. [§ 207/(2)]

Question 104

Kaj je odškodninska obveznost

Answer 104

Odškodninska obveznost je obveznost stranke poravnati škodo, za katero je odgovorna. Odškodninski zahtevek je restitucijski zahtevek (restitutio in integrum = vrnitev v prejšnje stanje). Kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. Za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico, se odgovarja ne glede na krivdo. Pravilo o popolni odškodnini – s plačilom odškodnine postane položaj oškodovanca tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. Z odškodnino oškodovanec ne more dobiti več, kot je že imel.

Question 105

Poslovne odškodninske obveznosti

Answer 105

Poslovne odškodninske obveznosti – nastanejo zaradi določene kršitve. Sem spadata: 1) pogodbena poslovna odškodninska odgovornost (ex contractu) – nastanejo zaradi kršitve določenega pravnega razmerja med upnikom in dolžnikom; 2) izvenpogodbena poslovna odškodninska odgovornost (ex delicto) – nastane zaradi posega v tujo področje na podlagi zakona. Pravno razmerje med upnikom in dolžnikom nastane s trenutkom škodnega dogodka in povzročene škode.

Question 106

Neposlovne odškodninske obveznosti

Answer 106

Neposlovne odškodninske obveznosti – nastanejo zaradi določenega dejstva. Sem spadajo druge civilne reparacije – kondikcije, gestije in verzije.

Question 107

Razmerje med odškodninsko in kazensko odgovornostjo

Answer 107

V kazenskem pravu je namen sankcije vplivati na kršilca s posegom v njegovo premoženje, osebno sfero in telesno integriteto (prostost) = represija. Včasih je sankcija dopustna že za poskus. V odškodninskem pravu je namen sankcije reintegrirati (spraviti v prejšnje stanje) kršeno pravico = restitucija. Odškodnine za poskus povzročitve škode ni. Če je vzrok škode kaznivo dejanje, so zastaralni roki v odškodninskem pravu daljši. Za stvar, ki je bila uničena s kaznivim dejanjem, lahko oškodovanec zahteva ceno posebne priljubljenosti (pretium affectionis).

Question 108

Delitev pristojnosti med delovnimi in civilnimi sodišči v odškodninskem pravu

Answer 108

(1) Delovna sodišče so pristojna za: 1) odškodninski zahtevek delavca zoper podjetje za škodo iz nesreče pri delu; 2) odškodninski zahtevek podjetja zoper delavca za škodo, ki jo je delavec povzročil pri delu; 3) odškodninski zahtevek zoper podjetje in zavarovalno organizacijo hkrati za škodo, nastalo iz nesreče pri delu v motornem prometu. (2) Redna civilna sodišča so pristojna za: 1) odškodninski zahtevek 3. osebe zoper podjetje po načelih objektivne odgovornosti za škodo, ki jo je povzročil delavec; 2) odškodninski zahtevek svojcev umrlega, ki se je smrtno ponesrečil pri delu; 3) odškodninski zahtevek delavca za škodo iz prometne nesreče, ki ga delavec uveljavlja zoper drugo podjetje (ne lastno); 4) odškodninski zahtevek študenta za škodo pri opravljanju dela prek študentskega servisa.

Question 109

Predpostavke za nastanek odškodninske obveznosti

Answer 109

(1) nedopustnost = nedopustno ravnanje; (2) škoda = nastanek škode; (3) vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastankom škode; (4) odgovornost povzročitelja škode. Izpolnjene morajo biti vse 4 predpostavke, sicer odškodninska odgovornost ne nastane.

Question 110

Kaj smatramo pod predpostavko nedopustnosti oziroma protipravnosti v odškodninskem pravu

Answer 110

(1) Nedopustno dejstvo je dejstvo, ki krši pravno normo ali moralno načelo. 1) kršitev prava: 1. nikomur škodovati (neminem laedere) – gre za splošno pravilo. Škodovanje je dopustno le, če je posebej dovoljeno. Stranka mora utrpeti škodo zaradi kakšnega splošnega pravno varovanega interesa – teorija o tehtanju pomembnosti interesov. 2. posebna pravila o varstvu pravic – škodno dejanje lahko krši ustavno, kazensko, upravno in druga pravna področja. Pogoj za nastanek odškodnine v takih primerih je, da necivilna norma varuje tudi civilni interes. 3. načelo pravno zavarovanih interesov: ● med premoženjskopravnimi interesi se kot škoda priznava izgubljeni dobiček kot bodoča še ne priznana škoda; ● pri nepremoženjski škodi je kot pravno zavarovani interes priznan izgubljeni zaslužek in izguba priložnosti osebnega udejstvovanja. 4. pravila avtonomnega prava podjetij – če taka pravila štejemo v pravni sistem, lahko zaradi njihove kršitve nastane odškodninska obveznost. 5. pravila, določena z dogovorom strank – s pogodbo je možno odškodninsko odgovornost razširiti na primere, za katere dolžnik sicer ne odgovarja, razen če je takšna odgovornost v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja. 2) kršitev morale – tudi zaradi kršitve temeljnih moralnih načel lahko nastane odškodninska obveznost. 3) nedovoljena samopomoč – samopomoč je dovoljena le v izjemnih posebej predpisanih primerih (silobran, posestno varstvo). Druge vrste samopomoči so nedovoljene. S tem se preprečuje samovolja.

Question 111

Izključitev protipravnosti v odškodninskem pravu

Answer 111

1. silobran = neizogibno potrebna obramba, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad. Kdor v silobranu povzroči škodo napadalcu, je ni dolžan povrniti, razen pri prekoračitvi silobrana. [§ 138/(1)] 2. privolitev oškodovanca – gre za načelo volenti non fit iniuria (tistemu, ki hoče, se ne godi krivica). Oškodovančeva privolitev mora biti zavestna in dopustna. Npr. mazohist nima pravice terjati odškodnine od mučitelja, če je zavestno privolil v lastno mučenje in mučitelj ni v ničemer presegel njegove privolitve. (Takšni primeri so pogosto sporni, ker gre lahko za kršitev morale.) 3. poseg državnih organov – posegi državnih organov so dopustni, če je oškodovanec sam ustvaril nedopustno stanje. Npr. upravičena hišna preiskava. 4. roditeljska pravica – starši imajo pravico "kaznovati" svoje otroke, če je to za njih vzgojno in brez škodljivih posledic (če ne gre za telesno kaznovanje). 5. dobroverno dajanje informacij – za povzročeno škodo ne odgovarja, kdor o drugem sporoči kaj neresničnega nevede za neresničnost, če je imel pri tem resen interes. [§ 177/(2)] 6. dovoljena samopomoč = pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi nevarnost, če je takšna zaščita nujna in način odvračanja ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost [§ 139/(2)]. Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan povrniti. [§ 139/(1)]

Question 112

Kaj je škoda ?

Answer 112

Škoda je vsako prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno zavarovane interese. Škoda mora biti resnična in pravno priznana.

Question 113

Kakšne vrste škode poznamo?

Answer 113

(1) premoženjska in nepremoženjska škoda 1) premoženjska ali materialna škoda – je možna na 2 načina: 1. navadna škoda (damnum emergens) = zmanjšanje premoženja, tudi uničenje določenega premoženja; 2. izgubljeni dobiček (lucrum cessans) = preprečitev povečanja premoženja, tudi izpad pričakovanega premoženja. 2) nepremoženjska ali nematerialna škoda – prizadene kakšno nepremoženjsko dobrino, možna je na 4 načine: 1. telesne bolečine; 2. duševne bolečine (zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode, smrti ali težke invalidnosti bližnjega...); 3. strah; 4. okrnitev ugleda pravne osebe. (2) Neposredna in posredna škoda: 1) neposredna škoda – je škoda, pri kateri škodljivo posledico povzroči sam škodni dogodek. Sem spada tudi škodljiva posledica, pri kateri škodno dejanje povzroči od človeka neodvisen škodni dogodek. Npr. voznik se zaleti v električni drog in ga podre, iskre z električnega droga padejo na senik in zgori kmetija. 2) posredna škoda – med prvotnim vzrokom in posledico je vmesen samostojni dogodek. Sem spadajo stroški, ki so nujna posredna posledica škodnega primera. (3) Vrste škode glede na spreminjanje v času: 1) pretekla škoda – je škoda, ki ne obstaja več zaradi povrnitve odgovorne osebe. Ni nujno, da je s tem oškodovancu povrnjena vsa škoda, ker mu je v vmesnem času lahko nastala škoda zaradi neuporabe stvari. 2) obstoječa škoda – je škoda, ki obstaja v času, ko stranka zahteva odškodnino; 3) bodoča škoda – glede na čas, na katerega se odmerja, je lahko: 1. gotova bodoča škoda; in 2. negotova bodoča škoda – povrne se le, če je bodoči negotovi interes pravno priznan. Takšna interesa sta: ● izgubljeni dobiček in izgubljeni zaslužek; in ● izguba, ki pomeni nepremoženjsko škodo. (4) Substituirana škoda – če kdo povzroči škodo za odvrnitev škode od drugega, nadomesti prvotno nenastalo škodo z novo nastalo škodo. (5) Pretium affectionis = škoda zaradi posebne priljubljenosti stvari – če je bila stvar uničena ali poškodovana s kaznivim dejanjem, lahko sodišče odškodnino odmeri glede na vrednost, ki jo je stvar imela za oškodovanca. (6) Izguba preživljanja in pomoči zaradi smrti preživljalca – takšna škoda se vrača s plačevanjem denarne rente, ki ne sme biti višja od rente, ki bi jo oškodovanec dobival od umrlega.

Question 114

Razlika med škodo in pravno priznano škodo? Katere so pravno priznane nepremoženjske škode?

Answer 114

Pravo priznava pravno sankcijo le za pravno priznano nepremoženjsko škodo. Za pravno nepriznano nepremoženjsko škodo ni možna odškodnina. Pravno priznane nepremoženjske škode so: (1) Telesne bolečine – priznavajo se pretrpljene in bodoče telesne bolečine. (2) Duševne bolečine – priznavajo se pretrpljene in bodoče duševne bolečine: 1) zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – izvor zmanjšane življenske aktivnosti je lahko: 1. nezmožnost za delo; 2. povečan telesni napor; 3. manjša življenjska sposobnost; 4. splošno osebno neugodje; 5. zmanjšanje osebnih priložnosti. 2) zaradi skaženosti – pri presoji odškodnine veljajo: 1. objektivna merila – spremembe zunanjosti oškodovanca, opaznost sprememb, vidnost sprememb, možnost zakrivanja sprememb, starost, spol. 2. subjektivna merila – vpliv na psihično počutje oškodovanca. 3) zaradi razžalitve dobrega imena in časti – gre za dejanje, s katerim se: 1. nekomu neupravičeno odreka spoštovanje; 2. nekomu neupravičeno jemlje ugled; 3. zoper nekoga seje sovraštvo, prezir ali prepir; 4. nekoga skuša osmešiti. Zaradi teh dejanj lahko nastane tudi premoženjska škoda (glej zgoraj), če gre za žalitev časti ali širjenje neresničnih trditev. 4) zaradi okrnitve svobode – gre za neupravičen poseg v prostost, ki je lahko fizičen (npr. nezakonit pripor) ali duševen (npr. odvzem svobodne volje). 5) zaradi okrnitve osebnostne pravice – sem spadajo: 1. posegi v ime, glas in podobo: ● poseg v ime (zloraba imena) – nekdo neupravičeno uporabi moje ime. Ponavadi zadostuje vrnitev v prejšnje stanje. Škoda se prizna le, če je oseba, katere ime je bilo zlorabljeno, duševno trpela. Npr. prostitutka se izdaja pod imenom Štefka Kučan in vsi mislijo, da se predsednikova žena prostituira. ● poseg v glas – pomeni, da nekdo neupravičeno s prisluškovanjem posname glas osebe in ga nato razmnoži. Do primerov prihaja v glasbeni industriji (ilegalni posnetki znanih opernih pevcev). ● poseg v podobo – najpogosteje se pojavlja kot neupravičena objava fotografije. Fotografija se lahko objavi, če ima oseba javno funkcijo in nastopa v javnosti. 2. posegi v duševni mir: ● posegi v osebno tajnost; ● posegi v zasebnost; ● posegi v nedotakljivost osebnega in družinskega življenja. 6) zaradi smrti bližnjega – duševna bolečina mora biti resnična. Upravičenci so: 1. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega; 2. starši zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube staršev; 3. bratje in sestre umrlega, če je med njimi in umrlim obstajala življenjska skupnost; 4. stari starši po sodni praksi – imajo pravico do odškodnine zaradi smrti vnukov, če so jim nadomeščali starše. Če nekdo umre, lahko sodišče prisodi njegovim ožjim družinskim članom (zakonec, otroci in starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. [§ 180/(1)] 7) zaradi težje invalidnosti bližnjega – gre za duševne bolečine zaradi trpljenja druge osebe. Upravičenci so enaki kot pri duševnih bolečinah zaradi smrti bližnjega: 1. zakonec ali zunajzakonski partner umrlega; 2. starši zaradi izgube otrok ali otroci zaradi izgube staršev; 3. bratje in sestre umrlega, če je med njimi in umrlim obstajala življenjska skupnost. V primeru posebno težke invalidnosti lahko sodišče prisodi zakoncu, otrokom in staršem invalida pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. [§ 180/(2)] 8) zaradi kršitve dostojanstva – do tega pride v 2 primerih. Pravico do pravične denarne odškodnine ima oseba, ki: 1. je bila s prevaro, silo ali zlorabo razmerja podrejenosti (odvisnosti) zapeljana h kaznivemu spolnemu občevanju ali drugemu spolnemu dejanju; ali 2. proti kateri je bilo storjeno kaznivo dejanje zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. [§ 181] 9) zaradi težkih posegov v sorodstvene čustvene vezi – po sodni praksi se prizna odškodnina zaradi pretresenosti roditeljskih čustev, ki nastane zaradi zamenjave otrok v porodnišnici. 10) zaradi izgube stvari – odškodnina zaradi izgube stvari se običajno odmeri po vrednosti stvari v pravnem prometu. Cena posebne priljubljenosti (pretium affectionis) se prizna, če je škoda nastala z naklepnim kaznivim dejanjem. Npr. če mi vandali razbijejo 35 let starega fičota, katerega tržna vrednost ustreza enaki količini starega železa, lahko uveljavljam odškodnino v vrednosti novega mercedesa zaradi moje čustvene navezanosti na fičota. (3) Strah – sodna praksa razlikuje med primarnim in sekundarnim strahom. 1) primarni strah – strah, ki ga oškodovanec pretrpi od škodnem dogodku; 2) sekundarni strah – strah, ki nastane pozneje med zdravljenjem (npr. strah pred operacijo). (4) Okrnitev ugleda pravne osebe – je novost, ki jo je uvedel OZ. Za okrnitev ugleda ali dobrega imena prisodi sodišče pravni osebi pravično denarno odškodnino, neodvisno od povračila premoženjske škode. Sodišče lahko prisodi odškodnino za nepremoženjsko škodo, četudi premoženjske škode sploh ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. [§ 183] Pomembno je še razlikovanje škode, povzročene pred nastankom subjekta, in škode, povzročene po prenehanju subjekta: ● škoda pred nastankom subjekta: ○ škoda, povzročena plodu; ○ škoda, ki izvira iz dejanja pred spočetjem plodu (gre za zdravnikovo malomarnost – moral bi odsvetovati nosečnost, vendar je ni). Takšna škoda je pravno priznana pod 2 pogojema:  med škodnim dogodkom in poškodbo (ploda, dojenčka) obstaja vzročna zveza;  škodna posledica obstaja v trenutku nastanka subjekta = v trenutku, ko se otrok rodi in pridobi pravno sposobnost. ● škoda po prenehanju subjekta – sem spadajo razni primeri nekrofilije in iznakaženja trupel (sodne prakse na tem področju je bolj malo, lahko se prizna večja odškodnina za hujše duševne bolečine bližnjih). Človek ni mrtev do trenutka, ko možgani ne dajejo več nobenih električnih impulzov (cerebralna smrt). Do takrat vsak neupravičen poseg na njegovem telesu velja za poseg v njegovo osebnostno integriteto.

