DRUŽINSKO PRAVO Flashcards
Družina
Družina je življenjska skupnost otroka s starši (2. člen DZ). DZ spreminja definicijo družine (prej skupnost staršev z otroki). Če ni otroka ni družine.
- družino ustvarja otrok, brez otroka ni družine
- država varuje družino zlasti tako, da varuje koristi otroka v okviru družine
- življenjska skupnost moškega in ženske ni družina, ne glede na to ali je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost
- družina ni pravni institut, ker iz nje ne nastanejo pravne posledice, ni nosilec pravic in dolžnosti
- po našem pravu za družino štejemo
- življenjsko skupnost staršev in otrok, dovolj je, da otrok živi vsaj z enim staršem
- življenjsko skupnost rejenca z rejnikom
- življenjsko skupnost skrbnika z mladoletnim varovancem, če ta živi pri skrbniku
- poleg razmerja med starši in otroci je pravno relevantno je samo tisto sorodstveno razmerje, ki ustvarja zakonito dolžnost preživljanja (to velja zlasti med predniki in potomci ter med brati in sestrami)
- pojem družine bi bilo treba razlagati širše, za družino je treba šteti tudi nekatere življenjske skupnosti otroka z osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj pod 2 pogojema:
- če v skupnosti vlada individualni dolgotrajni odnos skrbi odrasle osebe do otroka
- če je skupnost pravno blizu družinski skupnosti (določene pravice in dolžnosti odrasle osebe, ki jih imajo sicer starši)
- za družino ne moremo šteti
- skupnost mladoletnega sorodnika in odraslega sorodnika, ki ni starš – med sorodniki, ki niso v razmerju starši otroci ni nobenih pravic in dolžnosti, niti dolžnosti preživljanja (ded – vnuk)
- skupnost med mačeho/očimom in pastorkom/pastorko – velja medsebojna dolžnost preživljanja, ne pa tudi druge pravice in dolžnosti
Otrok
- otrok je človek, mlajši od 18 let, razen če zakon, določa, da se polnoletnost doseže že prej (z odločbo CSD, ki dovoli sklenitev zakonske zveze; z odločbo sodišča, če mladoletnik postane roditelj in sodišče oceni, da bo lahko sam skrbel zase in za otroka)
- mejnik, ki pravno loči otroka od odraslega je pridobitev poslovne sposobnosti – če oseba, mlajša od 18 let ob posebnih pogojih pridobi poslovno sposobnost že prej, ga ne moremo šteti za otroka
- otroci zaradi mladosti ne morejo skrbeti sami zase
- država namenja otrokom posebno varstvo
Zarodek
- Konvencija ne določa točke, od katere naprej gre za otroka, kot imetnika pravic iz konvencije
- ravnamo se po načelu, da se lastnost osebe pridobi z rojstvom
- zarodek torej še ni otrok, zato nima varstva, ki je zagotovljeno otroku in tudi ni subjekt v pravu
- zarodek nima pravice do nedotakljivosti življenja, njegovo življenje je varovano le prek življenja matere
- zarodek posredno varujejo kazenskopravni predpisi, ki so namenjeni varovanju življenja in telesa noseče ženske – sicer pa obstoj zarodka je odvisen od volje matere, kazensko pravo varuje le živorojenega
- Evropska komisija za človekove pravice meni, da življenja zarodka ni mogoče obravnavati ločeno od življenja ženske, ki ga nosi (to da ima vsakdo pravico do življenja se ne nanaša na zarodek!)
