Obligacije - posebni del

Question 1

Pojem prodajne pogodbe

Answer 1

S prodajno pogodbo se:
● prodajalec zavezuje prodajano stvar izročiti kupcu tako, da bo kupec na stvari pridobil lastninsko pravico;
● kupec zavezuje prodajalcu plačati kupnino.
Prodajalec lahko prodaja tudi pravico, ne nujno stvari. V tem primeru se prodajalec zavezuje kupcu priskrbeti prodano pravico. Če izvrševanje pravice zahteva posest stvari, se prodajalec zavezuje kupcu izročiti z izvrševanjem pravice povezano stvar.

Kdo trpi nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja?
● pred izročitvijo – nevarnost trpi prodajalec;
● po izročitvi – nevarnost trpi kupec [člen 436/(1)];
○ vendar kupec ne trpi nevarnosti, če je zaradi napake izročene stvari:
 odstopil od pogodbe; ali
 zahteval zamenjavo. [člen 436/(2)]
● zamuda kupca, zaradi katere stvar ni izročena – nevarnost preide na kupca, ko pride v zamudo. [člen 437/(1)] Pri stvareh, določenih po vrsti (genus), so predpisani dodatni pogoji:
○ ločljive stvari – nevarnost preide na kupca v zamudi, ko prodajalec:
 izloči stvari, namenjene za izročitev; in
 kupcu pošlje obvestilo o izločitvi. [člen 437/(2)]
○ neločljive stvari – za prehod nevarnosti zadošča, da:
 prodajalec stori vse potrebno, da bi kupec stvari lahko prevzel;
 kupcu pošlje obvestilo. [člen 437/(3)]

Question 2

Sestavine prodajne pogodbe

Answer 2

STVAR
1) splošne značilnosti – stvar mora biti v pravnem prometu (in commercio). Pogodba o prodaji stvari izven pravnega prometa (res extra commercium) je nična. [člen 438/(1)]
Možna je prodaja bodoče stvari. [člen 438/(2)]
2) uničenje stvari pred pogodbo:
1. popolno uničenje stvari – če je stvar že uničena ob sklenitvi, je pogodba nična. [člen 439/(1)]
2. delno uničenje stvari – 2 možnosti:
I. moteče delno uničenje – če je stvar ob sklenitvi le delno uničena, kupec lahko:
o odstopi od pogodbe; ali
o ostane pri pogodbi ob sorazmernem znižanju kupnine. [člen 439/(2)]
II. nemoteče delno uničenje stvari – delno uničenje ne moti:
o da pogodba doseže namen; ali
o ker je v pravnem prometu tak običaj.
Pogodba ostane v veljavi. Kupec lahko zahteva znižanje kupnine. [člen 439/(3)]
3) prodaja tuje stvari – veže sopogodbenika. Dobroverni kupec (ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je stvar tuja) lahko:
1. odstopi od pogodbe, če zaradi tega ne more doseči njenega namena; in
2. zahteva odškodnino. [člen 440]
4) prodaja sporne pravice – je lahko predmet prodajne pogodbe. [člen 441/(1)]
Pogodba, s katero odvetnik ali mandatar kupita v uveljavljanje zaupano sporno pravico, je nična. [člen 441/(2)]

KUPNINA
Kupnina mora biti določena ali določljiva – pogodba mora vsebovati dovolj podatkov, na podlagi katerih je kupnino možno določiti.
1) nedoločena kupnina
1. nedoločena kupnina v običajnih pogodbah – če kupnina ni določena ali določljiva, pogodba ni nastala. [člen 442/(1)]
2. nedoločena kupnina v gospodarskih pogodbah – plača se:
I. običajna kupnina = kupnina, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; [člen 442/(2)]
II. primerna kupnina (če ni običajne kupnine) [člen 442/(2)] – to je lahko:
i. dnevna cena – lahko se določa na 2 načina:
 kupnina, ugotovljena z uradno evidenco na trgu prodajalčevega kraja v času, ko bi izpolnitev morala biti opravljena; [člen 444/(1)]
 kupnina, določena na podlagi običajnih elementov za določitev cene na trgu (če ni uradne evidence). [člen 444/(2)]
ii. cena, ki jo ugotovi sodišče glede na okoliščine primera. [člen 442/(3)]
2) predpisana cena = cena, ki jo je za posamezno vrsto stvari predpisal pristojni organ (npr. nafta, bencin). Kupec dolguje le predpisano ceno. Če je plačal višjo dogovorjeno kupnino, ima pravico zahtevati vrnitev presežka. [člen 443]
3) določitev kupnine s strani 3. osebe – določitev kupnine se zaupa 3. osebi, ki noče ali ne more določiti kupnine. Pogodbenika se o kupnini ne sporazumeta, vendar ne razvežeta pogodbe – šteje se, da je določena primerna kupnina. [člen 445]
4) prepustitev določitve kupnine eni stranki – takšno določilo se šteje za nezapisano. [člen 446]