Question 115

Kaj je vzročna zveza v odškodninskem pravu?

Answer 115

Vzročna zveza je zveza med škodnim dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo.

Question 116

Teorije o vzročni zvezi

Answer 116

1) teorija o izključni povzročitvi posledice – vse vzroke je treba vzeti kot celoto, ker le vse okoliščine skupaj pomenijo skupen vzrok. 2) teorija o enakosti pogojev o povzročitvi posledice – vsi pogoji so enako pomembni, zato je treba upoštevati vse. Vsak pogoj je samostojen vzrok, za katerega naj stranka odgovarja. 3) teorija o nujni učinkoviti vzročnosti (teorija o kreativni vzročnosti) – ugotoviti je treba, kateri vzrok ima pretežni vpliv na posledico. Takšen vzrok je kreativni vzrok in absorbira vse druge. 4) teorija o adekvatni vzročnosti – kot vzroke je treba upoštevati le tiste, ki redoma in praviloma povzročijo nastalo posledico. 5) teorija o predvidljivosti – stranka naj vedno odgovarja za bližnje posledice (direktno škodo), za bolj oddaljene posledice pa naj odgovarja le, če so predvidljive. 6) teorija o ratio legis vzročnosti – upoštevajo se le vzroki, ki pomenijo kršitev pravne norme in jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke.

Question 117

Kaj pomeni krivdna odgovornost?

Answer 117

Krivdna odgovornost pomeni, da za škodo odgovarja tisti, ki škodo povzroči namenoma ali iz malomlarnosti. Odgovorne osebe lahko dokazujejo vse okoliščine, da je škoda nastala brez njihove krivde – povzročitelj škode se lahko razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni kriv.

Question 118

Kaj je objektivna odgovornost?

Answer 118

Objektivna odgovornost je strožja od krivdne – odgovorne osebe odgovarjajo že zaradi določenega položaja, ki ga zasedajo. Razbremenitev odgovornosti je možna le s sklicevanjem na v zakonu določene ekskulpacijske razloge. Razbremenitev odgovornosti je možna le, če odgovorna oseba dokaže odsotnost vzročne zveze.

Question 119

Vrste malomarnosti?

Answer 119

1. zavedna in nezavedna malomarnost: ● zavedna malomarnost – storilec se zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar lahkomiselno misli, da ne bo nastala ali da jo bo lahko preprečil; ● nezavedna malomarnost – storilec se ne zaveda, da utegne iz njegovega ravnanja nastati škodljiva posledica, vendar bi se po okoliščinah in svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati. 2. huda, navadna in (zelo) lahka malomarnost: ● huda malomarnost (culpa lata) – storilec zanemarja pazljivost, ki se pričakuje od vsakega običajnega razumnega človeka. Huda malomarnost strokovnjaka – pomeni, da je dejanje tako nepazljivo, da ga ne bi naredil noben povprečen strokovnjak. ● navadna malomarnost (culpa levis) – storilec zanemarja pazljivost, ki se pričakuje od skrbnega človeka (dobrega gospodarja). ● (zelo) lahka malomarnost (culpa levissima) – upošteva se le kot ovira za izključitev objektivne odgovornosti. Že najmanjša nepazljivost stranke lahko ne izključi objektivne odgovornosti. Lahka malomarnost strokovnjaka – pomeni, da je dejanje nepazljivo le za posebno skrbnega strokovnjaka.

Question 120

Katere tri vrste objektivne odgovornosti za škodo pozna OZ?

Answer 120

OZ pozna 3 vrste objektivne odgovornosti: ● odgovornost za drugega; ● odgovornost za delavce; ● odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti. Velja domneva vzročnosti – za škodo v zvezi z nevarno stvarjo ali nevarno dejavnostjo se šteje, da izvira iz te stvari, če se ne dokaže kaj drugega.

Question 121

Objektivna odgovornost za drugega po OZ

Answer 121

1. odgovornost za duševno bolne (= osebe z motnjo v duševnem razvoju in s težavami v duševnem zdravju) – če škodo povzroči oseba, ki zaradi duševne bolezni ni zmožna razsojati, odgovarja dolžni nadzornik duševnega bolnika [§ 141/(1)]. Nadzornik je dolžan paziti na duševnega bolnika na podlagi zakona, pogodbe ali odločbe pristojnega organa. Oprostitev odgovornosti: nadzornik duševnega bolnika je prost odgovornosti, če dokaže,: ● da je opravljal dolžno nadzorstvo; ali ● da bi bila škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu. [§ 141/(2)] V praksi to pomeni, da je do dogodka prišlo tako nenadoma, da nadzornik ni mogel intervenirati. 2. odgovornost staršev: ● splošna odgovornost staršev – starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči njihov otrok do 7. leta [§ 142/(1)]. Ne odgovarjajo, če je škoda nastala med tem, ko je bil otrok zaupan drugemu [§ 142/(3)].Starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči otrok od 7. do 14. leta, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde. [§ 142/(4)] ● posebna odgovornost staršev – mladoletnik povzroči škodo izven nadzorstva staršev. Starši odgovarjajo, če je škoda nastala zaradi: o slabe vzgoje mladoletnika; ali o slabih zgledov; ali o grdih navad, ki so jih mladoletniku dali starši. [§ 145/(1)] Nadzornik, ki je plačal odškodnino, ima proti staršem regresni zahtevek. [§ 145/(2)] ● odgovornost staršev iz pravičnosti – če je škodo povzročil razsoden mladoletnik, ki je ne more povrniti, lahko sodišče glede na premoženjsko stanje staršev in oškodovanca naložiti povrnitev škode staršem, če tako terja pravičnost. [§ 146/(2)] 3. odgovornost drugih za mladoletnika – če mladoletnik povzroči škodo pod nadzorstvom skrbnika, šole ali ustanove, odgovarjajo skrbnik, šola ali ustanova, razen če dokažejo, da: ● so opravljali nadzorstvo z dolžno skrbnostjo; ali ● bi škoda nastala tudi pri dolžnem nadzorstvu. [§ 144/(1)] Odgovornost je solidarna, če odgovarja tudi mladoletnik. [§ 144/(2)] Kot izjema odgovornosti nadzornika je določena odgovornost iz pravičnosti – če škodo povzroči neodgovorna oseba in odškodnine ni možno dobiti od nadzornika, lahko sodišče glede na premoženjsko stanje oškodovanca in dejanskega oškodovalca (= neodgovorne osebe) naloži povrnitev škode oškodovalcu, kadar to terja pravičnost. [§ 146/(1)]

Question 122

Objektivna odgovornost za delavce

Answer 122

2) Odgovornost za delavce – delodajalec (fizična ali pravna oseba) odgovarja za škodo, ki jo delavec povzroči: 1. pri delu – na delovnem mestu, v delovnem času, v okviru delovnega področja; ali 2. v zvezi z delom – škodna dejanja, storjena izven delovnega mesta in časa, vendar v vzročni zvezi z opravljanjem dela; RAZEN če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba. [§ 147/(1)] Odgovornost za delavce izvira iz naslednjih odgovornosti:  culpa in eligendo (krivda za izbiro) – odgovornost za izbiro ljudi, ki bodo opravljali delo;  culpa in custodiendo (krivda za nadzor) – odgovornost za pomanjkliv nadzor nad opravljanjem dela;  culpa in instruendo (krivda za poučitev) – odgovornost za pomanjkljiva navodila, kako naj delavci delo opravljajo. Ločujemo še med odgovornostjo za delavce in odgovornostjo za škodni dogodek: 1. odgovornost za delavce je vedno objektivna; 2. odgovornost za škodni dogodek je lahko: ● objektivna, če podjetje opravlja nevarno dejavnost; ali ● krivdna, če delavec povzroči škodo namenoma ali iz hude malomarnosti: o če je delavec povzročil škodo namenoma, lahko oškodovanec zahteva povrnitev neposredno od delavca [§ 147/(2)] = neposredna odgovornost delavca za naklep. o podjetje, ki plača odškodnino, ima regresni zahtevek proti delavcu, ki je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, [§ 147/(3)] ki ga mora uveljaviti v 6 mesecih od plačila odškodnine [§ 147/(4)] = povračilni zahtevek delodajalca.

Question 123

Objektivna odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti

Answer 123

Odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti Nevarna stvar je stvar, iz katere izhaja povečana nevarnost. To je pravni standard, ki ga pravna praksa izoblikuje v konkretnem primeru. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik [§ 150]. Če je imetniku nevarna stvar odvzeta na protipraven način, odgovarja tisti, ki je stvar odvzel, razen če je imetnik odgovoren za odvzem (npr. malomarno hranjenje orožja v slovenskih vojašnicah). [§ 151] Namesto imetnika odgovarja oseba, kateri je imetnik stvar zaupal, in oseba, ki je dolžna stvar nadzorovati [§ 152/(1)], vendar polno odgovarja imetnik, če: ● je škoda posledica skrite napake ali lastnosti stvari, na katero imetnik ni opozoril (npr. popadljivi kokeršpanjel); [§ 152/(2)] ● je stvar zaupal osebi, ki ni usposobljena ali upravičena z njo ravnati. [§ 152/(4)] Nevarna dejavnost je dejavnost, ki v konkretnih okoliščinah pomeni večjo nevarnost od povprečne (npr. delo z eksplozivi). Za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja, kdor se z nevarno dejavnostjo ukvarja

Question 124

Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti

Answer 124

OZ določa oprostitev odgovornosti = ekskulpacijski razlogi: I. višja sila (vis maior) – imetni stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira iz vzroka [§ 153/(1)]: i. ki je izven stvari – zunanjost dogodka; ii. katerega učinka ni možno pričakovati – nepredvidljivost; iii. katerega učinku se ni možno izogniti – neizogibnost; iv. katerega učinka ni možno odvrniti – nemožnost odvrnitve. Pod višjo silo spadajo:  naravni dogodki (poplave, potresi);  družbeni dogodki (vojne, stavke, revolucije, totalitarni režimi);  ukrepi državnih organov (moratorij, prepoved uvoza). Takšni dogodki se imenujejo kvalificirano naključje. II. ravnanje tretjega – imetnik stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira izključno iz ravnanja tretjega, katerega [§ 153/(2)]: i. ni možno pričakovati – nepredvidljivost; ii. posledicam se ni možno izogniti – neizogibnost; iii. posledic ni možno odstraniti – trajnost posledic. 3. oseba odgovarja solidarno z imetnikom stvari, če je le prispevala k povzročitvi škode. [§ 153/(4)] III. ravnanje oškodovanca – imetnik stvari je prost odgovornosti, če dokaže, da škoda izvira izključno iz ravnanja oškodovanca, katerega [§ 153/(2)]: i. ni možno pričakovati – nepredvidljivost; ii. posledicam se ni možno izogniti – neizogibnost; iii. posledic ni možno odstraniti – trajnost posledic. IV. privolitev oškodovanca – imetnik stvari je prost odgovornosti, če je oškodovanec prispeval k nastanku škode. [§ 153/(3)] Treba je ugotoviti, ali je oškodovanec s samim dejstvom uporabe nevarne stvari privolil v udeležbo pri riziku. Ekskulpacijske razloge mora vedno dokazati tisti, ki se nanje sklicuje = objektivno odgovorni subjekt.

Question 125

Vrste odškodnine?

Answer 125

(1) Vzpostavitev prejšnjega stanja (restitutio in integrum) – odgovorna oseba je dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. [§ 164/(1)] (2) Denarna odškodnina – do nje pride, če: 1) vzpostavitev prejšnjega stanja škode ne odpravi popolnoma – odgovorna oseba je za ostanek dolžna plačati denarno odškodnino; [§ 164/(2)] ali 2) vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna ali ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba; [§ 164/(3)] ali 3) oškodovanec zahteva denarno odškodnino namesto vzpostavitve prejšnjega stanja – sodišče prisodi denarno odškodnino, razen če okoliščine primera opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje. [§ 164/(4)] Denarna odškodnina pri premoženjski škodi se imenuje ekvivalenca. Denarna odškodnina pri nepremoženjski škodi se imenuje satisfakcija.

Question 126

Čas odmere odškodnine

Answer 126

Povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe. Gre za obliko valorizacije, da oškodovanec ne bi bil prikrajšan pri povrnitvi škode zaradi poteka časa, ki ga zahteva sodni proces.

Question 127

Kakšne so posledice zastaranja odškodninske terjatve?

Answer 127

Z zastaranjem odškodninske obveznosti preneha pravica zahtevati odškodnino. Vendar lahko oškodovanec po zastaranju pravice zahtevati odškodnino od odgovorne osebe uveljavlja zahtevek po pravilih neupravičene pridobitve (verzijski zahtevek) – odgovorna oseba mora vrniti, kar je pridobila s škodnim dejanjem. [§ 189]

Question 128

Zastaralni roki v odškodninskem pravu

Answer 128

Zastaralni roki: ● subjektivni rok – 3 leta, odkar je oškodovanec izvedel za škodo IN oškodovalca. [§ 352/(1)] ● objektivni rok – 5 let od nastanka škode. [§ 352/(2)] ● posebni roki: ○ zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitve pogodbene obveznosti – zastara v enakem času, kot je določen za zastaranje pogodbene obveznosti. [§ 352/(3)] ○ zastaranje odškodninske terjatve zaradi kaznivega dejanja – zastara v času, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona, če je za kazenski pregon predpisan daljši zastaralni rok [§ 353/(1)]. Pretrganje kazenskega pregona ima za posledico pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. [§ 353/(2)] ○ zastaranje odškodninske terjatve zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe – zastara v 15 letih po polnoletnosti oškodovanca. [§ 352/(4)] ○ zastaranje odškodninske terjatve zaradi korupcije:  subjektivni rok – zastara v 5 letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in koruptivnega oškodovalca;  objektivni rok – zastara v 15 letih od nastanka korupcijske škode. [§ 354] Oškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode.