- če je korist zarodka v nasprotju s pravico matere, se ne razsodi v korist zarodka (materi ne moremo proti njeni volji prepovedati nečesa, ker škoduje otroku – noseča ženska razpolaga z zarodkom)
- oče nima nobenih pravnih sredstev za varovanje svojih pravic do zarodka
- kljub temu pa gredo zarodku določene pravice, predvsem v okviru zdravstvenega varstva
- po naši civilnopravni ureditvi zarodku pravo priznava poseben pravni položaj, kadar gre za njegove koristi – dedovanje ali odškodnina (Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur)
- po družinskem pravu zarodek ni subjekt v družinskopravnih razmerjih, vendar pa mu je treba omogočiti, da bo po rojstvu užival pravice obeh staršev – dovoli se pripoznati očetovstvo za spočetega a še nerojenega otroka
Pravice in dolžnosti staršev
Roditeljska pravica Pravica do preživljanja Pravica do osebnih stikob Varovanje otrokovih koristi Otroka se ne sme ločiti od staršev Ugašanje pravic staršev Enakopravnost otrok
Sorodstvo
POJEM IN OZNAČEVANJE SORODSTVA
- sorodstvo je razmerje med predniki in potomci ter razmerje potomcev med seboj
- sorodstvo temelji na krvni povezanosti
- posvojitev ni sorodstvo, ker ni krvne povezanosti
- sorodstvo označujemo z črtami
- ravna črta pomeni sorodstvo med predniki in potomci, taki sorodniki izvirajo drug iz drugega
- stranska črta pomeni, da sorodniki izvirajo od skupnega prednika, sorodstvo med potomci skupnega prednika
- sorodstvo označujemo s stopnjami ali koleni
- stopnja sorodstva kaže na bližino sorodstva
- stopnjo sorodstva določamo po številu rojstev, ki ločijo enega od drugega sorodnika
POMEN SORODSTVA
- naše družinsko pravo sorodstvu ne pripisuje velikega pomena, če gre za razmerja do drugih sorodnikov
- najpomembnejše sorodstvo med starši in otroki, predvsem zaradi pravic in dolžnosti staršev in otrok
- vzajemna dolžnost preživljanja med starši in otroki temelji na sorodstvenem razmerju
- sorodstvo je zakonski zadržek za sklenitev zakonske zveze – prepovedano je sklepanje zakonske zveze med sorodniki v ravni črti in sorodniki v stranski črti do 4. kolena
- sorodstvo je podlaga za dedovanje
- sorodstveno razmerje je podlaga za izločitev sodnika, če gre za sorodstvo v ravni črti ali v stranski črti do 4. kolena
Svaštvo
POJEM SVAŠTVA
- podlaga svaštva je zakonska zveza, svaštvo nastane s sklenitvijo zakonske zveze
- svaštvo je razmerje med zakoncem in sorodniki drugega zakonca
- v svaštvu sta si tudi očim/mačeha in pastorek/pastorka
- črte in stopnje svaštva se določa na podlagi sorodstvene črte in stopnje zakonca
POMEN SVAŠTVA
- pomen svaštva v pravu upada
- svaštvo preneha s prenehanjem zakonske zveze
- zakon določa da sta očim/mačeha dolžna preživljati pastorka/pastorko, če ta nima katerega od staršev, ki bi ga bil zmožen preživljati – vprašanje, kaj je s preživljanjem partorke/pastorka, če zakonska zveza preneha, ker pravi starš umre in ostane samo še očim/mačeha? – dolžnost preživljanja obstaja, če so živeli skupaj (novela!)