Question 3

Obveznost prodajalca pri prodajni pogodbi

Answer 3

1.3.1 IZROČITEV STVARI
(1) Čas in kraj izročitve:
1) čas – prodajalec je dolžan izročiti stvar v času, ki je določen v pogodbi; [člen 447/(1)]
1. izročitev v določenem obdobju – dogovorjeno je, da bo stvar izročena v določenem obdobju (npr. februar), vendar ni dogovorjeno, katera stranka ima pravico v dogovorjenem obdobju določiti dan izročitve. V tem primeru ima pravico določiti dan izročitve prodajalec, razen če iz okoliščin izhaja, da je določitev prepuščena kupcu. [člen 449]
2. nedoločen dan izročitve – dan izročitve stvari kupcu ni določen. Prodajalec mora izročiti stvar v primernem roku po sklenitvi pogodbe glede na naravo stvari in druge okoliščine. [člen 450]
2) kraj – prodajalec je dolžan izročiti v kraju, ki je določen v pogodbi. [447/(2)]
Če kraj izročitve ni določen, se upoštevata naslednja kraja:
1. sedež / prebivališče prodajalca – stvar je treba izročiti v kraju, kjer je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sedež / stalno prebivališče. [člen 451/(1)]
2. nahajališče / kraj izdelave stvari – stvar je treba izročiti v tem kraju, če je bilo pogodbenikoma ob sklenitvi pogodbe znano, kje se stvar nahaja oz. bo izdelana. [člen 451/(2)]
(2) Predmet izročitve:
1) brezhibno stanje – prodajalec je dolžan kupcu izročiti stvar v brezhibnem stanju skupaj s pritiklinami. [člen 448/(1)]
2) plodovi in koristi stvari – kupcu pripadajo od dneva dolžne prodajalčeve izročitve. [člen 448/(2)]
(3) Izročitev in prevoz:
1) izročitev prevozniku – kraj izpolnitve ni določen in stvar je treba po pogodbi prepeljati. Izročitev je opravljena z izročitvijo stvari prevozniku ali špediterju. [člen 452]
2) organiziranje prevoza – prodajalec je stvar dolžan poslati kupcu. Pri tem prodajalec mora na običajen način in pod običajnimi pogoji skleniti pogodbe za prevoz do določenega kraja. [člen 453]
(4) Stroški izročitve:
1) prodajalec nosi – stroške izročitve in pred izročitvijo; [člen 454]
2) kupec nosi – stroške odposlanja, prevoza in vse druge stroške po izročitvi. [člen 454]
Možni so drugačni dogovori.
(5) Sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine:
1) odložitev izročitve do plačila kupnine (exceptio non adimpleti contractus):
Prodajalec ni dolžan izročiti stvari, če kupec hkrati ne plača kupnine.
Kupec ni dolžan plačati kupnine, dokler nima možnosti pregledati stvar. [člen 455] Izjema od tega načela je plačilo proti izročitvi ustrezne listine (pri prevozu stvari) – v tem primeru kupec nima pravice zavrniti plačila kupnine zaradi nemožnosti pregleda. [člen 456/(3)]
2) odložitev izročitve pri prevozu – kadar se stvar izroča po prevozniku, prodajalec lahko:
1. odloži odposlanje stvari; [člen 456/(1)] ali
2. si pridrži pravico razpolagati s stvarjo med prevozom [člen 456/(2)] – v tem primeru lahko prodajalec zahteva, naj stvar ne bo izročena kupcu v namembnem kraju. Kupec ni dolžan plačati kupnine, dokler nima možnosti pregledati stvar.
[člen 456/(1)]
3) preprečitev izročitve odposlane stvari (zasledovalna pravica)
1. možnost preprečitve – po odposlanju stvari se pokaže, da zaradi premoženjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o kupčevi zmožnosti plačila. Prodajalec lahko prepreči izročitev stvari v vsakem primeru, četudi ima kupec listino, ki upravičuje na izročitev. [člen 457/(1)]
2. nemožnost preprečitve – prodajalec ne more preprečiti izročitve, če jo zahteva 3. oseba s pravilno listino, razen če:
● listina vsebuje pridržka glede učinkov prenosa (npr. gre za imensko listino in je ni možno prenesti s tradicijo ali indosamentom); ali
● prodajalec dokaže, da je imetnik pri pridobitvi listine vede ravnal v njegovo škodo. [člen 457/(2)]