Question 129

Odgovornost zaradi terororističnih dejanj, javnih demonstracij in manifestacij

Answer 129

škoda lahko nastane kot smrt ali telesna poškodba. Odgovarja država ali tisti, ki bi po veljavnih predpisih moral škodo preprečiti. [§ 156]

Question 130

Odgovornost organizatorja prireditve

Answer 130

Organiziran je shod večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem. Škoda lahko nastane kot smrt ali telesna poškodba zaradi izrednih okoliščin (gibanje množic, splošen nered, itd.). Za to škodo odgovarja organizator. [§ 157]

Question 131

Odgovornost imetnika živali

Answer 131

1) odgovornost imetnika nevarne živali – za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovarja njen imetnik. [§ 158/(1)] 2) odgovornost imetnika domače živali – za škodo, ki jo povzroči domača žival, odgovarja njen imetnik, razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. [§ 158/(2)]

Question 132

Odgovornost imetnika stavbe (de positu et suspensu)

Answer 132

Škoda nastane, ker s stavbe pade nevarno postavljena ali vržena stvar. Odgovarja imetnik stavbe ali prostora, iz katerega je stvar padla. [§ 159]

Question 133

Odgovornost za rušenje gradbe

Answer 133

škoda nastane s tem, da se poruši ali odpade del gradbe. Odgovarja imetnik gradbe, razen če dokaže, da: ● dogodek ni posledica pomanjkljive kakovosti gradbe; in ● je storil vse, da bi odvrnil nevarnost. [§ 160]

Question 134

Odgovornost za opustitev nujne pomoči

Answer 134

Oškodovalec brez nevarnosti zase ne pomaga osebi, katere življenje ali zdravje je očitno ogroženo. Opustitelj odgovarja za škodo, če bi jo glede na okoliščine primera moral predvideti [§ 161/(1)]. Sodišče lahko opustitelja oprosti povračila škode, če to terja pravičnost [§ 161/(2)].

Question 135

Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe

Answer 135

Oškodovalec je pogodbo dolžan skleniti po zakonu in povzroči škodo, ker pogodbe nemudoma ne sklene na zahtevo zainteresirane osebe. [§ 162]

Question 136

Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena

Answer 136

Oškodovalec opravlja dejavnost komunalnega ali splošnega pomena (odvoz smeti, čiščenje kanalizacije) in povzroči škodo, ker brez utemeljenega razloga (npr. stavka) opravlja dejavnost neredno ali jo neha opravljati

Question 137

Kaj so povračilne obveznosti?

Answer 137

Povračilne obveznosti so obveznosti, ki nastanejo: ● z nedopustnim prikrajšanjem na eni strani; in ● z obogatitvijo na drugi strani. Skupaj z odškodninami jih imenujemo reparacijske obveznosti. Iz rimskega prava se je ohranilo ime kvazikontrakti.

Question 138

Kako lahko nastanejo povračilne obveznosti?

Answer 138

Povračilne obveznosti lahko nastanejo na 3 načine – kot posledica: (1) poslovodstva brez naročila (negotiorum gestio) ali gestije; (2) kondikcije = izpolnitev dolga, ki ga v resnici ni; (3) verzije = katerikoli dogodek, ki povzroči pri eni stranki okoriščanje in pri drugi prikrajšanje.

Question 139

Kako ureja OZ povračilne obveznosti?

Answer 139

OZ združuje kondikcije in verzije v eno kategorijo, ki se imenuje neupravičena pridobitev – splošno pravilo je, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan: ● vrniti, če je mogoče; ali ● nadomestiti vrednost dosežene koristi. [§ 190/(1)] Obogatitev zajema tudi pridobitev koristi s storitvijo. [§ 190/(2)] Obveznost vrnitve oz. nadomestitve nastane tudi pri prejemu koristi iz pozneje neuresničene ali odpadle pravne podlage. [§ 190/(3)] Kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.

Question 140

Poslovodstvo brez naročila

Answer 140

Poslovodstvo brez naročila je opravljanje poslov za drugega brez njegove privolitve. Oseba, ki opravi tuj posel, se imenuje gestor (poslovodja). Oseba, katere posel opravi gestor, se imenuje dominus (poslovni gospodar). Dominus lahko kasneje odobri posel – odobritev velja ex tunc. Če tisti, čigar posel je nekdo opravljal, pozneje odobri opravljeno, se poslovodja brez naročila šteje za prevzemnika naročila (mandatarja), ki je že od začetka delal po naročilu. [§ 206] Gestor lahko opravlja pravni ali nepravni (dejanski, materialni) posel. Gestor lahko opravlja: ● tuj posel – gestor deluje kot gospodarjev zastopnik brez pooblastila; ● lasten posel – deluje v lastnem imenu, vendar v pričakovanju, da bo učinke prenesel na gospodarja. Če gestor opravlja tuj posel z namenom zase obdržati dosežene koristi, gre za nepristno poslovodstvo. Nepristni gestor je lahko: ● v dobri veri = ne ve, da je posel tuj – v tem primeru se uporabljajo določbe o običajnem poslovodstvu brez naročila. Gestor ima pravico do povračila stroškov za svoj trud. ● v slabi veri = ve, da je posel tuj. OZ določa zanj zelo stroge sankcije – od nepristnega poslovodje, ki ve, da je posel tuj, lahko poslovni gospodar zahteva: ○ izdajo računa poslovodje brez naročila; in ○ izročitev vseh doseženih koristi; [§ 205/(1)] ○ vrnitev stvari v prejšnje stanje; in ○ povrnitev škode. [§ 205/(2)] Zaradi uporabe določb o verziji slaboverni nepristni poslovodja nima pravice do povračila stroškov za svoj trud.

Question 141

Učinki nedopustnega poslovodstva brez naročila

Answer 141

1) gestija je nedopustna zaradi prepovedi gospodarja – učinki so: 1. gestor nima pravic poslovodje brez naročila; [§ 204/(1)] 2. odgovornost gestorja za naključje – prepovedani poslovodja odgovarja za vsako škodo, nastalo iz vmešavanja v tuj posel, četudi je nastala brez njegove krivde. [§ 204/(2)] 2) gestija je nedopustna zaradi drugih razlogov – gestor mora vzpostaviti prejšnje stanje ali povrniti škodo, če restitucija ni možna. Gestor odgovarja tudi za naključje, razen če dokaže, da bi škoda nastala tudi brez njegovega vmešavanja (casus mixtus).

Question 142

Učinki dopustne gestije

Answer 142

1) dolžnosti gestorja: 1. odstop od gestije v primeru nedopustnosti – gestor mora takoj odstopiti od gestije, če postane nedopustna; 2. notifikacija – poslovodja brez naročila mora takoj, ko je mogoče, obvestiti o svojem ravnanju tistega, čigar posel opravlja; [§ 200/(1)] 3. dokončanje posla – poslovodja brez naročila mora nadaljevati začeti posel, kolikor je to razumno mogoče, dokler poslovni gospodar ne more prevzeti skrbi zanj. [§ 200/(1)] 4. edikcija – poslovodja brez naročila mora po končanem poslu: ● dati račun; in ● prepustiti poslovnemu gospodarju vse iz posla pridobljene koristi. [§ 200/(2)] 2) skrbnost in odgovornost gestorja: 1. ravnanje po namenih in potrebah poslovnega gospodarja – pri opravljanju tujega posla se mora poslovodja brez naročila ravnati po dejanskih in verjetnih namenih ter potrebah poslovnega gospodarja. [§ 201/(1)] 2. skrbnost dobrega gospodarja / gospodarstvenika – poslovodja brez naročila je dolžan ravnati kot dober gospodarstvenik / gospodar. [§ 201/(2)] 3. zmanjšanje odgovornosti – sodišče lahko poslovodji brez naročila zmanjša odgovornost ali ga oprosti odgovornosti za malomarnost glede na okoliščine, v katerih se je lotil tujega posla. [§ 201/(3)] 4. odgovornost poslovno nesposobnega – veljajo določila o pogodbeni ali nepogodbeni odgovornosti. [§ 201/(4)] 3) pravice gestorja (= dolžnosti poslovnega gospodarja) – poslovodja brez naročila, ki je v vsem pravilno ravnal glede na okoliščine, ima od poslovnega gospodarja pravico zahtevati, četudi pričakovani uspeh ni bil dosežen: 1. oprostitev vseh za gospodarja prevzetih obveznosti; 2. povrnitev vseh potrebnih in koristnih izdatkov; 3. povrnitev nastale škode. [§ 202/(1)] 4. plačilo za trud, če je: ● od poslovnega gospodarja odvrnil škodo; ali ● pridobil korist, ki v vsem ustreza namenom in potrebam poslovnega gospodarja. [§ 202/(2)] 5. odnašanje stvari – vsak poslovodja brez naročila ima pravico odnesti stvari: ● s katerimi je povečal tuje premoženje; in ● za katere ni dobil povrnjenih izdatkov; in ● ki jih je možno ločiti brez poškodovanja stvari, ki so ji bile dodane.

Question 143

Predpostavke kondicijskega zahtevka

Answer 143

1) neobstoj ali neveljavnost obveznostnega razmerja 2) napake v izpolnitvi 3) prikrajšanje plačnika in okoriščanje pridobitelja 4) neprivolitev plačnika v prikrajšanje

Question 144

Nedopustnost kondikcijskega zahtevka

Answer 144

1) volenti non fit iniuria – kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če: 1. si je pridržal pravico zahtevati nazaj; ali 2. je plačal, da bi se izognil sili. [§ 191] 2) izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti – ni možno zahtevati danega ali storjenega za izpolnitev naravne obveznosti ali moralne dolžnosti. [§ 192] 3) kondikcijski zahtevek je v nasprotju z moralo – ni mogoče zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, če so bili plačani poštenemu (= dobrovernemu) prejemniku [§ 195]. Zaradi nasprotovanja morali tudi ni možno zahtevati nazaj plačila prostitutki. Ostali primeri v teoriji obligacij so – kondikcija je nedopustna tudi, če: ○ zakon posebej varuje pridobitelja (glej zgoraj § 195); ○ je izpolnitev že priznana z aktom državnega organa; ○ je povračilo neprimerno, ker je kljub napaki v izpolnitvi poslovni namen dosežen.

Question 145

Kdaj se uporablja verzijski zahtevek

Answer 145

Pogoj za verzijski zahtevek so obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega posla. Verzijski zahtevek se uporablja, ko pravo ne daje nobenega drugega varstva zaradi neupravičene obogatitve – v poštev ne prideta niti poslovodstvo brez naročila, niti kondikcija. Izraz izhaja iz rimske actio de in rem verso. Razlog za verzijski zahtevek je neobstoječa kavza. Ex alieno contractu pomeni, da sme stranka terjati 3. osebo, če je sopogodbenik izpolnil tretjemu tako, da je ta neupravičeno obogatel, zaradi česar stranka ne more terjati sopogodbenika. Npr. A sklene z gradbenikom G gradbeno pogodbo o gradnji hiše za stranko B. Po izgradnji A postane neplačevit, zato G pridobi pravico terjati stranko B.

Question 146

Predpostavke izpodbijanja dolžnikovih ravnanj po pravilih stečjnega prava

Answer 146

1) insolventnost (plačilna nezmožnost) dolžnika – predpostavke izpodbijanja so: 1. dolžnik je insolventen; 2. gre za pravno dejanje dolžnika, ki zmanjšuje dolžnikovo premoženje, zaradi česar so upniki lahko prikrajšani pri plačilu; 3. med dejanjem dolžnika in prikrajšanjem upnikov obstaja vzročna zveza. 2) ravnanje dolžnika – dolžnikovo dejanje se mora zgoditi na premoženjskem področju. Lahko gre tudi za opustitev (npr. neuveljavljanje zahtevka). Ravnanje dolžnika je lahko: 1. z elementom vednosti (subjektivni element) – mora se nahajati na strani dolžnika in na strani izpodbojnega nasprotnika: I. vednost na dolžnikovi strani – dolžnik ve, da s svojim ravnanjem škoduje (nekaterim) upnikom. II. vednost na strani izpodbojnega nasprotnika – izpodbojni nasprotnik ve za slabo premoženjsko stanje dolžnika (varuje se dobra vera). Vednost na strani izpodbojnega nasprotnika se v določenih primerih domneva. Šteje se, da je vedel za slabo premoženjsko stanje, če je prejel: i. inkongruentno kritje = plačilo v nenavadni obliki ali na nenavaden način. Pod nenavadno obliko spada nadomestna izpolnitev, pod nenavaden način plačilo neiztožljive (naturalne) obveznosti. ii. kongruentno kritje tik pred uvedbo stečaja = dolžnik je plačal terjatev v pravilni obliki, vendar tik pred stečajem. Med dolžnikova dejanja z elementom vednosti spadajo: ● favoriziranje upnikov: o neenakomerno poplačilo upnikov – plačilo prejmejo le nekateri izmed upnikov; o naklanjanje ugodnosti upnikom = dejanja, s katerimi prihajajo posamezni upniki v ugodnejši položaj – to so dejanja, ki dajejo korist posameznemu upniku v breme ostalih upnikov (npr. dajanje varščin, ki jih prejmejo samo nekateri upniki). ● dejanja, v katerih korist prejme 3. oseba – npr. plačilo tujega dolga. 2. brez elementa vednosti – vsa dolžnikova neodplačna razpolaganja so avtomatsko izpodbojna. Dobra vera se ne varuje, ker izpodbojni nasprotnik (npr. obdarjenec) ni prikrajšan, če se mu korist odvzame. Neodplačno razpolaganje je lahko tudi opustitev, zaradi katere nastane škoda na dolžnikovem premoženju. 3) prikrajšanje upnika – upniki morajo biti prikrajšani. Odsvojitev, ki položaja upnikov ne poslabša, je dopustna.