- svaštvo ni zakonski zadržek za sklenitev zakonske zveze in ni podlaga za dedovanje
- razmerje svaštva je podlaga za izločitev sodnika, če gre za svaštvo do 2. kolena
Splošno o zakonski zvezi
- zakonska zveza temelji na svobodni odločitvi zakoncev, da bosta sklenila zakonsko zvezo
- zakonca sta enakopravna
- družba skrbi za pomoč pri izvrševanju roditeljske pravice, za pripravljanje ljudi na skladno družinsko življenje in pomoč v njihovih medsebojnih razmerjih (odpravljen je obvezen obisk svetovalnice pred sklenitvijo zakonske zveze)
- zakonska zveza je z zakonom urejena življenjska skupnost moškega in ženske (3/1)
- zakonska zveza je samo tista življenjska skupnost, ki jo zakon kot tako priznava, ki izpolnjuje določene pogoje
Pogoji za obstoj ZZ
- da jo skleneta dve osebi različnega spola
- da osebi izjavita svoje soglasje, da sklepata zakonsko zvezo
- da osebi izjavita svoje soglasje pred pristojnim državnim organom
Pogoji za veljavnost zakonske zveze - če niso izpolnjeni neveljavna ZZ
ZAKONSKI ZADRŽKI (negativni pogoji – ne smejo biti izpolnjeni da je zakonska zveza veljavna)
POMANJKANJE SVOBODNE PRIVOLITVE
- oseba, ki sklepa zakonsko zvezo, ne sme biti v to prisiljena (privolitev zaradi strahu povzročenega z resno grožnjo)
- oseba, ki sklepa zakonsko zvezo, ne sme biti v zmoti
- zmota v fizični osebi: zakonec misli, da sklepa zakonsko zvezo s pravo osebo, a jo sklene z napačno osebo
- zmota v civilni osebnosti: zakonec sklene zakonsko zvezo z določeno osebo, ki ni oseba, za katero se izdaja
- zmota v bistvenih lastnostih zakonca: pomembne lastnosti enega zakonca, ki bi odvrnile od sklenitve zakonske zveze, če bi zanje vedel (nevarna bolezen, spolna nesposobnost, nosečnost žene z drugim, zatrjevana nosečnost, ki je ni bilo…)
ZADRŽEK MLADOLETNOSTI
- zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki še ni stara 18 let
- izjemoma lahko sklene zakonsko zvezo mladoletnik z dovoljenjem sodišča iz utemeljenih razlogov (nosečnost neveste) in če je mladoletnik dosegel telesno in duševno zrelost, da bo lahko izpolnjeval pogoje, ki nastanejo s sklenitvijo zakonske zveze – v tem primeru gre za dispenz zadržka mladoletnosti
- najnižja starost mladoletnika, ki se dopušča za spregled mladoletnosti je 15 let
ZADRŽEK OBSTOJEČE ZAKONSKE ZVEZE
- zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je že oz. je še poročena
ZADRŽEK SORODSTVA
- zakonske zveze ne moreta skleniti sorodnika v ravni črti in sorodnika v stranski črti do 4. kolena
- dispenz zadržka sorodstva – sodišče lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev zakonske zveze med bratrancem in sestrično, čeprav sta to sorodnika v stranski črti v 4. kolenu
- med seboj se ne moreta poročiti posvojitelj in posvojenka oz. posvojiteljica in posvojenec
- ne moreta skleniti skrbnik in varovanec brez dovoljenja sodišča
TEŽJA DUŠEVNA PRIZADETOST
- zakonske zveze ne more skleniti oseba, ki je težje duševno prizadeta ali nerazsodna (duševna bolezen, slaboumnost)
- takšna oseba ne more pravilno razumeti pomena zakonske zveze in njenih posledic – defekt razuma
- takšna oseba ne more ravnati v skladu s pravilnim dojemanjem – defekt volje
- trajna duševna prizadetost povzroči neveljavnost zakonske zveze, četudi je imela oseba v času njenega sklepanja svetli trenutek (lucidum intervallum)
- tudi trenutna nerazsodnost (hipnoza, pijanost) v času sklepanja zakonske zveze ima za posledico neveljavnost zakonske zveze, ker volja prizadete osebe ni bila svobodna
DRUGI POGOJI ZA VELJAVNOST (pozitivni pogoji – morajo biti izpolnjeni da zakonska zveza velja)
NAVZOČNOST OB SKLENITVI ZAKONSKE ZVEZE
- ob sklenitvi zakonske zveze morata biti navzoča oba zakonca ali en zakonec in pooblaščenec drugega
- enega zakonca lahko pri sklenitvi zakonske zveze zastopa pooblaščenec, ampak samo v posebno utemeljenih primerih, če to dovoli občinski organ, ki vodi matične knjige za naselje, kjer se sklepa zakonska zveza
NAMEN USTVARITI ŽIVLJENJSKO SKUPNOSTI
- če ima le en zakonec drugačen namen kot ustvariti življenjsko skupnost, gre za miselni pridržek, ki ga ne upoštevamo – velja, kot da je pogoj namena skupnega življenja podan pri obeh, zakonska zveza je veljavna
- če imata oba zakonca drugačen namen kot ustvariti življenjsko skupnost (dedovanje, pridobitev državljanstva), gre za simulirano sklenitev zakonske zveze – takšna zakonska zveza ni veljavna
- če oba zakonca nista imela namena ustvariti življenjske skupnosti, ampak sta po sklenitvi zakonske zveze vseeno vzpostavila življenjsko skupnost, je zakonska zveza veljavna
Postopek za sklenitev zakonske zveze
Osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, se osebno prijavita pri upravni enoti, na območju katere nameravata skleniti zakonsko zvezo. Matičar ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za obstoj in veljavnost zakonske zveze na podlagi podatkov iz matičnega registra in na podlagi podatkov iz petega odstavka 30. člena tega zakonika. Zakonska zveza se sklene pred matičarjem in načelnico ali načelnikom (v nadaljnjem besedilu: načelnik) upravne enote ali od njega pooblaščeno osebo ali županom. Sklene se v uradnih prostorih ali zunaj. Za sklenitev zakonske zveze je potrebna navzočnost obeh bodočih zakoncev, matičarja, načelnika upravne enote ali od njega pooblaščene osebe ali župana in dveh prič (poslovno sposobni). Lahko tudi brez prič.