Question 4

Odgovornost za stvarne napake pri prodajni pogodbi

Answer 4

(1) Pojem stvarne napake
Napaka je stvarna, če:
1) stvar nima za običajno rabo ali promet potrebnih lastnosti [člen 459/1] – prodajalec ne odgovarja, če je bila napaka ob sklenitvi kupcu znana ali mu ni mogla ostati neznana (očitna). [člen 460/(1)]
2) stvar nima za posebno rabo potrebnih lastnosti, če kupec kupuje stvar za posebno rabo ter je posebna raba prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana. [člen 459/2]
3) stvar nima (izrecno ali molče) dogovorjenih (ali predpisanih) lastnosti ali odlik [člen 459/3] – prodajalec ne odgovarja, če je bila napaka ob sklenitvi kupcu znana ali mu ni mogla ostati neznana (očitna). [člen 460/(1)]
4) se stvar ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil prikazan le zaradi obvestila. [člen 459/4]
Napaka je očitna (ne more ostati neznana), če bi jo pri običajnem pregledu opazil skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec [člen 460/(2)] = izključitev jamčevanja zaradi očitnosti napake.
Odgovornost prodajalca za očitne napake zaradi izjave o brezhibnosti – prodajalec odgovarja tudi za očitne napake, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak. [člen 461/(3)]