Question 147

Pogoji za izpodbijanje dolžnikovih ravnanj po pravilih OZ

Answer 147

Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. 1) objektivni pogoj pri neodplačnih razpolaganjih – šteje se, da je dolžnik vedel, da z neodplačnimi razpolaganji škoduje upnikom. Za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj se ne zahteva, da bi moralo biti tretjemu znano oškodovanje upnikov. [§ 256/(3)] Med neodplačna razpolaganja spada tudi odpoved dediščini. [§ 256/(4)] Izjema objektivnega pogoja je izključitev izpodbijanja remuneracijskih daril – zaradi oškodovanja upnikov ni možno izpodbijati:  običajnih priložnostnih daril;  nagradnih daril; in  daril iz hvaležnosti. (Remuneracijska) darila morajo biti sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika. [§ 258] Tožbo zaradi izpodbijanja neodplačnega razpolaganja je treba vložiti v 3 letih [§ 257/(1)] od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. [§ 257/(2)] 2) subjektivni pogoj pri odplačnih razpolaganjih: 1. na strani dolžnika – odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z razpolaganjem škoduje svojim upnikom; IN 2. na strani 3. osebe (slaba vera) – odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je bilo 3. osebi, v korist katere je bilo razpolaganje storjeno, znano ali bi moralo biti znano, da dolžnik z razpolaganjem škoduje svojim upnikom. [§ 256/(1)] Slaba vera 3. osebe se domneva, če je:  dolžnikov zakonec;  z dolžnikom v sorodstvu do 4. kolena;  z dolžnikom v svaštvu do 4. kolena. [§ 256/(2)] Tožbo zaradi izpodbijanja odplačnega razpolaganja je treba vložiti v 1 letu [§ 257/(1)] od dneva storitve izpodbijanega pravnega dejanja. [§ 257/(2)]

Question 148

Ugovor neizpolnjene pogodbe

Answer 148

Ugovor neizpolnjene pogodbe (exceptio non adimpleti contractus) – ena stranka lahko na sodišču ugovarja, da ni dolžna izpolniti obveznosti, dokler druga stranka ne izpolni svoje. V tem primeru sodišče naloži, da mora stranka izpolniti takrat, ko obveznost izpolni druga stranka. [§ 101/(2)] Možen je dogovor, da se izpolnitev zgodi nekje v prihodnosti – lahko najprej izpolni ena stranka in nato druga stranka. V tem primeru je možno, da postane izpolnitev druge stranke negotova: ● zaradi poslabšanja premoženjskih razmer; ali ● drugih resnih razlogov.

Question 149

Clausula rebus sic stantibus

Answer 149

OZ glede spremenjenih okoliščin določa – če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine: ● ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke; ali ● zaradi katerih ni možno doseči namena pogodbe, ter: o pogodba očitno več ne ustreza pričakovanjem strank; in o bi bilo nepravično ohraniti v veljavi trenutno pogodbo. lahko zahteva razvezo pogodbe:  stranka z oteženo izpolnitvijo obveznosti; ali  stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe. [§ 112/(1)] Vendar razveze pogodbe ni možno zahtevati, če bi sklicevalec na spremenjene okoliščine:  ob sklenitvi moral okoliščine upoštevati (npr. pogodba o prodaji nafte se sklene v času ultimata ZDA Iraku, nato pa zaradi napada cena nenormalno zraste – kupec se ne more sklicevati, češ da je mislil, da ZDA Iraka ne bodo napadle);  se lahko izognil okoliščinam; ali  bi lahko odklonil posledice okoliščin. [§ 112/(2)] Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila. Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

Question 150

Kdaj pride do kršitev obveznosti in kakšne so sankcije?

Answer 150

``` Do kršitve obveznosti pride, če: ● obveznosti ni mogoče izpolniti = naknadna nemožnost izpolnitve; ● stranka ne izpolni = zamuda; ● stranka izpolni slabo = nepravilna izpolnitev. Sankcije za kršitev obveznosti so: o odstop od pogodbe; o zamudne obresti; o pogodbene kazni; in o odškodninski zahtevki. ```

Question 151

Kaj je cesija?

Answer 151

Cesija je pogodba, s katero odstopnik (cedent = stari upnik) prenese (cedira) svojo terjatev na prevzemnika (cesionar) brez sodelovanja odstopljenega dolžnika (debitor cessus). Cesija je sprememba obligacijskega subjekta na aktivni (upnikovi) strani.

Question 152

Kakšne vrste subrogacijo poznamo?

Answer 152

Če izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. pnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. ● realne subrogacije, v katerih se spremeni predmet izpolnitve; ● personalne subrogacije, v katerih se ena stranka nadomesti z drugo: ○ dolžnik sproži spremembo upnika tako, da namesto staremu upniku plača novemu – novi upnik plača dolg staremu na podlagi pogodbe z dolžnikom, zato ima na podlagi zakona vse pravice starega upnika; ○ 3. oseba dolžniku izroči izpolnitev, s katero dolžnik poplača upnika – med 3. osebo in dolžnikom velja dogovor, da 3. oseba pridobi vse pravice starega upnika; ○ regresne terjatve – terjatev novega upnika je povsem enaka terjatvi, ki jo plača namesto dolžnika.

Question 153

Kakšne vrste posel je cesija?

Answer 153

Cesija je obligacijskopravni ekvivalent izročitve (tradicije) stvarnega prava. Vsebuje 2 posla: ● zavezovalni posel = obligacijski posel, ki stranko zavezuje k prenosu pravice; ● razpolagalni posel = stvarnopravni posel, s katerim terjatev dejansko preide. Cesija je akcesorni posel – obstoj cesije je odvisen od obstoja terjatve.

Question 154

Kakšne vrste cesije poznamo?

Answer 154

(1) pogodbena cesija (cessio voluntaria) = odstop terjatve na podlagi pravnega posla. Poslovni namen je lahko odplačen ali darilen. V poštev pride vsaka dopustna pravna podlaga (kavza). (2) nujna cesija (cessio necessaria) = zakon stranki nalaga odstop terjatve. Npr. mandatar mora naročitelju prepustiti vse pridobljene koristi iz naročenega opravljenega posla. (3) zakonska cesija (cessio legis) = terjatev preide na novega upnika po samem zakonu. Potrebno ni nobeno poslovno ravnanje. Npr. porok, ki je poplačal dolžnikove dolgove, stopi v položaj upnika po samem zakonu. (4) cesija z aktom državnega organa (cessio iudicalis)

Question 155

Kako je z ohranitvijo odstopnikovih pravic pri cesiji?

Answer 155

Novi upnik z odstopom terjatve ne sme priti v slabši položaj glede varščin in postranskih pravic iz terjatve – s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice: pravica do prednostnega poplačila, pravice iz poroštva, hipoteka, zastava, pravica do obresti, pogodbena kazen, itd. [§ 418/(1)] Za izročitev zastavljene stvari prevzemniku je potrebna privolitev zastavitelja. Če zastavitelj ne da privolitve, zastavljena stvar ostane pri odstopniku, ki nasproti prevzemniku velja za shranjevalca stvari. [§ 418/(2)] Če odstopnik obdrži del terjatev, ima pri poplačilu prednost pred prevzemnikom. Prevzemnik se poplača šele, ko je odstopnik poplačan. Možen je dogovor, s katerim se odstopnik odpove prednosti pri poplačilu (glej zgoraj). V tem primeru varščine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo terjatev starega in novega upnika.

Question 156

Kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za nastanek cesije?

Answer 156

(1) Dopustnost – odstopnik ne sme prenesti naslednjih terjatev: 1) terjatve, katerih prenos je prepovedan po zakonu [§ 417/(1)]: 1. odškodninska terjatev v obliki denarne rente; 2. zapadla odškodninska terjatev; 3. terjatev za povrnitev nepremoženjske škode; 4. terjatve iz družbene pogodbe; 5. družinskopravne terjatve. 2) terjatve, povezane z osebnostjo upnika [§ 417/(1)] = preživninske terjatve. 3) terjatve, katerih narava nasprotuje prenosu [§ 417/(1)] = npr. terjatev iz mandata. 4) terjatve, glede katerih je bil sklenjen pactum de non cedendo = dolžnik in upnik sta se dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na drugega. Če pride do prenosa, nima pravnega učinka. [§ 417/(2)] (2) Oblika na zahtevo prevzemnika – oblika za veljavnost cesije ni potrebna. Vendar mora odstopnik prevzemniku izročiti vse dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. [§ 422/(1)] Če je odstopnik prenesel le del terjatve, mora prevzemniku izročiti overjen prepis zadolžnice, ki dokazuje obstoj odstopljene terjatve. [§ 422/(2)] Odstopnik mora prevzemniku na zahtevo izdati overjeno potrdilo o odstopu. [§ 422/(3)]

Question 157

Jamčevanje odstopnika pri cesiji

Answer 157

Jamčevanje odstopnika – OZ razlikuje 2 vrsti odgovornosti: (1) odgovornost za obstoj terjatve pri odplačni cesiji – če je terjatev odstopljena odplačno, odstopnik odgovarja za obstoj terjatve v času odstopa. [§ 423] Če odstopljena terjatev pozneje preneha, odstopnik ni odgovoren. (2) odgovornost za izterljivost, če je dogovorjena – odstopnik jamči za izterljivost: 1) terjatve do višine za terjatev prejetega zneska od prevzemnika – to pomeni, da ni jamčevanja pri neodplačni cesiji; 2) obresti in stroškov odstopa; in 3) stroškov postopkov zoper dolžnika. [§ 424/(1)] Za večjo odgovornost poštenega odstopnika ni možen dogovor. [§ 424/(2)] Izključitev jamčevanja je uveljavljena v naslednjih primerih: 1. neodplačna cesija; 2. zakonska ali nujna cesija; 3. napaka v izterljivosti izhaja iz pravne sfere prevzemnika; 4. izključitev jamčevanja z dogovorom.

Question 158

Kaj je denuncija?

Answer 158

Za učinkovitost odstopa je nujno naznanilo ali denuncija = odstopnik mora dolžnika obvestiti o odstopu. Dolžnikova privolitev ni potrebna za prenos terjatve. [§ 419/(1)] Dokler dolžnik ne izve za odstop, lahko izpolni odstopniku (= stari upnik). Izpolnitev odstopniku pred obvestilom je veljavna in dolžnik postane prost obveznosti, razen če je dolžnik iz drugih virov vedel za odstop – v tem primeru obveznost ostane in jo mora dolžnik izpolniti prevzemniku. [§ 419/(2)] Izpolnitev staremu upniku lahko dolžnik terja nazaj po pravilih neupravičene pridobitve. Fikcija trajanja razmerja – razmerje med starim upnikom in dolžnikom traja, dokler dolžnik ne izve za odstop.

Question 159

Kaj je inkaso cesija?

Answer 159

Incaso cesija obsega odstop namesto izpolnitve in odstop v izterjavo. V obeh primerih mora upnik dolžniku izročiti vse izterjane presežke nad dolžnikovo terjatvijo. [§ 425/(3)] Npr. če je dolžnik dolžan 1000 in upniku v izpolnitev odstopi terjatev z vrednostjo 1500, mora upnik ob popolni izterjavi dolžniku vrniti 500. (1) Odstop namesto izpolnitve – namesto izpolnitve obveznosti dolžnik upniku odstopi terjatev ali njen del. S sklenitvijo cesije dolžnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene terjatve. [§ 425/(1)] Gre za poseben primer nadomestne izpolnitve (datio in solutum). (2) Odstop v izterjavo – namesto izpolnitve dolžnik odstopi upniku terjatev v izterjavo. Obveznost ugasne, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. [§ 425/(2)] Takšen odstop je za upnika boljši, ker ohrani obveznost v prvotni obliki, če izterjava ni možna. Vendar lahko pride terjatev na tak način v roke zelo nezaželenim upnikom (npr. don Corleone), zato dolžnik lahko pri odstopu v izterjavo kljub naznanilu še vedno izpolni staremu upniku. [§ 425/(4)]

Question 160

Kaj je prevzem dolga?

Answer 160

Prevzem dolga je pogodba med starim in novim dolžnikom (= prevzemnik), s katero novi dolžnik stopi na mesto starega in v katero mora upnik privoliti. Gre za zrcalno sliko cesije. O prevzemu dolga je treba upnika obvestiti. To lahko stori stari ali novi dolžnik. Upnik lahko da privolitev staremu ali novemu dolžniku. [§ 427/(2)] Velja domneva upnikove privolitve, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika. [§ 428/(3)]

Question 161

Molk upnika v primeru prevzema dolga?

Answer 161

Molk upnika v primeru, da ga stari ali novi dolžnik pozove k izreku o privolitvi, šteje za: ● odklonitev pri običajnih dolgovih; [§ 428/(4)] ● privolitev pri hipotekarnih dolgovih – dolg je zavarovan s hipoteko na nepremičnini. Hipotekarni dolžnik nepremičnino odtuji ob dogovoru, da bo pridobitelj nepremičnine prevzel hipotekarni dolg. Če hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja izrecno ne odkloni privolitve v prevzem hipotekarnega dolga, se šteje, da je privolil [§ 428/(1)], vendar mora odtujitelj v pisni zahtevi za privolitev hipotekarnega upnika opozoriti na posledice molka. Če tega ne stori, se šteje, da zahteve za privolitev ni bilo. [§ 428/(2)]

Question 162

Kakšne predpostavke morajo biti izpolnjene za prevzem dolga?

Answer 162

(1) Dopustnost – možno je prevzeti le dolgove, ki: 1) so v pravnem prometu; 2) niso strogo osebni; 3) so bodoči in pogojni. (2) Oblika – samo, če je predpisana za posel, iz katerega dolg izhaja.

Question 163

Kaj je pristop k dolgu?

Answer 163

Pristop k dolgu je pogodba med upnikom in 3. osebo (pristopnik), s katero 3. oseba stopi v zavezo poleg dolžnika. Dolžnik in pristopnik odgovarjata solidarno. Učinek pristopa k dolgu je kumulativnost – novi dolžnik je v zavezi poleg starega. Od poroštva se pristop k dolgu razlikuje po tem, da novi dolžnik nima:  pravne dobrote vrstnega reda (beneficium ordinis) = porok lahko od upnika zahteva, da najprej toži dolžnika, če tega upnik še ni storil. Pristopnik k dolgu tega ne more.  regresne pravice = če porok poplača upnika, lahko zahteva enako vsoto od dolžnika. Tega pristopnik ne more, ker je pristop k dolgu nastal brez sodelovanja dolžnika. OZ izrecno ne izključuje možnosti, da se upnik in novi dolžnik lahko dogovorita o privativnem prevzemu dolga. Pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote = na pridobitelja s pogodbo preide neka premoženjska celota (npr. podjetje). Pridobitelj s tem stopi v položaj pristopnika k dolgu – poleg odsvojitelja (= starega imetnika) in solidarno z odsvojiteljem odgovarja za vse dolgove premoženjske celote do višine njenih aktiv. [§ 433/(1)] Odgovornosti pridobitelja za dolgove premoženjske celote ni možno izključiti. [§ 433/(2)]

Question 164

Kaj je prevzem izpolnitve?

Answer 164

Prevzem izpolnitve je dogovor med dolžnikom in 3. osebo (prevzemnik izpolnitve), da bo 3. oseba upniku izpolnila dolžnikovo obveznost. Upnik nima proti prevzemniku izpolnitve nobenih pravic, ker prevzemnik izpolnitve ne prevzema dolga. [§ 434/(3)] Če upnik terja dolžnika, ker prevzemnik izpolnitve ni izpolnil pravočasno, prevzemnik izpolnitve dolžniku odgovarja. [§ 434/(2)] Odgovornost prevzemnika izpolnitve je objektivna. Pogodba o prevzemu dolga se šteje za prevzem izpolnitve, če upnik ne da privolitve – to se imenuje poseben dogovor o razbremenitvi dolga.

Question 165

Kaj je asignacija?

Answer 165

Nakazilo ali asignacija je osnovno trikotniško pravno razmerje, ki nastane z dvojno pooblastitvijo. Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim pooblastitelj pooblasti pooblaščenca, da opravi določeno pravno ravnanje. Asignacija je zloženi pravni posel, sestavljen iz 2 pooblastitev: (1) 1. pooblastitev – nakazovalec (asignant) pooblasti nakazanca (asignata), da na njegov račun nekaj izpolni prejemniku nakazila (asignatar); (2) 2. pooblastitev – nakazovalec pooblasti prejemnika nakazila, da v svojem imenu nakazilo sprejme. Vrstni red pooblastitev ni pomemben. Gospodarski pomen asignacije je možnost izpolnitve po 3. osebi. Učinek nakazila je enak, kot če bi ena stranka pridobila terjatev (= prejemnik nakazila), druga stranka pa prevzela dolg (= nakazanec). Z nakazilom nastane samostojna terjatev ne glede na vsebino predhodnega razmerja med prejemnikom in nakazovalcem. Nakazilo pride v poštev pri obveznostih, ki po naravi ne zahtevajo osebne izpolnitve – obveznosti, katerih predmet ima naravo generične stvari, in denarne obveznosti.

Question 166

Kaj je poroštvo?

Answer 166

Poroštvo je pogodba, s katero se porok nasproti upniku zavezuje izpolniti veljavno in zapadlo obveznost, če je dolžnik ne bo izpolnil. [§ 1012]

Question 167

Kakšne predpostavke morajo biti izpolnjene za nastanek poroštva?

Answer 167

(1) Pisna oblika – poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno; [§ 1013] (2) Poroštvena sposobnost (= popolna poslovna sposobnost) – s poroštveno pogodbo se lahko zaveže le, kdor ima popolno poslovno sposobnost. [§ 1014]

Question 168

Razmerje med upnikom in porokom

Answer 168

(1) Ugovori poroka proti upniku – porok lahko uveljavlja vse ugovore: 1) iz razmerja med glavnim dolžnikom in upnikom [§ 1024/(1)]: 1. pobotanje; 2. odlog plačila; 3. znižanje plačila; 4. odpust dolga. Dolžnikova odpoved ugovorom in pripoznava dolga za poroka nimata pravnega učinka. [§ 1024/(2)] Porok proti upniku nima dolžnikovih osebnih ugovorov: omejena odgovornost, plačilna nesposobnost, odstop od pogodbe (actio redhibitoria), čezmerno prikrajšanje. 2) ugovori iz razmerja med porokom in upnikom [§ 1024/(3)]: 1. ničnost poroštvene pogodbe; 2. zastaranje poroštvene terjatve; 3. pobotanje vzajemnih terjatev; 4. beneficium ordinis. (2) Dolžnosti upnika 1) dolžnost obvestitve – če dolžnik pravočasno ne izpolni obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka. Če tega ne stori, odgovarja za škodo. [§ 1025] 2) priglasitev terjatev v stečaju glavnega dolžnika – upnik je v stečaju glavnega dolžnika dolžan priglasiti svojo terjatev in poroka obvestiti o priglasitvi. Če tega ne stori, odgovarja za škodo. [§ 1022/(1)] 3) hitra izterjava glavnega dolžnika – upnik mora glavnega dolžnika terjati v enem mesecu po zapadlosti terjatve. Če tega ne stori, postane porok prost (= oprostitev zaradi zavlačevanja); [§ 1026/(1)] 4) določitev dneva izpolnitve pri nedoločenem roku izpolnitve – porok lahko po 1 letu od sklenitve poroštvene pogodbe zahteva od upnika določitev dneva izpolnitve. Če upnik tega ne stori v 1 mesecu, je porok prost. [§ 1026/(2)] 5) obdržanje garancij – upnikova terjatev je zavarovana z zastavo ali drugo garancijsko pravico (jamstvom). Upnik onemogoči prehod jamstva na poroka tako, da: 1. opusti jamstvo; ali 2. izgubi jamstvo zaradi malomarnosti. Porok postane prost za znesek od izvrševanja zavarovanja. [§ 1027/(1)] (3) Subrogacija = prehod upnikovih pravic na poroka – na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi. [§ 1018] Velja pravilo nemo contra se subrogasse censetur – porok s prevzemom terjatve ne sme priti v slabši položaj od upnika.

Question 169

Razmerje med dolžnikom in porokom

Answer 169

Regresna pravica – porok, ki je plačal upnikovo terjatev, lahko od dolžnika zahteva: ● plačilo celotne terjatve; ● obresti od dneva plačila; [§ 1028/(1)] ● povračilo stroškov iz spora z upnikom od trenutka, ko je o sporu obvestil dolžnika; ● povračilo škode. [§ 1028/(2)] Pravica zahtevati zavarovanje – pred poplačilom upnika lahko porok, zavezan z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, od dolžnika zahteva zavarovanje za poplačilo svojih regresnih zahtevkov v naslednjih primerih: 1. dolžnik ob zapadlosti ni izpolnil obveznosti; 2. upnik je sodno zahteval plačilo od poroka; 3. dolžnikovo premoženjsko stanje se je po sklenitvi pogodbe znatno poslabšalo. [§ 1030] Porok o plačilu upnikove terjatve ni dolžan obvestiti dolžnika. Posledice neobvestila pa so:  dolžnikovi ugovori iz razmerja proti upniku – dolžnik lahko zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev, uveljavlja vsa pravna sredstva, s katerimi bi lahko zavrnil upnikov zahtevek. [§ 1031/(1)] Če dolžnik z ugovori uspe (terjatev se razveljavi ali ugasne s pobotom), lahko porok zahteva vrnitev plačanega samo od upnika. [§ 1032] V tem primeru ima porok nasproti dolžniku kondikcijski zahtevek.  dolžnik zaradi neobvestila še enkrat plača isto terjatev – porok lahko povračilo zahteva le od upnika. [§ 1031/(1)] Spet gre za kondikcijski zahtevek.

Question 170

Zastaranje poroštva

Answer 170

Z zastaranjem glavne obveznosti zastara tudi porokova obveznost. [§ 1034/(1)] Pri zastaranju glavne obveznosti, ki je daljše od 2 let, zastara porokova obveznost v 2 letih od zapadlosti glavne obveznosti. To ne velja za solidarno poroštvo. [§ 1034/(2)] Pretrganje zastaranja ne učinkuje proti poroku, razen če je razlog za pretrganje upnikovo dejanje pred sodiščem za ugotovitev, zavarovanje ali izterjavo glavne terjatve. [§ 1034/(3)] Zadržanje zastaranja nima učinka proti poroku. [§ 1034/(4)]

Question 171

Kaj je zastava?

Answer 171

Zastava ni obligacijski, temveč stvarnopravni institut zavarovanja obveznosti. Zastava je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja [§ 128/(1) SPZ]. Za zastavno razmerje je značilna akcesornost – zastavna pravica je odvisna od terjatve, za katero je bila ustanovljena. Zastavo celovito ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ).

Question 172

Kaj je predmet zastavne pravice?

Answer 172