Lahko tudi samo pred matičarjem
Dejanje sklenitve zakonske zveze
Matičar ugotovi, ali sta bodoča zakonca osebi, ki sta prijavili namen skleniti zakonsko zvezo. Zakonska zveza je veljavno sklenjena, ko bodoča zakonca osebno in ob hkratni navzočnosti pritrdilno odgovorita na vprašanje, ali želita skleniti zakonsko zvezo. Po pritrdilnem odgovoru načelnik upravne enote ali od njega pooblaščena oseba ali župan razglasi, da je zakonska zveza sklenjena.
Matičar zakoncema izroči izpisek iz matičnega registra o sklenjeni zakonski zvezi.
Neobstoječa zakonska zveza
Če nista drugega spola, če ni bilo soglasja. Tožbo za ugotovitev neobstoja zakonske zveze lahko vložijo osebe, ki imajo pravni interes, in državni tožilec. Pravica vložiti tožbo ne zastara.
Tožba za razveljavitev zakonske zveze in kdaj se ne razveže ZZ
Zakonca in vsi, ki imajo pravni interes, v nekaterih primerih tudi državni tožilec. Tožbo na razveljavitev ZZ dediči ne morejo vložiti, lahko pa nadaljujejo postopek, ki ga je za- čel zapustnik (53. člen DZ). Enako velja za razvezo ZZ (111. člen DZ).
Nova zakonska zveza, sklenjena v času, ko je še trajala prejšnja zakonska zveza katerega izmed zakoncev, se ne razveljavi, če je prejšnja zakonska zveza prenehala.
Zakonska zveza, sklenjena brez dovoljenja sodišča med sorodniki, med katerimi jo je mogoče skleniti samo s tem dovoljenjem, ostane v veljavi, če sodišče, pri katerem poteka postopek za razveljavitev zakonske zveze, ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi se lahko dovolila njena sklenitev.
Razveljavitev zakonske zveze, sklenjene pod prisilo ali v zmoti, sme zahtevati zakonec, ki je bil prisiljen ali je v zmoti privolil v zakonsko zvezo, vendar ne če je preteklo več kot eno leto odkar je prisila minila.
Zakonska zveza, ki jo je brez dovoljenja sodišča sklenil otrok, ostane v veljavi, če sodišče, pri katerem teče postopek za razveljavitev zakonske zveze, ugotovi, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi se dovolila njena sklenitev, ali če je otrok med postopkom dopolnil starost 18 let.
Stanovanjsko varstvo zakoncev
Zakonca smeta le skupno in sporazumno odtujiti, obremeniti ali oddati v najem, ustanoviti pravico služnosti ali kakšno drugo pravico na stanovanju v skupnem premoženju iz prejšnjega odstavka, ki bi ovirala njegovo uporabo.