(2) Stopnje napak – v teoriji obligacij obstaja delitev na bistvene in postranske napake. Te delitve pri nas nimamo. Neznatna stvarna napaka se ne upošteva. [člen 458/(3)]
(3) Čas obstoja napak:
1) ob prehodu nevarnosti na kupca – prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela ob prehodu nevarnosti na kupca ne glede na to, ali so bile napake prodajalcu znane ali ne; [člen 458/(1)]
2) po prehodu nevarnosti zaradi prejšnjega vzroka – prodajalec odgovarja tudi za stvarne napake, ki se pokažejo po prehodu nevarnosti na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal pred prehodom nevarnosti. [člen 458/(2)] V praksi so to napake prodane živine (npr. brezzobe krave).
(4) Grajanje napak – brez grajanja kupec izgubi zahtevke iz napak.
1) pregled stvari – kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali dati v pregled, takoj ko je normalno mogoče. [člen 461/(1)]
2) očitne napake – kupec mora prodajalca o očitnih napakah obvestiti:
1. V 8 DNEH od dneva pregleda pri običajnih prodajnih pogodbah; [člen 461/(1)]
2. TAKOJ pri gospodarskih prodajnih pogodbah; [člen 461/(1)]
3. TAKOJ pri pregledu, opravljenem v navzočnosti obeh strank; [člen 461/(2)]
4. ko je kupec izvedel za napako od svojih odjemalcev v primeru, če:
● kupec prodaja / odpravlja stvar naprej; in
● prodajalec ve, da kupec prodaja naprej; in
● kupec ob odpravi ne preloži blaga; in
● se pregled opravi šele v novem namembnem kraju. [člen 461/(3)]
3) skrite napake = napake, ki jih z običajnim pregledom pri prevzemu ni možno opaziti.
1. subjektivni rok za grajanje skritih napak – se šteje od dneva, ko je kupec napako opazil:
● 8 DNI pri običajnih prodajnih pogodbah; [člen 462/(1)]
● TAKOJ pri gospodarskih prodajnih pogodbah. [člen 462/(2)]
2. objektivni rok za grajanje skritih napak – se šteje od dneva izročitve stvari. Znaša 6 MESECEV, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok.
4) grajanje po popravilu ali zamenjavi stvari – veljajo enaki roki, ki začnejo teči od izročitve popravljene ali zamenjane stvari. [člen 463]
5) obvestilo o napaki
1. predpisane lastnosti obvestila – kupec mora v obvestilu o napaki:
● natančneje opisati napako; in
● povabiti prodajalca, naj stvar pregleda. [člen 464/(1)]
2. pravočasno odposlanje obvestila – če kupec obvestilo o napaki pravočasno pošlje na zanesljiv način (priporočeno pismo, telegram), je prodajalca obvestil, četudi je obvestilo prispelo z zamudo ali sploh ni prispelo. [člen 464/(2)]
6) slaba vera prodajalca – če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kupec ne izgubi pravic iz napak kljub zamudi z obvestilom (grajanjem). To velja za vse roke. [člen 465]
(5) Izključitev ali omejitev odgovornosti za napake:
1) pogodbena izključitev – pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita odgovornost prodajalca za napake stvari. [člen 466/(1)] Ta določba omogoča velike zlorabe, zato obstajata zakonski omejitvi pogodbene izključitve:
1. slaba vera prodajalca – pogodbeno določilo o omejitvi / izključitvi je nično, če:
● je bila napaka prodajalcu znana; in
● prodajalec o napaki ni obvestil kupca. [člen 466/(2)]
2. zloraba prevladujočega položaja s strani prodajalca – pogodbeno določilo o omejitvi / izključitvi je nično, če je prodajalec izkoristil svoj prevladujoč položaj (npr. Mobitel) in kupcu vsilil določilo o omejitvi / izključitvi. [člen 466/(2)]
Če se kupec odpove pravici odstopiti od pogodbe zaradi napak, obdrži vse druge pravice iz naslova napak. [člen 466/(3)]
2) zakonska izključitev – izključitev odgovornosti za napake določa sam zakon. Do tega pride v 2 primerih:
1. zaradi očitnosti napak ob sklenitvi pogodbe – prodajalec ne odgovarja za napake, ki so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane, če se napake nanašajo na:
● lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari; ali
● (izrecno ali molče) dogovorjene ali predpisane lastnosti in odlike. [člen 460/(1)]
2. prisilna javna dražba – pri prodaji na prisilni javni dražbi je odgovornost za napake izključena. [člen 467]
(6) Pravice kupca – kupec, ki prodajalca o napaki obvesti pravočasno in pravilno, lahko:
● zahteva od prodajalca izpolnitev pogodbe (actio empti) – prodajalec izpolni tako, da:
○ napako odpravi; ali
○ izroči drugo stvar brez napake. [člen 468/(1)/1]
● zahteva znižanje kupnine (actio quanti minoris); [člen 468/(2)/2] ali
● odstopi od pogodbe (actio redhibitoria). [člen 468/(2)/3]
 v vsakem primeru zahteva povrnitev škode; [člen 468/(2)]
 neodvisno po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti zahteva od prodajalca povrnitev škode, nastale na pravnih dobrinah kupca zaradi napake. [člen 468/(3)] Npr. kupec kupi uran za jedrsko elektrarno, ki je zelo nestabilen (stvarna napaka – ni potrebnih lastnosti za običajno rabo) in uran v reaktorju raznese ter nastane ogromna škoda (uničena elektrarna, milijon mrtvih, puščava) – vse mora povrniti prodajalec.