``` Predmet zastavne pravice so: (1) stvari; (2) pravice; (3) vrednostni papirji, če je z njimi možno razpolagati in imajo premoženjsko vrednost. ```

Question 173

Predpostavke zastavne pogodbe

Answer 173

(1) poslovna sposobnost obeh strank; (2) razpolagalna sposobnost – za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla mora zastavitelj imeti pravico razpolaganja s predmetom zastave [§ 133 SPZ]; (3) dopustnost: 1) ni dopustno uporabljati zastavljene stvari, razen če rabo dovoli zastavitelj; [§ 158/(1) SPZ] 2) ni dopustno izročiti zastavljene stvari drugemu v zastavo (podzastava) ali rabo, razen če to dovoli zastavitelj; [§ 158/(1) SPZ] 3) prepoved komisorne klavzule (lex commissoria) – nični sta določili, da: 1. zastavljena stvar ob neplačilu zapadle terjatve preide v last zastavnega upnika; 2. se zastavljena stvar proda po vnaprej določeni ceni. [§ 132/(1) SPZ] Dogovor o prehodu lastninske pravice ali prodaji po določeni ceni je veljaven, če je sklenjen po zapadosti zavarovane terjatve. 4) prepoved antihreze (pactum antichreticum) – zastavljene stvari se ne sme uživati. Na plodovih zastavljene stvari pridobi lastninsko pravico zastavitelj, vendar se lahko v zastavni pogodbi dogovori drugače. [§ 159/(1) SPZ] Če po zastavni pogodbi pridobi lastninsko pravico na plodovih zastavni upnik, se zavarovana terjatev zmanjša za vrednost plodov, ki se najprej odšteje od stroškov, nato od obresti in končno od glavnice. [§ 159/(2) SPZ] Enako se od terjatve odšteje vrednost koristi od rabe stvari, če je bila dogovorjena v zastavni pogodbi. [§ 159/(3) SPZ]

Question 174

Dolžnosti zastavnega upnika

Answer 174

(1) hramba stvari – zastavni upnik mora hraniti zastavljeno premičnino kot dober gospodar / gospodarstvenik. Pri tem se zavarovana terjatev poveča za stroške hrambe. [§ 157 SPZ] Če zastavni upnik zastavljene premičnine ne hrani ustrezno, sodišče na zahtevo zastavitelja odredi odvzem zastavljene stvari in njeno izročitev 3. osebi, ki jo ima v posesti za račun zastavnega upnika. [§ 160] (2) vrnitev stvari po poplačilu terjatve – zastavni upnik mora takoj, ko je zavarovana terjatev v celoti plačana, zastavitelju vrniti zastavljeno premičnino oz. mu omogočiti, da jo prevzame iz neposredne posesti 3. osebe. [§ 165 SPZ] (3) izročitev zastavnega lista zastavitelju kot dokazilo zastave; (4) vrnitev presežka iz prodajnega izkupička – zastavni upnik iz izkupička prodaje poplača svojo celotno terjatev skupaj z obrestmi in stroški. Morebitni presežek mora izročiti zastavitelju. (5) izterjava terjatve, ko ta zapade v plačilo.

Question 175

Na kakšen način se opravi prodaja zastavljene stvari

Answer 175

Prodaja zastavljene stvari se lahko opravi na več načinov: (1) sodna prodaja: 1) izjemoma se opravi predčasna prodaja, če: 1. se zastavljena premičnina kvari ali izgublja vrednost ter obstaja nevarnost, da bo njena vrednost nezadostna za zavarovanje upnikove terjatve – sodišče na predlog zastavitelja ali zastavnega upnika in po zaslišanju nasprotne stranke odredi, naj bo stvar prodana in določi pogoje prodaje. Prodaja se opravi na javni dražbi, po borzni ali tržni ceni. [§ 162/(1) SPZ] Sodišče zavrne zahtevek zastavnega upnika, če zastavitelj ponudi drugo primerno zavarovanje. [§ 162/(2) SPZ] 2. se spozna, da bo s prodajo določeni osebi dosežena posebej ugodna cena – zastavljena premičnina se proda določeni osebi za določeno ceno, ki je ugodna in s katero so obvarovani upravičeni interesi zastavnega upnika. [§ 163/(1) SPZ] 2) običajna sodna prodaja – če zavarovana terjatev ni poravnana ob zapadlosti, sme zastavni upnik zahtevati od sodišča odločbo, naj se zastavljena premičnina proda in opravi poplačilo. Za prodajo se smiselno uporabljajo pravila o izvršbi. [§ 166 SPZ] (2) izvensodna prodaja – stranki se lahko zanjo pisno dogovorita. V gospodarskih pogodbah se izvensodna prodaja domneva. [§ 167/(1) SPZ] Premičnina se proda na javni dražbi, po tržni ali borzni ceni v 8 dneh od opozorila zastavitelja. [§ 167/(2) SPZ]

Question 176

Kaj pomeni varščina?

Answer 176

Varščina pomeni, da mora dajalec varščine: (1) ustanoviti zastavno pravico (ročno zastavo, hipoteko); ali (2) pridobiti poroka – subsidiarno, če ustanovitev zastave ni možna.

Question 177

Vrste varščine

Answer 177

Vrste varščine so: (1) zaprta varščina = po prenehanju temelja varščine je upnik dolžan vrniti iste stvari, kot jih je prejel za varščino; (2) vsotna varščina = upnik je dolžan vrniti isto količino iste stvari (tantundem eiusdem generis): 1) ločena vsotna varščina = upnik je dolžan varščino ločeno shranjevati, lahko jo uporablja, vendar mora odvzete predmete sproti nadomestiti s predmeti iste vrste; 2) pomešana vsotna varščina = upnik lahko varščino pomeša z drugimi predmeti, pri čemer izročitelj na predmetih nima več lastnine: 1. zbirna varščina – prevzemnik pomeša varščine večih izročiteljev, ki postanejo solastniki; 2. zmesna varščina – prevzemnik zmeša predmet varščine s svojimi stvarmi.

Question 178

Pridržna (retencijska) pravica

Answer 178

Pridržna ali retencijska pravica je pravica, na podlagi katere sme imetnik pridržati stvar, ki jo je dolžan izročiti dolžniku, dokler mu dolžnik (upravičenec stvari) dolga ne plača. Upnik zapadle terjatve, ki ima v rokah dolžnikovo stvar, jo ima pravico pridržati do plačila terjatve. [§ 261/(1)] Pri plačilni nesposobnosti dolžnika ima upnik pridržno pravico kljub nezapadlosti terjatve. [§ 261/(2)] Če pridržni upravičenec izgubi pridržano stvar iz posesti, je ne more zahtevati nazaj. V našem pravu se ne zahteva koneksnost = povezanost terjatve s predmetom pridržanja. Gostinske organizacije lahko pridržijo stvari, ki so jih gosti prinesli s seboj, do popolnega plačila za prenočitev in druge storitve. Pridržna pravica temelji na zakonu. Stranki se lahko zanjo tudi dogovorita. Predmet retencije so stvari in vrednostni papirji. Predmet ne morejo biti pooblastila in dokazne listine. Upnik ne more pridržati dolžnikovega pooblastila, listin, izkaznic, dopisov in drugih podobnih stvari, ki niso na prodaj. [§ 262/(2)]

Question 179

Dopustnost retencije

Answer 179

Dopustnost retencije: ● mora biti v skladu z moralo – npr. ni dopustna retencija, če je terjatev tako neznatna, da bi bilo zadrževanje predmeta očitno neupravičeno; ● stranka mora imeti stvar v posesti ali imetništvu – do posesti je morala priti na zakonit način. Nedopustna je retencija: ○ če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti; ○ glede stvari, izročenih v hrambo ali na posodo. [§ 262/(1)]

Question 180

Kaj je ara?