Če je najemnik stanovanja iz prvega odstavka tega člena le eden od zakoncev, ta ne sme odpovedati najemnega razmerja brez pisnega soglasja drugega zakonca. V nasprotnem primeru odpoved najemnega razmerja nima pravnega učinka.
odločanje o skupnih zadevah zakoncev
O skupnih zadevah odločata zakonca sporazumno.
Preživljanje zakonca med trajanjem ZZ
Zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko zahteva, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je v njegovi moči.
Sklepanje pravnih poslov med zakonci
Zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki jih lahko sklepata tudi z drugimi osebami, ter na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti.
Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata zakonca med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa.
To ne velja za manjša darila
Skupno premoženje
Skupno premoženje:
- je premoženje, ki ga (zunaj)zakonska partnerja ustvarita z delom ali odplačno, v času
trajanja njune (zunaj)zakonske zveze
- pripada zakoncema skupaj - skupna lastnina
- deleža na njem nista določena
- zakonec s svojim nedoločenim deležem ne more razpolagati s pravnimi posli med živimi - zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno
- velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na njem enaka
Glede na zakonsko dikcijo je skupno premoženje skup vseh premoženjskih pravic, ki pripada- jo obema partnerjema skupaj po nedoločenih deležih.
Nastanek skupnega premoženje (v kolikor ne gre za pogodbeni režim) je neodvisen od volje strank in nastane po sili samega zakona.
V času trajanja zakonske zveze zakonca z delom ustvarjata skupno premoženje, s katerim upravljata in razpolagata skupno in sporazumno, lahko pa se tudi drugače dogovorita (69., 70. člen DZ) – dogovor v obliki notarskega zapisa – pozor na kogentne določbe 59. člena DZ. Za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem in obveznosti, ki jih prevzame zako- nec za tekoče potrebe življenjske skupnosti, zakonca odgovarjata nerazdelno s skupnim in posebnim premoženjem.
Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca. To je lahko dano tudi konkludentno (molk, tolerira- nje zakonca) ob predpostavki, da drugi zakonec za to upravljanje ve. Soglasje je lahko tudi naknadno (II Ips 162/2014).
Pri poslih redne uprave (67. člen SPZ) se konkludentnost soglasja domneva, pri poslih, ki redno upravo presegajo, pa ne. Zato mora npr. posojilodajalec, da bi bilo mogoče dolg iz po- sojilnega razmerja, sklenjenega le z enim od zakoncev, opredeliti kot obveznost s skupnim premoženjem, za katero zakonca odgovarjata skupno, izkazati skupen podjem zakonca ali vsaj soglasje zakonca (II Ips 200/2015).
Pravni posel, ki ga glede stvari, ki spada v skupno premoženje zakoncev, sklene le en zako- nec, pa za to nima soglasja drugega zakonca, je izpodbojen, če je kupec nedobroveren (72. člen SPZ).
Tretji je v slabi veri samo, če je vedel, da je stvar del skupnega premoženja IN da zakonec z njo ni upravičen razpolagati (II Ips 30/2013).
Razdelitev skupnega premoženja
Skupno premoženje zakoncev se razdeli, če njuna zakonska zveza preneha. Med trajanjem zakonske zveze se skupno premoženje razdeli na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev. Če v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, s katero zakonca spreminjata zakoniti premoženjski režim, ni določen način delitve skupnega premoženja, se to razdeli po pravilih zakonitega premoženjskega režima, razen če se zakonca sporazumeta drugače. Delitev se opravi po stanju ob začetku učinkovanja pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju se ugotovijo njuni dolgovi in terjatve glede tega premoženja.
O višini deležev na skupnem premoženju se zakonca lahko dogovorita ali pa na zahtevo enega od njiju o tem odloči sodišče. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera. Ko so dogovorjeni oziroma določeni deleži na skupnem premoženju, se zakonca lahko dogovorita o načinu delitve premoženja. Če dogovor o načinu delitve premoženja ni dosežen, sodišče premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja.