1) zahteva na izpolnitev pogodbe (actio empti) – uveljavlja jo kupec najprej. Če ne dobi zahtevane izpolnitve v primernem roku, obdrži pravici znižanja kupnine in odstopa od pogodbe. [člen 469]
2) znižanje kupnine (actio quanti minoris) – kupnina se zniža v sorazmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe. [člen 478]
Znižanje kupnine pri postopnem odkrivanju napak – kupec, ki je zaradi napake dosegel znižanje kupnine, lahko ob poznejšem odkritju nove napake ponovno zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. [člen 479]
3) odstop od pogodbe (actio redhibitoria) – je skrajno sredstvo.
1. običajen odstop – kupec lahko odstopi od pogodbe:
I. če je prodajalcu določil dodatni rok za izpolnitev; [člen 470/(1)] ali
II. brez dodatnega roka, če:
i. prodajalec kupcu sporoči, da ne bo izpolnil pogodbe; [člen 470/(2)] ali
ii. iz okoliščin primera izhaja, da prodajalec ne bo mogel izpolniti niti v dodatnem roku. [člen 470/(2)]
Če prodajalec ne izpolni pogodbe v dodatnem roku, je pogodba razvezana po samem zakonu. Kupec jo lahko obdrži v veljavi, če to nemudoma izjavi prodajalcu. [člen 471]
2. odstop od pogodbe pri delnih napakah – delna napaka pomeni, da:
● je bil izročen le del stvari; ali
● je bila izročena manjša količina od dogovorjene.
Kupec lahko odstopi od pogodbe le glede manjkajočega dela. [člen 472/(1)] Kupec lahko odstopi od cele pogodbe, če:
 dogovorjena stvar / količina sestavlja celoto; ali
 ima upravičen interes sprejeti dogovorjeno stvar/količino v celoti. [člen 472/(2)]
3. odstop od pogodbe pri eni ceni za več stvari – kupec je z eno pogodbo in kupnino kupil več stvari. Napake imajo samo nekatere stvari. Kupec lahko odstopi od pogodbe le glede stvari z napako. [člen 474/(1)] Če več stvari tvori nerazdružljivo celoto, lahko kupec odstopi od cele pogodbe. Če ne odstopi od cele pogodbe, lahko to stori prodajalec. [člen 474/(2)]
4. izguba pravice do odstopa – kupec jo izgubi, če stvari ne more vrniti v prejetem stanju. [člen 475/(1)] Izjeme:
I. stvar je uničena / poškodovana ali spremenjena zaradi:
i. napake, ki opravičuje odstop od pogodbe (“self–destruct”); [člen 475/(2)]
ii. dogodka izven kupčeve odgovornosti; [člen 475/(2)]
iii. obveznosti kupca pregledati stvar; [člen 475/(3)]
iv. kupčeve porabe ali zamenjave stvari pred odkritjem napake. [člen 475/(3)]
II. poškodba ali zamenjava (sprememba) je nepomembna. [člen 475/(3)]
Pri razvezi pogodbe kljub nemožnosti vrnitve v prejetem stanju kupec dolguje prodajalcu povračilo za korist od stvari. [člen 477/(2)]
Ohranitev drugih pravic pri izgubi pravice do odstopa – kupec, ki izgubi pravico do odstopa zaradi nemožnosti vrnitve stvari v prejetem stanju, obdrži vse druge zakonske pravice iz napak. [člen 476]
5. učinki razvezane pogodbe zaradi napak – so enaki, kot če je dvostranska pogodba razvezana zaradi neizpolnitve. [člen 477/(1)]
4) izguba pravic za uveljavljanje napak – pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo v 1 letu od dneva odposlanja obvestila. [člen 480/(1)] Po tem času lahko kupec zoper prodajalčevo zahtevo za plačilo kupnine uveljavlja ugovor znižanja kupnine ali povrnitve škode. [člen 480/(2)]

(7) Garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
1) odgovornost prodajalca in proizvajalca – prodajalec prodaja tehnično blago (stroj, motor, tehnični aparat) in kupcu izroči garancijski list, s katerim jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času (garancijski rok, ponavadi 1 leto) od dneva izročitve. Če stvar ne deluje brezhibno, lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva popravilo stvari v primernem roku = zahteva za popravilo. Če ne pride do popravila v primernem roku, kupec lahko zahteva zamenjavo nedelujoče stvari z brezhibno delujočo = zahteva za zamenjavo. [člen 481/(1)]
Garancijska odgovornost ne posega v odgovornost za napake. [člen 481/(2)]
2) pravice kupca – ne glede na dan nastanka napake lahko kupec od prodajalca / proizvajalca v garancijskem zahteva:
1. popravilo stvari = zahteva za popravilo; ali
2. zamenjavo stvari = zahteva za zamenjavo; [člen 482/(1)] IN
 povračilo škode zaradi nemožnosti uporabe stvari od trenutka zahteve za popravilo ali zamenjavo do njune izvršitve. [člen 482/(2)]
3) podaljšanje garancijskega roka:
1. pri manjšem popravilu – garancijski rok se podaljša za toliko, kolikor časa kupec ni mogel uporabljati stvari; [člen 483/(1)]
2. pri bistvenem popravilu ali zamenjavi cele stvari – garancijski rok začne teči znova od vrnitve popravljene stvari oz. zamenjave. [člen 483/(2)]
3. pri bistvenem popravilu ali zamenjavi dela stvari – garancijski rok začne teči znova za popravljeni oz. zamenjani del. [člen 483/(3)]
4) odstop od pogodbe in znižanje kupnine – če prodajalec v primernem roku ne popravi ali zamenja stvari, lahko kupec:
 odstopi od pogodbe; ali
 zniža kupnino; IN
 zahteva odškodnino. [člen 484]
5) stroški – stroške prevoza do kraja popravila / zamenjave in stroške vrnitve stvari nosi prodajalec / prodajalec. [člen 485/(1)]
6) nevarnost – nevarnost naključnega uničenja trpi prodajalec / proizvajalec. [člen 485/(2)]
7) izguba garancijskih pravic – pravice kupca iz garancijskega lista ugasnejo v 1 letu od dneva zahteva za popravilo ali zamenjavo. [člen 487]