Answer 180

Ara je določen denarni znesek oziroma določena količina drugih nadomestnih stvari, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroči drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti. Trojna funkcija: dokazni pomen, instrument utrditve obveznosti. delna izpolnitev pogodbene obveznosti. Če je namen izročene koristi dvomljiv, se po sodni praksi izročena korist šteje za predujem. Dogovor o ari ima značilnost realnega kontrakta. Pogodba je sklenjena, ko je ara dana. Dogovor o ari ne obsega pravice do odstopa pogodbe, razen če bi bilo to dogovorjeno. Sodišče lahko zniža nesorazmerno aro.

Question 181

Učinki are

Answer 181

(1) pri neizpolnitvi obveznosti: 1) če za neizpolnitev odgovarja dajalec are, ima prejemnik are 3 možnosti: 1. zahteva izpolnitev, če je to še možno; ali 2. zahteva povrnitev škode, pri čemer lahko: I. aro vrne; ali II. aro všteje v odškodnino. 3. obdrži aro. [§ 65/(1)] 2) če za neizpolnitev odgovarja prejemnik are, ima dajalec are 3 možnosti: 1. zahteva izpolnitev, če je to še možno; ali 2. zahteva povrnitev škode in vrnitev are; ali 3. zahteva vrnitev dvojne are. [§ 65/(2)] Kadar se zahteva izpolnitev, je vedno možno zraven zahtevati še povrnitev škode zaradi zamude. [§ 65/(3)] (2) pri delni izpolnitvi obveznosti – upnik lahko: 1) zahteva izpolnitev ostanka obveznosti in povrnitev škode, ara se všteje v odškodnino; 2) zahteva povrnitev škode zaradi nepopolne izpolnitve, ara se všteje v odškodnino; [§ 66/(1)] 3) odstopi od pogodbe in vrne, kar je prejel kot delno izpolnitev ter izbira med ostalimi zahtevki stranke, če pogodba ni izpolnjena zaradi druge stranke. [§ 66/(2)] Če se pogodba pravilno izpolni, se ara vrne ali vračuna v izpolnitev. [§ 64/(2)]

Question 182

Kaj je odstopnina (skesnina)?

Answer 182

Odstopnina je sporazum strank, da lahko ena ali druga odstopi od pogodbe, če plača določen denarni znesek. Upravičena stranka lahko odstopi od pogodbe, dokler ne poteče čas za izpolnitev. [§ 67/(3)] Pravica do odstopa preneha, če upravičena stranka: ● začne izpolnjevati svoje obveznosti; ali ● začne sprejemati izpolnitev druge stranke. [§ 67/(5)] Ara kot odstopnina – ara se šteje za odstopnino, če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe. [§ 68/(1)] Posledici are kot odstopnine sta:  če odstopi dajalec are, aro izgubi;  če odstopi prejemnik are, mora vrniti dvojno aro. [§ 68/(2)]

Question 183

Kaj je pogodbena kazen?

Answer 183

Pogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolžnikom, da bo dolžnik upniku plačal določen denarni znesek ali drugo premoženjsko korist v primeru: o neizpolnitve; ali o nepravilne izpolnitve. [§ 247/(1)] Pogodbena kazen je dogovorjena za zamudo, razen če je dogovorjeno drugače. [§ 247/(2)] Sporazum o pogodbeni kazni ima pravno usodo obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša.

Question 184

Predpostavke veljavnosti pogodbene kazni?

Answer 184

(1) dopustnost – pogodbena kazen ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. (!!!) [§ 247/(3)] Za denarne obveznosti so določene zamudne obresti (8% na leto). (2) oblika – pogodbena kazen mora biti dogovorjena v enaki obliki, kot velja za glavno obveznost. [§ 248/(2)] (3) določenost – stranki lahko poljubno določita višino kazni: 1) v skupnem znesku; ali 2) v odstotku; ali 3) za vsak dan zamude; ali kako drugače. [§ 248/(1)]

Question 185

Vrste pogodbene kazni

Answer 185

(1) za primer neizpolnitve – upnik lahko alternativno zahteva: 1) izpolnitev pogodbe; ali 2) pogodbeno kazen. [§ 251/(1)] Upnik izgubi pravico zahtevati izpolnitev obveznosti, če je zahteval plačilo pogodbene kazni. [§ 251/(2)] Stranka ne more zahtevati izpolnitve in pogodbene kazni hkrati. Nepravilna izpolnitev, ki jo ima upnik pravico odkloniti, se šteje za neizpolnitev. Pogodbena kazen ni odstopnina. Dolžnik nima pravice plačati pogodbeno kazen in odstopiti od pogodbe, razen če se stranki tako dogovorita. [§ 251/(3)] (2) za primer nepravilne izpolnitve – izpolnitev je nepravilna, če: 1) je zakasnela (zamuda); 2) ima stvarne in pravne napake; 3) je krajevno nepravilna. Upnik lahko kumulativno zahteva izpolnitev obveznosti in pogodbeno kazen hkrati. [§ 251/(4)] Pogoj za pogodbeno kazen je, da upnik ob izpolnitvi dolžnika obvesti, da si pridržuje pravico do kazni. Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev in ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. [§ 251/(5)] Upnikov molk pomeni, da se je kazni odpovedal. Če iz pogodbe ne izhaja drugače, velja domneva, da je pogodbena kazen dogovorjena za nepravilno izpolnitev (zamudo). [§ 247/(2)] Sodišče zmanjša na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti nesorazmerno visoka.

Question 186

Pogodbena kazen in odškodnina

Answer 186

Pogodbena kazen in odškodnina – možna sta 2 položaja: (1) nastala škoda je manjša od pogodbene kazni – upnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen, četudi: 1) presega nastalo škodo; in 2) četudi škoda sploh ni nastala. [§ 253/(1)] (2) nastala škoda je večja od pogodbene kazni – upnik ima pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine. [§ 253/(2)]

Question 187

Kaj je pripoznava dolga?

Answer 187

Pripoznava dolga je akcesoren dogovor, s katerim dolžnik upniku prizna, da njegova obveznost obstaja. S pripoznavo dolga se pretrga zastaranje. (!!!) Načini, s katerimi se lahko poda pripoznava: (1) nepristno pripoznanje = enostranska izjava dolžnika; (2) neposredna izjava; (3) posredno pripoznanje: 1) s plačilom na upnikov račun; 2) s plačilom obresti; 3) z dajanjem zavarovanja. Pripoznava se od novacije (prenovitve) razlikuje po tem, da pri pripoznavi prejšnja obveznost ne ugasne, temveč obstaja poleg nove (kumulativna novacija). Priznanje je treba ločevati od pripoznave. Priznati je možno le dejstva (ki niso pravice).

Question 188

Kaj je pridržek lastninske pravice?

Answer 188

Pridržek lastninske pravice je dogovor pri prodajni pogodbi, s katerim si izročitelj stvari pridrži lastninsko pravico na stvari po izročitvi kupcu, dokler ta ne plača celotne kupnine. S pridržkom se na kupca prenese le pričakovanje lastninske pravice. Nasproti kupčevim upnikom učinkuje pridržek le, če je vpisan v javno overjeno listino. S tem pridržek pridobi absolutne učinke.

Question 189

Kaj je poravnava ali transakcija?

Answer 189

Poravnava je vzajemna odplačna pogodba, s katero se odpravi negotovost ali sporno pravno razmerje z medsebojnim popuščanjem tako, da se: ● spor prekine; oziroma ● odpravi negotovost; in ● določijo vzajemne pravice in obveznosti. [§ 1050/(1)] Pogoji za poravnavo: (1) spornost ali negotovost pravnega razmerja; (2) vzajemnost izpolnitve; (3) razpolagalna in poslovna sposobnost – za sklenitev pogodbe o poravnavi je potrebna sposobnost razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave; [§ 1052] (4) obstoj temeljnega razmerja – poravnava je akcesorna; (5) stranki ne smeta biti v zmoti.

Question 190

Kaj je lahko in kaj ne predmet poravnave?

Answer 190

Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero kdo razpolaga [§ 1053/(1)]: ● vsaka dopustna obveznost ali pravno razmerje, razen statusnega razmerja; ● stvarnopravno upravičenje; ● terjatev, o kateri je bila izdana pravnomočna sodna odločba; ● veljavna je poravnava o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja; [§ 1053/(2)] Predmet poravnave ne morejo biti spori glede statusnih razmerij. [§ 1053/(3)]

Question 191

Učinek poravnave nasproti porokom in zastaviteljem

Answer 191

(1) porok in zastavitelj ostaneta s poravnavo nadalje v zavezi, njuna odgovornost se lahko s poravnavo: 1) zmanjša; ali 2) poveča, vendar samo, če se s poravnavo strinjata. [§ 1056/(2)] (2) porok in zastavitelj obdržita vse ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal. [§ 1056/(3)] (3) če je s poravnavo izvršena prenovitev (novacija) obveznosti, je porok prost ter zastava preneha. [§ 1056/(1)]

Question 192

Pojem in značilnosti zastaranja

Answer 192

Zastaranje pomeni, da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno. Obveznost ne preneha, spremeni se le njena pravna narava. Če dolžnik ne ugovarja, da je terjatev zastarala in izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj tistega, kar je dal. Dolžnik nima te pravice niti tedaj, ko je vedel, da je obveznost zastarala. [§ 342 OZ] Zastaranje je tipična vrsta ugovora. Če se dolžnik na zastaranje ne sklicuje, se tudi sodišče nanj ne sme ozirati in mora o zadevi odločiti tako kot o vsakem drugem zahtevku [§ 335/(3)]. Čas, ki je potreben za zastaranje, pogojuje pomembnost posameznih vrst obveznosti. Splošni zastaralni rok je 5 let, posamezni roki se raztezajo od 1 do 10 let. Značilnosti zastaranja: (1) zastaralni roki so kogentni – stranki jih ne moreta niti podaljšati niti skrajšati; (2) dolžnik se zastaranju ne more odpovedati pred pretekom zastaralnega roka; (3) predhodna odpoved zastaranju je nična; (4) zastaranje ima 2 bistvena elementa: 1) preteči mora zakonsko določeni čas; 2) dolžnik se mora sklicevati na zastaranje – sodišče zastaranja NE ugotavlja po uradni dolžnosti.

Question 193

Kdaj začne zastaranje teči?

Answer 193

(1) prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev. [§ 336/(1)] To je splošno pravilo, kajti lahko je z zakonom določeno kaj drugega: 1) zastaranje odškodninske obveznosti začne teči od dneva, ko je oškodovanec izvedel za škodo IN storilca; 2) zastaranje alternativne obveznosti začne teči od dneva, ko je upnik pridobil pravico izbire. (2) prvi dan po dnevu, ko je dolžnik ravnal proti obveznosti, če je obveznost v tem, da se kaj ne stori, kaj opusti ali kaj trpi. [§ 336/(2)]

Question 194

Dolžina zastaralnih rokov

Answer 194

Splošni zastaralni rok: terjatve zastarajo v 5 letih, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. [§ 346] Terjatve iz gospodarskih pogodb zastarajo v 3 letih. [§ 349/(1)] Ostali zastaralni roki: ● 1 leto: elektrika, plin, voda, snaga, RTV, pošta, Telekom, naročnina na časopise in revije, internet, kabelska televizija, upravljanje večstanovanjskih hiš. [§ 355 OZ] ● 3 leta: občasne terjatve, ki dospevajo letno ali v krajših časovnih presledkih; anuitete za odplačevanje glavnice. [§ 347] ● 3 leta oziroma 5 let: ○ odškodninske terjatve:  zastarajo v 3 letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil = relativno zastaranje; [§ 352/(1)]  zastarajo v 5 letih, odkar je škoda nastala, v vsakem primeru = absolutno zastaranje. [§ 352/(2)] ○ terjatve iz zavarovalnih pogodb za neživljenjska zavarovanja:  zastarajo v 3 letih od nastopa zavarovalnega primera; [§ 357/(1)]  zastarajo v 5 letih od nastopa zavarovalnega primera, če zavarovanec dokaže, da ni vedel, da je zavarovalni primer nastopil. [§ 357/(2)] ● 5 let oziroma 10 let – terjatve 3. oseb iz zavarovalnih pogodb za življenjska zavarovanja: ○ zastarajo v 5 letih od upoštevne smrti zavarovanca (ne sme biti samomor); [§ 357/(1)] ○ zastarajo v 10 letih od upoštevne smrti zavarovanca, če 3. oseba dokaže, da za smrt zavarovanca ni vedela. [§ 357/(2)] ● 5 let oziroma 15 let – odškodninske terjatve zaradi korupcije [§ 354]: ○ zastarajo v 5 letih, odkar je oškodovanec zaradi korupcije zvedel za škodo; ○ zastarajo v 15 letih, odkar je bilo dejanje korupcije storjeno, v vsakem primeru. ● 10 let – terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim pristojnim organom; ● 15 let – odškodninske terjatve, povzročene z dejanjem spolne zlorabe mladoletne osebe, zastarajo v 15 letih po polnoletnosti oškodovanca (torej ko je oškodovanec star 33 let); [§ 352/(4)] ● nikoli ne zastara pravica do preživljanja [§ 348/(3)] in druge nezastarljive pravice: ○ osebne (statusne) in rodbinske pravice; ○ zahtevki procesne narave (npr. ugotovitveni zahtevek); ○ pravica do uveljavljanja ničnosti; ○ upravičenja, ki izhajajo iz nezastarljivih pravic in pravnih razmerij; ○ oblikovalna upravičenja (npr. pravica do odstopa od pogodbe). Odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem zastarajo v roku za zastaranje kazenskega pregona. [§ 353/(1)]

Question 195

Zadržanje zastaranja

Answer 195

Zadržanje zastaranje pomeni, da zastaranje v določenem času ne teče zaradi zakonsko predvidenih dogodkov. Razlogi za zadržanje zastaranja so: (1) osebna vez med upnikom in dolžnikom [§ 358] – zastaranje ne teče: 1) med zakoncema; [§ 358/1] 2) med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica; [§ 358/2] 3) med varovancem in njegovim skrbnikom ali skrbstvenim organom, dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi; [§ 358/(3)] 4) med osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti. [§ 358/(4)] (2) terjatve do določenih oseb [§ 359] – zastaranje ne teče: 1) med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi; [§ 359/(1)] 2) za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom, ki živijo skupaj z njim, vse dokler traja to delovno razmerje. [§ 359/(2)] (3) nepremagljive ovire – zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. [§ 360] Vpliv vzroka zadržanja na zastaranje – če zastaranje ni moglo začeti teči zaradi kakšnega zakonitega vzroka, začne teči takrat, ko ta vzrok preneha. [§ 361/(1)] Če je zastaranje začelo teči, preden je nastal vzrok, ki ga je zadržal, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha; čas, ki je pretekel pred zadržanjem, pa se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon. [§ 361/(2)]

Question 196

Pretrganje zastaranja

Answer 196

Pretrganje zastaranja pomeni, da se zastaralni roki začnejo šteti znova. Zastaranje se pretrga: (1) s pripoznavo dolga (§ 364 OZ) – zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. Dolg lahko pripozna dolžnik ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje. (2) z vložitvijo tožbe (§ 365 OZ) – zastaranje se pretrga z vložitvijo tožbe ali vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Izjeme: 1) zastaranja ne pretrga zavržena ali zavrnjena tožba; 2) zastaranja ne pretrga tožba, ki je namenjena le kot grožnja.