Tretjemu ne nalaga poizvedovalne dolžnosti glede zakonskega statusa razpolagalca in pravnega statusa predmeta razpolaganja. Razlog je v težji zunanji razpoznavnosti skupne la- stnine in v varovanju pravnega prometa. Za slabo vero tretjega torej ne zadošča zgolj njegovo vedenje, da gre za stvar v skupni lastnini; vedeti mora tudi, da se razpolaga brez soglasja drugega skupnega lastnika, tretji se tako lahko zanese na zaznavne zunanje znake upraviče- nosti (tretji odstavek 72. člena SPZ) - II Ips 382/2011, 12.12.2012
Prikrajšani zakonec tako lahko le izpodbija pravni posel, ki je predstavljal podlago za premik premoženja. Če tega ne stori, pogodba velja in kupec ni pasivno legitimiran za tožbeni zahte- vek prikrajšanega zakonca na podlagi 59. člena ZZZDR (II Ips 272/2015). Zoper pridobitelja prikrajšani zakonec nima zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza denarni vrednosti vlaganj, sorazmerni z višino njegovega deleža na skupnem premoženju, ki je bilo neupraviče- no odsvojeno.
Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta (subjek- tivni rok) oz. pretekom treh let od dneva sklenitve pogodbe (objektivni rok). Rok je prekluzi- ven - 99. člen OZ.
V sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.
Posebno premoženje
Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo. Na stvareh, ki so posebno premoženje enega od zakoncev, zakonec izvaja lastninsko pravico samostojno.
Vlaganje v nepremičnino
Če zakonec vlaga delo ali sredstva v nepremičnino, ki je posebno premoženje drugega zakonca, se lahko sporazumeta o obstoju in višini njegove terjatve in o njenem zavarovanju. Če sporazum ni dosežen, lahko zakonec zahteva, da sodišče odloči o obstoju in višini njegove terjatve ter o njenem zavarovanju po predpisih stvarnega prava.
Podjetniško premoženje zakoncev
Če zakonca skupaj opravljata pridobitno dejavnost ali sta pri njej udeležena in sta sklenila družbeno pogodbo, pogodbo o delu ali drugo tovrstno pogodbo, ki ureja konkretno razmerje, se za obravnavanje njunih premoženjskih vprašanj iz te dejavnosti ne uporabljajo pravila njunega premoženjskega režima.
Če zakonca nista sklenila pogodbe iz prejšnjega odstavka in imata sklenjeno pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, vendar se v njej nista izrecno dogovorila o vprašanjih, ki izvirajo iz skupne pridobitne dejavnosti ali udeležbe pri njej, se pravila njunega pogodbenega premoženjskega režima uporabijo tudi pri odločanju o teh vprašanjih.
Skupne obveznosti zakoncev
Skupne obveznosti zakoncev so tiste, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in obveznosti, ki jih prevzame zakonec za tekoče potrebe življenjske skupnosti z drugim zakoncem ali družine. Za te obveznosti odgovarjata zakonca nerazdelno s skupnim in tudi s posebnim premoženjem vsakega od njiju.
Določba 82. člena DZ je le materialnopravne narave in ne pomeni, da upnik pred prisilno uve- ljavitvijo terjatve ni dolžan najprej pridobiti izvršilnega naslova zoper vsakega od zakoncev (bodisi, da pridobi ustrezno sodbo, bodisi da zoper oba vloži predlog za izvršbo na podlagi ve- rodostojne listine). V nasprotnem primeru bi bil zakonec, ki je bil po neuspešnem ugovoru tre- tjega napoten na pravdo in očitno v izvršbi ni imel položaja stranke, prikrajšan za sodno var- stvo, prodaja premoženja v izvršbi (četudi gre za skupno premoženje z dolžnikom) pa bi po- menila nedopusten poseg v tuje premoženje.
Pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij
Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je pogodba, s katero se zakonca dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima, ki se razlikuje od zakonitega. V njej lahko sporazumno uredita tudi druga premoženjska razmerja za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze.
Za zakonca velja pogodbeni premoženjski režim od sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, če se v njej ne dogovorita drugače.
Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo skleneta bodoča zakonca, učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerji se vpiše v register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Zakonca morata pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega seznaniti s svojim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izpodbojna. Del pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je lahko tudi sporazum o medsebojnem preživljanju in sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze. Pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij mora notar zakonca seznaniti z zakonitim premoženjskim režimom in ju poučiti o premoženjskih pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz tega zakonika.