Question 5

Odgovornost za pravne napake pri prodajni pogodbi

Answer 5

Pravna napaka je dejstvo, da ima 3. oseba na prodani stvari pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pravico kupca. Prodajalec odgovarja za pravno napako pod dvema pogojema:
I. kupec o pravni napaki ni bil obveščen; in
II. kupec ni privolil v nakup stvari, obremenjene s pravno napako. [člen 488/(1)]

Prodajalec pravice odgovarja:
● za obstoj pravice; in
● da ni pravnih ovir za uveljavitev pravice. [člen 488/(2)]
(1) Pravice kupca
1) obvestilo prodajalca – če se pokaže, da si 3. oseba lasti pravico na stvari, mora kupec obvestiti prodajalca. [člen 489]
Izostanje obvestila – če kupec ne obvesti prodajalca ter se spusti v spor s 3. osebo, ki ga izgubi, to ne vpliva na pravico sklicevanja na pravne napake, razen če prodajalec dokaže, da je imel sredstva za uspešno zavrnitev zahtevka. [člen 491]
Očitno utemeljena pravica 3. osebe ne vpliva na kupčeve pravice sklicevanja na pravne napake. Kupec lahko utemeljeno pravico 3. osebe pripozna brez spora.
[člen 492/(1)]
Če kupec 3. osebi plača vsoto denarja za odpoved njeni očitni pravici na stvari, se prodajalec odgovornosti oprosti s povrnitvijo izplačane vsote in prizadejane škode kupcu. [člen 492/(2)]
2) zahteva za oprostitev pravice pri individualno določenih stvareh (species) – kupec mora zahtevati od prodajalca, da specietetno stvar v primernem roku oprosti pravice 3. osebe. [člen 489]
3) zahteva za zamenjavo pri stvareh, določenih po vrsti (genus) – kupec mora zahtevati od prodajalca izročitev druge stvari brez pravne napake. [člen 489]
(2) Sankcije za pravne napake
1) pri vzemu stvari kupcu – če 3. oseba kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu (ex lege); [člen 490/(1)]
2) pri zmanjšanju ali omejitvi pravice – kupec po izbiri lahko:
1. odstopi od pogodbe; ali
2. zahteva znižanje kupnine. [člen 490/(1)]
3) pri neoprostitvi stvari pravice – kupec lahko odstopi od pogodbe, če:
1. prodajalec ne ugodi kupčevi zahtevi oprostiti stvar pravice 3. osebe; in
2. zaradi neoprostitve ni možno doseči namena pogodbe. [člen 490/(2)]
4) povračilo škode v vsakem primeru – kupec ima v vsakem primeru pravico do povračila nastale škode. [člen 490/(3)]
Izjema: ni povračila škode, če je kupec vedel za pravno napako (= možnost, da mu bodo pravice na stvari odvzete, zmanjšane ali omejene). V tem primeru kupec lahko zahteva znižanje kupnine. [člen 490/(4)]
(3) Pogodbena omejitev / izključitev odgovornosti za pravne napake – odgovornost prodajalca se lahko s pogodbo omeji ali povsem izključi. [člen 493/(1)]
Izjema zaradi slabe vere prodajalca – določilo o omejitvi / izključitvi je nično, če je bila napaka prodajalcu ob sklenitvi pogodbe znana ali mu ni mogla ostati neznana. [člen 493/(2)]
(4) Odgovornost za omejitve javnopravne narave – takšne omejitve so na stvari določene v javnem interesu s strani državnih organov (npr. prepoved gradnje na ekološko ogroženem območju). Do odgovornosti prodajalca pride, če:
I. omejitve kupcu niso bile znane; in
II. je prodajalec vedel za omejitve; in
III. prodajalec kupca ni obvestil o omejitvah. [člen 494]
(5) Izguba pravic za uveljavljanje pravnih napak – kupčeva pravica iz pravnih napak ugasne:
1) v 1 letu od dneva, ko je izvedel za pravico 3. osebe. [člen 495/(1)]
2) v 6 mesecih od pravnomočnega konca spora med kupcem in 3. osebo, ki se je začel pred potekom enoletnega roka in v katerega je kupec pozval prodajalca kot intervenienta. [člen 495/(2)]