Question 197

Nadomestna izpolnitev

Answer 197

Nadomestna izpolnitev je izreden način prenehanja obveznosti, pri katerem upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar mu dolžnik dolguje. [§ 283/(1)] Nadomestna izpolnitev je realna pogodba med strankama. Sklenitev prejšnjega razmerja in prejšnja terjatev ostaneta nespremenjena. Subrogacija je realna – stranki se dogovorita o ugasnitvi obveznosti z drugim predmetom izpolnitve. Ugasnitev velja le toliko, kolikor je dogovor veljaven in tudi izpolnjen. Nadomestna izpolnitev je odplačen pravni posel, zato veljajo pravila o čezmernem prikrajšanju in jamčevanju: v primeru nadomestne izpolnitve je dolžnik odgovoren kot prodajalec za stvarne in pravne napake stvari, ki jo je dal namesto dolgovanega. [§ 283/(2)] Vendar upnik lahko namesto zahtevka iz stvarnih in pravnih napak zahteva izpolnitev prvotne terjatve in odškodnino. [§ 283/(3)]

Question 198

Kaj je prenovitev ali novacija?

Answer 198

Prenovitev (novacija) je izreden način prenehanja obveznosti, po katerem se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo ter ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago (kavzo). [§ 323/(1)]

Question 199

Kaj ne šteje za prenovitev?

Answer 199

1. sprememba ali dodaja roka; 2. sprememba ali dodaja kraja izpolnitve; 3. sprememba ali dodaja načina izpolnitve; 4. sporazum o obrestih; 5. sporazum o pogodbeni kazni; 6. sporazum o zavarovanju (poroki, zastava); 7. sporazum o stranskem določilu; 8. sporazum o izdaji nove listine o dolgu [§ 323/(2)]; 9. izdaja čeka ali menice zaradi prejšnje obveznosti, razen če se stranki tako dogovorita. [§ 323/(3)]

Question 200

Kaj je odpust dolga?

Answer 200

Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolžnikom, po katerem upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, ter se dolžnik s tem strinja [§ 319/(1)]. Odpust je lahko: ● delen ali popoln; ● pogojen ali nepogojen; ● takojšen ali vezan na rok; ● posamičen ali splošen: ○ s posamičnim odpustom dolga ugasne le določena terjatev; ○ s splošnim odpustom dolgov ugasnejo vse upnikove terjatve nasproti dolžniku, razen tistih, za katere upnik ni vedel v času odpusta [§ 322]. Predpostavki odpusta: (1) upnik izjavi dolžniku, da mu odpušča dolg in dolžnik odpust sprejme – za veljavnost sporazuma ni potrebna enaka oblika kot za odpuščeno obveznost [§ 320/(2)]; (2) dolg je možno odpustiti – ni se možno odreči strogo osebnim razmerjem in neprenosljivim terjatvam. Odpusti se lahko obstoječi kot tudi bodoči dolg. Učinki odpusta – odpust dolga poroku ne oprosti glavnega dolžnika. Odpust dolga glavnemu dolžniku oprosti tudi poroka [§ 321/(1)]. Odpust dolga enemu izmed večih porokov ne oprosti ostalih porokov, vendar se njihova obveznost sorazmerno zmanjša [§ 321/(2)]. Dolg ne sme posegati v pravice 3. oseb.

Question 201

Kaj je pobotanje ali kompenzacija?

Answer 201

Pobotanje je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi hkrati upnik in dolžnik. Dolžnik lahko pobota svojo terjatev nasproti upniku z upnikovo terjatvijo nasproti njemu, če: ● se obe terjatvi glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in kakovosti; in ● sta obe terjatvi zapadli [§ 311].

Question 202

Vrste pobota:

Answer 202

(1) pogodbeni ali dogovorjeni pobot (compensatio voluntaria) – stranki se lahko dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane (pactum de contrahendo). Učinkuje za naprej (ex nunc) = od trenutka veljavnosti pogodbe oz. od trenutka, ki ga stranki določita. (2) enostranski prisilni pobot – urejen je v OZ. Upravičena stranka ga uveljavi z izjavo o pobotu. Kolikor hitro je podana izjava, pobotanje učinkuje za nazaj (ex tunc) – od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti tako, da so bili izpolnjeni pogoji za pobotanje. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so stekli pogoji zanj [§ 312/(2)]. Dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, če takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana [§ 314/(1)]. Terjatev pa ne sme biti zastarana v času nastanka nasprotne terjatve – če pogoji za pobot nastanejo po zastaranju ene terjatve, ne nastane pobot, če dolžnik uveljavlja ugovor zastaranja [§ 314/(2)]. Pobot torej nastane kljub zastarani terjatvi, če se dolžnik ne sklicuje ne zastaranje. (3) zakonski prisilni pobot – urejen je s posebnimi predpisi zunaj OZ. Terjatve, ki jih je dan uvedbe stečajnega postopka bilo možno pobotati, veljajo avtomatično za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. O pobotanih terjatvah so upniki dolžni obvestiti stečajnega upravitelja. Če je več terjatev in protiterjatev, velja zakoniti vrstni red kot pri vračunanju izpolnitve. (4) materialnopravni in procesni pobot.

Question 203

Predpisane lastnosti terjatev, ki se lahko pobotajo

Answer 203

(1) vzajemnost – dolžnik je hkrati upnik upnika in upnik je hkrati dolžnik dolžnika. Ni možno pobotati terjatve 3. osebe do upnika. Dolžnik ne more pobotati svoje obveznosti nasproti upniku z upnikovo obveznostjo nasproti poroku [§ 313/(1)]. Vendar obstajajo izjeme vzajemnosti: 1) pri cesiji odstopljeni dolžnik proti prevzemniku lahko pobota vse terjatve, ki jih je imel proti odstopniku do obvestila o cesiji [§ 315/(1)] – odstopljeni dolžnik proti prevzemniku ohrani vse ugovore, ki jih je imel proti odstopniku; 2) uveljavljanje pobota pri pasivni solidarnosti – solidarni dolžnik lahko nasproti upnikovi terjatvi uveljavlja protiterjatev sodolžnika, vendar le do višine njegovega notranjega deleža; 3) porok lahko pobota dolžnikove obveznosti nasproti upniku pobota z dolžnikovo terjatvijo do upnika [§ 313/(2)]; 4) kdor da svojo stvar v zastavo v tujo obveznost, lahko zahteva od upnika vrnitev zastavljene stvari: 1. če so izpolnjeni pogoji za prenehanje obveznosti s pobotom; kot tudi 2. če upnik po svoji krivdi pobot opusti [§ 313/(3)]. (2) istovrstnost – pomeni, da: 1) se obe terjatvi glasita na denar; ali 2) druge nadomestne stvari iste vrste in kakovosti. Ni potrebno, da bi terjatev in protiterjatev imeli isto pravno podlago. Določene vrste obveznosti se že po sami naravi ne morejo pobotati: ○ ni možno pobotati individualno določenih stvari (species); ○ ni možno pobotati dajatev s storitvami in obratno. Izjema: v likvidacijskem postopku se vse terjatve preračunajo v denarne terjatve. (3) dospelost – obe terjatvi morata biti dospeli in nepogojni. Izjema: v stečajnem postopku se pobotajo tudi nedospele terjatve. (4) pobotljivost – pomeni, da ni zakonskih ovir za pobotanje. Zakonske ovire so – ne more prenehati s pobotom: 1) terjatev, ki je ni možno zarubiti [§ 316/1]; 2) terjatev stvari ali vrednosti stvari: 1. danih dolžniku v hrambo; 2. danih dolžniku na posodo; 3. ki jih je dolžnik protipravno vzel ali protipravno pridržal [§ 316/2]. 3) odškodninska terjatev za namerno povzročitev škode [§ 316/3] 4) odškodninska terjatev za škodo iz okvare zdravja ali povzročitve smrti [§ 316/4]; 5) terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja [§ 316/5]. (5) resničnost – pogojna terjatev, pri kateri pogoj še ni izpolnjen, se ne more pobotati; (6) iztožljivost – naturalnih terjatev načeloma ni možno pobotati. Izjema: dolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, če terjatev ni bila zastarana v času, ko so stekli pogoji za pobot [§ 314/(1)]. (7) likvidnost – terjatev mora biti nesporna in jasna in je ni potrebno posebej dokazovati. Zapomni si kratico VID–PRIL (Vzajemnost, Istovrstnost, Dospelost, Pobotljivost, Resničnost, Iztožljivost, Likvidnost).

Question 204

Kaj je sodna položitev?

Answer 204

Sodna položitev je nadomestna izpolnitev, pri kateri dolžnik položi dolgovano stvar pri sodišču, ker: ● je upnik v zamudi; ● je upnik neznan; ● se ne ve zanesljivo, kdo je in kje se nahaja upnik; ● je upnik poslovno nesposoben in nima zastopnika [§ 302/(1)]. V teh primerih se dolžnik reši svoje obveznosti tako, da stvar položi: (1) pri stvarno pristojnem sodišču v kraju izpolnitve, razen če ekonomičnost in narava posla zahtevata položitev v kraju, kjer se stvar nahaja [§ 303/(1)]. Vsako stvarno pristojno sodišče mora sprejeti stvar v hrambo. Dolžnik mora upniku dati odškodnino za škodo, ki mu je nastala s položitvijo pri drugem sodišču (npr. stroški prevoza) [§ 303/(2)]. (2) pri drugi osebi, če stvari ni možno hraniti pri sodišču. Dolžnik zahteva od sodišča določitev osebe, ki bo na stroške in račun upnika imela stvar v hrambi [§ 304/(1)]. O izročitvi v hrambo mora dolžnik obvestiti upnika [§ 304/(3)]. (3) pri javnem skladišču, če gre za gospodarsko pogodbo – izročitev javnemu skladišču v hrambo na račun upnika ima učinek položitve pri sodišču [§ 304/(2)].

Question 205

Učinki sodne položitve

Answer 205

Učinki položitve: (1) dolžnik je prost obveznosti [§ 306/(1)]; (2) preneha dolžnikova zamuda, če je bil v njej [§ 306/(2)]; (3) nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja preide na upnika [§ 306/(3)]; (4) nehajo teči obresti [§ 306/(4)].

Question 206

Kaj je samopomočna prodaja?

Answer 206

Samopomočna prodaja je prodaja stvari, ki se opravi namesto sodne položitve. Možna je na 3 načine: (1) prodaja na javni dražbi se izvede, če: 1) stvar ni primerna za hrambo; ali 2) so za njeno hrambo in vzdrževanje potrebni nesorazmerno visoki stroški. Javna dražba se opravi v kraju izpolnitve ali v drugem kraju, ki je v upnikovem interesu [§ 308/(1)]. (2) prodaja pod roko se izvede, če: 1) ima stvar dnevno ceno; ali 2) ima stvar v primerjavi s stroški javne dražbe majhno vrednost. [§ 308/(2)] (3) takojšnja prodaja se izvede, če se stvar lahko hitro uniči ali pokvari. Dolžnik mora stvar prodati nemudoma na najbolj primeren način. [§ 308/(3)] Po odbitku prodajnih stroškov se doseženi znesek za upnika položi pri sodišču. [§ 308/(1)] Dolžnik mora upnika obvestiti: ● o nameravani prodaji, preden se prodaja izvede; in ● o doseženi ceni in položitvi izkupička pri sodišču po izvedbi prodaje [§ 308/(4)].

Question 207

Kaj pomeni združitev ali confusio

Answer 207

Združitev pomeni, da se v isti osebi združita upnik in dolžnik. Terjatev zaradi združitve preneha, saj lahko obstaja le med 2 strankama. Primeri:  upnik odstopi terjatev dolžniku;  upnik prevzame dolžnikovo premoženje in obratno;  pravna oseba upnik se pripoji k pravni osebi dolžniku. Z združitvijo preneha le dolg. Odgovornost dolžnika ostane. Npr. dolžnik pridobi vrednostni papir, na katerem je zapisana terjatev, katere dolžnik je on sam – kljub združitvi je dolžnik upnik pravice iz lastnega vrednostnega papirja. Učinki združitve: (1) vse glavne in stranske terjatve prenehajo; (2) če porok postane upnik, obveznost glavnega dolžnika NE preneha [§ 328/(2)]; (3) ne prenehajo terjatve, vpisane v javno knjigo, dokler ni vpisan izbris [§ 328/(3)]. Prenehanje združitve – terjatev oživi, če se premoženji, ki sta prej združili isti stranki, spet razdružita. Prejšnje razmerje oživi le, če združitev preneha za nazaj (ex tunc), vendar ne oživi, če se premoženji ločita z učinkom za naprej (ex nunc).

Question 208

Obligacijsko razmerje

Answer 208

Pravno razmerje, v katerem je en subjekt tega razmerja upravičen od drugega subjekta zahtevati, da opravi določeni izpolnitveno ravnanje, drug subjekt pa je to izpolnitveno ravnanje dolžan opraviti. Sestavine: - subjekti - izpolnitveno ravnanje - medsebojne pravice in obveznosti subjektov

Question 209

Obligacija prizadevanja in obligacija rezultata

Answer 209

Obligacija rezultata: izvajalec storitve se zaveže, da bo dosegel končni interes naročnika te storitve. Obligacija prizadevanja: izvajalec storitve se zaveže, da si bo končni interes naročnika prizadeval doseči in bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno skrbnostjo.

Question 210

Oblikovalna pravica

Answer 210

Pravica, ki daje subjektu pravice možnost, da z enostransko izjavo volje povzroči nastanek, spremembo oziroma prenehanje pravnega razmerja.

Question 211

Samostojna in akcesorna pravica

Answer 211

Samostojna pravica - obstoj ni odvisen od druge pravice. | Akcesorna pravica - obstoj odvisen od obstoja druge pravice.

Question 212

Pravni temelj

Answer 212

Pravno dejstvo oziroma skup pravnih dejstev, katrih nastop povzroči nastanek, spremembo oziroma prenehanje določenega pravnega razmerja.