Sporazumna razveza
Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z določbami tega zakonika in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.
Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok. Če sodišče ugotovi, da sporazum zakoncev iz prejšnjega odstavka ni v skladu s koristjo otrok, predlog za sporazumno razvezo zavrne.
sporazumna razveza pred notarjem
Če se zakonca, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, želita razvezati, in se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen, pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.
Zakonska zveza je razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka. Notarski zapis iz prejšnjega odstavka je pravna podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register.
razveza
Če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze.
Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi prejšnjega odstavka, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom.
pravica do preživnine
Nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, lahko od drugega zakonca zahteva preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu od pravnomočno razvezane zakonske zveze.
S tožbo iz prejšnjega odstavka sme razvezani zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
Sodišče zahtevek za preživnino zavrne, če bi bilo plačilo preživnine zakoncu, ki zahteva preživnino, glede na vzroke, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, krivično do drugega zakonca, ali če je zakonec, ki zahteva preživnino, pred ali med postopkom za razvezo zakonske zveze ali po razvezi storil kaznivo dejanje zoper drugega zakonca, otroka ali starše drugega zakonca.
sporazum o preživnin
Zakonca lahko v obliki izvršljivega notarskega zapisa skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze ob sklenitvi zakonske zveze, med njenim trajanjem ali ob razvezi. Ne sme ogroziti koristi otrok.
Domneva materinstva, očetovstva
Za otrokovo mater velja ženska, ki ga je rodila.
Za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi, velja mož otrokove matere.
(2) Če preneha zakonska zveza s smrtjo moža otrokove matere, otrok pa se rodi v 300 dneh po prenehanju zakonske zveze, velja za otrokovega očeta umrli materin mož.
(3) Za otrokovega očeta, rojenega v zakonski zvezi, ki jo je mati sklenila v 300 dneh po prenehanju prejšnje zakonske zveze, velja materin mož iz nove zakonske zveze, ne glede na razlog prenehanja prejšnje zakonske zveze.
Oče otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi
Za očeta otroka, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v času 300 dni po prenehanju zakonske zveze s smrtjo moža otrokove matere, velja moški, ki prizna očetovstvo, ali katerega očetovstvo se ugotovi s sodno odločbo.
Moški lahko prizna očetovstvo pri centru za socialno delo, pred matičarjem, v javni listini ali v oporoki.
Očetovstvo lahko prizna moški, ki je sposoben razumeti pomen in posledice priznanja.
Priznanje očetovstva velja in se vpiše v matični register, če se z njim strinjata otrokova mati in oseba, katere očetovstvo se priznava, če je dopolnila 15 let in je sposobna razumeti pomen in posledice soglasja k priznanju.
tožba matere za ugotovitev očetovstva
Mati lahko tožbo za ugotovitev očetovstva vloži v enem letu po rojstvu otroka ali v enem letu od dneva, ko je izvedela za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe.
tožba otroka za ugotovitev očetovstva
Otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v 300 dneh po prenehanju zakonske zveze, če je ta prenehala s smrtjo moža otrokove matere, ali otrok, za katerega je bilo očetovstvo izpodbito, lahko vloži tožbo za ugotovitev očetovstva najpozneje v petih letih od dneva, ko je izvedel za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe.
tožba za ugotovitev očetovstva, če ni materinega soglasja
Če se mati ne strinja s priznanjem očetovstva ali ne poda izjave v enem mesecu po prejemu obvestila matičarja o danem priznanju očetovstva, lahko tisti, ki je priznal otroka za svojega, vloži tožbo za ugotovitev, da je on otrokov oče.
Tožbo lahko vloži v enem letu od priznanja očetovstva.
tožba moškega za ugotovitev očetovstva
Kdor misli, da je otrokov oče, lahko v enem letu od takrat, ko je izvedel za okoliščine, iz katerih domneva, da je otrokov oče, vloži tožbo za ugotovitev očetovstva.