Question 6

Obveznost kupca pri prodajni pogodbi

Answer 6

Kupec ima le 2 obveznosti:
● plačilo kupnine;
● prevzem stvari.
(1) Plačilo kupnine
1) kraj in čas plačila:
1. kraj:
● po dogovoru – praviloma se plača v kraju, ki ga določa pogodba; [člen 496/(1)]
● kraj izročitve – če ni dogovorjen kraj plačila, je treba plačati v kraju, kjer se stvar izroča. [člen 496/(2)]
● sedež / prebivališče prodajalca – če kupnine ni treba plačati ob izročitvi, jo je treba plačati v sedežu oz. prebivališču prodajalca. [člen 496/(3)]
2. čas:
● po dogovoru – praviloma se plača na čas, ki ga določa pogodba; [člen 496/(1)]
● ob izročitvi – če ni dogovorjen čas plačila, je treba plačati ob izročitvi.
[člen 496/(2)]
2) obresti pri prodaji na kredit – na kredit prodana stvar daje plodove ali koristi. Kupec dolguje obresti od dneva izročitve ne glede na zapadlost kupnine. [člen 497]
3) kupnina pri zaporednih dobavah – kupec mora plačati kupnino za vsako dobavo posebej o.o.d.d. [člen 498/(1)] Če je dal kupec prodajalcu predujem, se prve dobave zaračunajo iz predujma. [člen 498/(2)]
(2) Prevzem stvari – sestavljajo ga:
1) dejanja, potrebna za izročitev; in
2) dejanja, potrebna za to, da kupec stvari odnese. [člen 499/(1)]
Odstop od pogodbe zaradi neprevzema – če kupec brez utemeljenega razloga noče prevzeti v izročitev pravočasno in pravilno ponujenih stvari, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če utemeljeno dvomi v plačilo kupnine. [člen 499/(2)]

Question 7

Obveznost hrambe za sopogodbenika pri prodajni pogodbi

Answer 7

Do obvezne hrambe pride v 2 primerih:
(1) obvezna hramba prodajalca – do nje pride pri prehodu nevarnosti na kupca zaradi zamude pred izročitvijo stvari. Prodajalec mora stvar hraniti kot dober gospodar / gospodarstvenik. [člen 500/(1)]
(2) obvezna hramba kupca – do nje pride:
1) če kupec želi vrniti stvar prodajalcu zaradi:
1. odstopa od pogodbe; ali
2. zahteve za zamenjavo. [člen 500/(2)]
2) če kupec noče sprejeti v namembni kraj poslane stvari – kupec mora stvar prevzeti za prodajalca pod pogoji, da:
1. prodajalec v namembnem kraju ni navzoč;
2. prodajalec v namembnem kraju nima nikogar, ki bi zanj stvar prevzel;
3. je stvar možno prevzeti:
● brez plačila kupnine; ter
● brez večjih nevšečnosti in pretiranih stroškov. [člen 501]
V obeh primerih ima stranka–shranjevalec pravico do povračila za ohranitev stvari potrebnih stroškov. [člen 500/(3)]
Pravice stranke–shranjevalca:
1. sodna položitev stvari;
2. izročitev v hrambo drugi osebi;
3. prodaja na račun druge stranke. [člen 502]