Question 213

Pravni posel

Answer 213

Izjava volje, ki jo je subjekt pravnega posla izjavil z namenom, da nastane, se spremeni oziroma preneha določeno pravno razmerje, katerega udeleženec je subjekt pravnega posla in ki izpolnjuje predpostavke, ki jih zakon določa za nastanek, spremembo oziroma prenehanje tega civilnopravnega razmerja.

Question 214

Zavezovalni in razpolagalni pravni posli

Answer 214

Zavezovalni pravni posel: pravni posel, ki povzroča nastanek obligacijskih pravic in obveznosti. Razpolagalni pravni posel: potrebni za pravilno izpolnitev tiste obligacijske obveznosti, katere predmet je dajatev. Je pravno dejanje zavezanca iz zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega upravičenec iz zavezovalnega pravnega posla pridobi stvar oziroma premoženjsko pravico.

Question 215

Dvostranski in enostranski pravni posli

Answer 215

Dvostranski: za nastanek katerih je potrebno soglasje volj obeh pogodbenih strank. Dvostranski pravni posli so pogodbe. Enostranski: pravni posli, ki povzročijo nastanek oziroma prenehanje pravnega razmerja že z izjavo volje ene od subjektov pravnega razmerja.

Question 216

Odstopna pravica

Answer 216

Pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na odstopnega zavezanca povzroči prenehanje pravnega razmerja med odstopnim upravičencem in odstopnim zavezancem.

Question 217

Denarna in nedenarna obveznost

Answer 217

Denarna obveznost - njen predmet je plačilo določenega denarnega zneska Nedenarna obveznost - vsaka obveznost, ki ni denarna

Question 218

Značilnosti obligacijskih razmerij

Answer 218

Prirejenost subjektov Soodvisnost konkretne obligacijske pravice in obligacijske obveznosti - obligacijska pravica ne more ostajati, če hkrati ne obstaja še druga. Učinkovanje samo za udeležence razmerij (relativnost razmerij)

Question 219

Uzance

Answer 219

Kodificirani poslovni običaji, ki jih sprejme združenje poslovnih subjektov na določenem poslovnem področju.

Question 220

Nominatne in inominatne pogodbe

Answer 220

``` Nominatne (imenske) - z nazivom povemo, da je v ustrezni kodifikaciji obligacijskega prava že urejena kot poseben tip. Inominatne pogodbe (brezimenske) pogodbe - tiste vrste pogodb, ki so se že razvile v poslovni praksi in katerih posebna vsebina glede na posebne značnilnosti tipičnega izpolnitvenega ravnanja ni urejena v pozitivnem pravu. ```

Question 221

Gospodarska pogodba

Answer 221

Pogodba pri kateri imata obe stranki položaj gospodarskega subjekta

Question 222

Pogodba, ki jo sklene poslovno nesposobna oseba

Answer 222

Zakon ne ureja pravnih posledic, OZ ureja samo položaj, ko posel sklene omejeno poslovno sposobna oseba brez dovoljenja oziroma odobritve zakonitega zastopanja.

Question 223

Katere posle lahko sklepa omejeno poslovno sposobna oseba?

Answer 223

Vse, razen tistih za katere to izrecno določata OZ in Družinski zakonik.

Question 224

Kontrahirna dolžnost

Answer 224

Obveznost skleniti pogodbo - če mora nekdo po zakonu skleniti pogodbo, lahko zainteresirana oseba zahteva, da se takšna pogodba nemudoma sklene. Obligacijska obveznost, katere vsebina je izjava volje potrebna za sklenitev pogodbe, ki je predmet kontrahirne dolžnosti.

Question 225

Nagibi za sklenitev pogodbe

Answer 225

(1) Nagibi, iz katerih je bila pogodba sklenjena, ne vplivajo na njeno veljavnost. (2) Če pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi bil moral vedeti, je pogodba nična. (3) Neodplačna pogodba je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopustni nagib bistveno vplival na odločitev njegovega sopogodbenika.

Question 226

Soglasje in odobritev

Answer 226

Po splošnem pravu lahko tretji, čigar soglasje je potrebno za veljavno sklenitev pogodbe, tako soglasje da: - pred sklenitvijo pogodbe kot dovoljenje, - po sklenitvi kot odobritev.

Question 227

Pogoj

Answer 227

Negotovo dejstvo, ki ga pogodbeni stranki s pogodbo določita, kot predpostavko za začetek učinkovanja pogodbe (odložni pogoj) oziroma kot predpostavko za prenehanje učinkovanja pogodbe (razvezni pogoj).

Question 228

Uresničitev pogoja, ki ga povzroči pogodbena stranka

Answer 228

Pravna fikcija, da je pogoj uresničen, če je njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja preprečila stranka, v breme katere je določen. Če uresničitev pogoja v nasprotju z vestnostjo in poštenja povzroči stranka, v korist katere je določen, velja pravna fikcij, da pogoj ni uresničen. Uresničitev pogoja prepreči stranka, v korist katere je določen - pogoj uresničen.

Question 229

Nedopusten ali nemogoč pogoj

Answer 229

Nedopusten razvezni ali odložni pogoj povzroči ničnosti pogodbe. Nemogoč odložni pogoj - enak položaj, kot če pogodbi sploh ne bi sklenili. Nemogoč razvezni pogoj - kot če tak pogoj sploh ne bi bil določen.

Question 230

Prenos pooblastil

Answer 230

(1) Zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen če mu to dovoljuje zakon ali pogodba. (2) Izjemoma sme to storiti, če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi.

Question 231

Načelo sočasne izpolnitve

Answer 231

Pogodbeni stranki morata hkrati izpolniti svojo obveznost Ugovor neizpolnjene pogodbe je najbolj univerzalno pravno sredstvo, ki daje pogodbeni stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni nasprotna stranka.

Question 232

Ugovor ogroženosti izpolnitve

Answer 232

Če se ena stranka zaveže, da bo obveznost izpolnila prva, prevzame tveganje, da kasneje ne bo prejela nasprotne izpolnitve. V primeru, da stranka poda tak ugovor, lahko zadrži svojo izvršitev, dolžnik pa se lahko izogne temu tako, da da zavarovanje. Stranka, ki ugovarja ogroženost lahko od nasprotne stranke zahteva, da ji da zavarovanje v primernem roku, v kolikor ne da, lahko odstopi.

Question 233

Neizpolnitev dvostranske pogodbe

Answer 233

Govorimo v zvezi s stanjem dolžnikove zamude, o nastopu sankcij lahko govorimo samo, če se nananša na glavno obveznost. Če je obveznost deljiva lahko govorimo tudi o delni neizpolnitvi. Sankcija zaradi neizpolnitve pogodbe je odstop od pogodbe. Odstop ni mogoč zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti. Pri dvostranskih pogodbah, kjer je rok bistvena sestavina, dolžnik pa v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev. Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe. Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil. Kadar v pogodbi z zaporednimi obveznostmi ena stranka ne izpolni ene obveznosti, lahko druga stranka v primernem roku odstopi od pogodbe glede vseh bodočih obveznosti, če je iz danih okoliščin očitno, da tudi te ne bodo izpolnjene. Od pogodbe lahko odstopi ne le glede bodočih obveznosti, temveč tudi glede že izpolnjenih obveznosti, če njihova izpolnitev brez manjkajočih izpolnitev zanjo nima pomena.

Question 234

Nemožnost izpolnitve

Answer 234

Naključje: Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke; če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno. Če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takšne stvari, kar jih ima dolžnik, uničene zaradi okoliščin, za katere on ne odgovarja. Nezmožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja: Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge stranke; zmanjša jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Poleg tega mora odstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti, katere izpolnitev je postala nemogoča. Če pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva odškodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode.

Question 235

Splošni pogoji

Answer 235

Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti. Splošni pogoji pogodbe morajo biti objavljeni na običajen način. Splošni pogoji zavezujejo pogodbeno stranko, če so ji bili ob sklenitvi pogodbe znani ali bi ji morali biti znani. Če se splošni pogoji in posebni dogovori ne ujemajo, veljajo ti slednji. Nična so določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, in to celo, če je splošne pogoje, ki jih vsebujejo, odobril pristojni organ. Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, ki drugi stranki jemljejo pravico ugovorov, ali tistih določil, na podlagi katerih izgubi pravice iz pogodbe ali roke ali so sicer nepravična ali pretirano stroga zanjo.

Question 236

Obljuba dejanj tretjega

Answer 236

Obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega, tisti, ki je to obljubil, pa odgovarja za morebitno škodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji noče zavezati, da bo to storil ali opustil. Kdor obljubi, ne odgovarja, če je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu potrebnemu prizadevanju.

Question 237

Odgovornost več oseb za isto škodo

Answer 237

Za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Napeljevalec in pomagač ter tisti, ki je pomagal, da se odgovorne osebe ne bi odkrile, odgovarjajo solidarno z njimi. Solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi. Kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na neki način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno.

Question 238

Vrednostni papir

Answer 238

Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Vrednostni papir se lahko glasi na prinosnika, na ime ali po odredbi. Bistvene sestavine: 1. označbo vrste vrednostnega papirja; 2. firmo in sedež oziroma ime in prebivališče izdajatelja vrednostnega papirja; 3. firmo ali ime osebe, na katero se glasi, oziroma ki odreja, na koga se vrednostni papir glasi, ali označbo, da se vrednostni papir glasi na prinosnika; 4. natančno označeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja; 5. kraj in datum izdaje vrednostnega papirja, pri tistih, ki so izdani v seriji, pa tudi njegovo serijsko številko; 6. podpis izdajatelja vrednostnega papirja oziroma faksimile podpisa izdajatelja vrednostnega papirja, izdanega v seriji. Obveznost iz vrednostnega papirja preneha, ko jo izdajatelj papirja izpolni zakonitemu imetniku.

Question 239

Prenos vrednostnega papirja

Answer 239

Pravica iz vrednostnega papirja na prinosnika se prenaša z njegovo izročitvijo. Pravica iz vrednostnega papirja na ime se prenaša s cesijo. Pravica iz vrednostnega papirja po odredbi se prenaša z indosamentom.

Question 240

Indosament

Answer 240

Izjava o prenosu pravic, ki izhajajo iz vrednostnega papirja, napisana na njegovi hrbtni strani. Vrste: (1) Indosament je lahko popoln, blanko in na prinosnika. (2) Popolni indosament vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime osebe, na katero se pravica iz vrednostnega papirja prenaša (indosatar), in podpis prenosnika (indosant), lahko pa vsebuje tudi druge podatke (kraj in datum idr.). (3) Blanko indosament vsebuje le podpis indosanta. (4) Pri prenosu vrednostnega papirja z indosamentom na prinosnika, se namesto imena indosatarja zapiše beseda “prinosniku” ali druga oznaka, ki pomeni isto.

Question 241

Kritni kup

Answer 241

Kadar je obveznost v dajatvi po vrsti določenih stvari, dolžnik pa pride v zamudo, si lahko upnik, ko je prej o tem obvestil dolžnika, po svoji izbiri kupi stvari iste vrste in zahteva od dolžnika povrnitev kupnine in škode, ali pa vrednost dolgovanih stvari in povrnitev škode. Enako velja za storitev.

Question 242

Izročitev v prodajo

Answer 242

Če je dolžnik izročil upniku kakšno stvar ali kakšno drugo pravico, naj jo proda in se iz doseženega zneska poplača za svojo terjatev, ostanek pa mu izroči, preneha obveznost šele, ko se upnik poplača iz doseženega zneska.

Question 243

Ali je delna izpolnitev veljavna

Answer 243

Upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve, razen če narava obveznosti ne nalaga kaj drugega. Vendar je upnik dolžan sprejeti delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če ima poseben interes, da jo odkloni.

Question 244

Vrstni red vračunavanja

Answer 244

Če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, potem se, če se o tem nista sporazumela upnik in dolžnik, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev. Če je hkrati zapadlo več obveznosti, se najprej poravnajo tiste, ki so najmanj zavarovane, če so vse enako zavarovane, pa najprej tiste, ki so dolžniku v največje breme. Če so po vsem navedenem obveznosti enake, se poravnajo po vrstnem redu, kot so nastale, če so nastale hkrati, pa se tisto, kar je bilo dano na račun izpolnitve, porazdeli na vse obveznosti v sorazmerju z njihovimi zneski. Če dolguje dolžnik poleg glavnice tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplačajo stroški, nato obresti in končno glavnica.

Question 245

Čas izpolnitve

Answer 245

Če rok ni določen, in tudi namen posla, narava obveznosti in druge okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka, lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti, dolžnik pa po svoji strani od upnika, da izpolnitev takoj sprejme. Če je bil rok dogovorjen izključno v interesu dolžnika, je ta upravičen izpolniti obveznost tudi pred dogovorjenim rokom, vendar mora svoj namen sporočiti upniku in paziti, da to ni ob nepravem času. V drugih primerih, ko dolžnik ponudi predčasno izpolnitev, jo upnik lahko odkloni, lahko pa jo tudi sprejme in si pridrži pravico do odškodnine, če o tem nemudoma obvesti dolžnik. Upnik ima pravico zahtevati predčasno izpolnitev, če mu dolžnik ni dal obljubljenega zavarovanja ali če na njegovo zahtevo ni dopolnil zavarovanja, zmanjšanega brez njegove krivde, kot tudi če je bil rok dogovorjen izključno v njegovem interesu.

Question 246

Zamuda dolžnika

Answer 246

Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost.

Question 247

Zamuda upnika

Answer 247

Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči. Upnik pride v zamudo tudi, kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. Upnik ne pride v zamudo, če dokaže, da ob času, ko mu je bila ponujena izpolnitev, ali ob času, ki je bil določen za izpolnitev, dolžnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti. Če pride upnik v zamudo, preneha dolžnikova zamuda in preide nanj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti. Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je on kriv, kot tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari.

Question 248

Trajno dolžniško razmerje

Answer 248

Razmerje, ki ne preneha že z enkratno izpolnitvijo. Če vsebuje rok, preneha, ko preteče rok, za katerega sklenjena pogodba. Če trajanje dolžniškega razmerja ni določeno, ga vsaka stranka lahko prekine z odpovedjo. Odpoved mora biti vročena drugi stranki. Odpoved se sme dati ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času. Odpovedano dolžniško razmerje preneha, ko preteče s pogodbo določeni odpovedni rok, če takšen rok ni določen s pogodbo, pa po preteku z zakonom določenega, običajnega oziroma primernega roka. Stranki se lahko dogovorita, da bo njuno dolžniško razmerje prenehalo s samo vročitvijo odpovedi, če za določen primer zakon ne odreja kaj drugega. Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.

Question 249

Obresti

Answer 249

Poleg glavnice dolguje dolžnik tudi obresti, če tako določa zakon ali če se upnik in dolžnik tako dogovorita. Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače. Nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti. Vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti. Domneva oderuških obresti: Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.Domneva ne velja za gospodarsko pogodbo. Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Pogodbene obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.