Question 8

Povrnitev škode zaradi razdora pri prodajni pogodbi

Answer 8

Če je prodajna pogodba razdrta zaradi kršitve pogodbe s strani ene stranke, ima druga stranka pravico do povračila nastale škode po splošnih pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. [člen 503]
Izračunavanje škode se odvija po naslednjih pravilih:
(1) dnevna cena:
1) dnevna cena obstaja v kraju sklenitve – prizadeta stranka lahko zahteva razliko med:
1. pogodbeno kupnino; in
2. dnevno ceno:
● na trgu kraja, kjer je bil opravljen posel;
● na dan razdora pogodbe. [člen 504/(1)]
2) dnevna cena ne obstaja v kraju sklenitve – za izračun povračila se vzame dnevna cena na nadomestnem trgu s prištetimi prevoznimi stroški.
Npr. v Ljubljani ni trga plutonija, najbližji nadomestni trg je v Moskvi, zato se dnevna cena določi kot cena pogodbene količine plutonija na dan razdora pogodbe v Moskvi, ki se ji prišteje še prevozne stroške plutonija od Moskve do Ljubljane.
(2) kritje – uporablja se le za po vrsti določene stvari (genus), če stranka ne izpolni pravočasno. O kritni kup oz. prodaja morata biti opravljena v primernem roku na običajen način. [člen 505/(1)]. O nameravanem kritnem kupu / prodaji mora upnik obvestiti dolžnika.
[člen 505/(3)]
1) kritna prodaja – kupec pravočasno ne plača kupnine, zato prodajalec stvar proda drugemu. Če pri tem dobi manjšo kupnino od pogodbene (praviloma), lahko zahteva razliko med njima (pogodbena kupnina minus kritna kupnina). [člen 505/(1)]
OZ ne govori o manjši kupnini, temveč le o razliki, ki je lahko tudi negativna (če je kritna kupnina višja od pogodbene), zato bi lahko prodajalec kupcu izročil presežek zaradi kritne prodaje, ampak noben prodajalec ni tako neumen.
2) kritni kup – prodajalec pravočasno ne izroči stvari, zato kupec stvar kupi pri drugemu prodajalcu. Če pri tem plača višjo ceno od pogodbene (od pogodbene), lahko zahteva razliko med njima (kritna cena minus pogodbena cena). [člen 505/(1)]
Če kupec stvar kupi pri drugemu prodajalcu ceneje, določilo nima smisla.

Question 9

Predkupna pravica pri prodajni pogodbi

Answer 9

S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lahko prodajalec zaveže, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Hkrati z izjavo, da bo stvar kupil, pa mora tudi plačati kupnino, določeno v prodajalčevem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položiti pri sodišču. Če je prodajalec v pogojih za prodajo navedel določen rok za plačilo kupnine, lahko predkupni upravičenec izkoristi ta rok le, če da zadostno zavarovanje.

Predkupne pravice načeloma ni mogoče odtujiti in podedovati, razen če kakšen zakon ne določa drugače.

Prisilna javna dražba
Pri prisilni javni dražbi se predkupni upravičenec ne more sklicevati na svojo predkupno pravico. Vendar pa lahko predkupni upravičenec, čigar predkupna pravica je vpisana v javni knjigi, zahteva razveljavitev dražbe, če ni bil nanjo posebej povabljen.

Trajanje predkupne pravice
Predkupna pravica preneha s potekom časa, ki je določen s pogodbo. Če pa čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha s potekom 5 let od sklenitve pogodbe.

Kršitve predkupne pravice
Če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca, in če je bila tretjemu znana ali mu ni mogla ostati neznana predkupna pravica upravičenca, lahko ta v 6 mesecih, od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.
Če pa je prodajalec napačno obvestil predkupnega upravičenca o pogojih za prodajo tretjemu in je bilo tretjemu to znano ali mu ni moglo ostati neznano, začne teči ta 6-mesečni rok od dne, ko je predkupni upravičenec izvedel za prave pogodbene pogoje.
Upravičenje preneha v vsakem primeru po 5 letih od prenosa lastnine stvari na tretjega (objektivni rok).

Zakonita predkupna pravica
Določene osebe imajo lahko predkupno pravico po zakonu, pri čemer pa trajanje zakonite predkupne pravice ni časovno omejeno. Pravila o pogodbeni predkupni pravici se smiselno uporabljajo tudi za zakonito predkupno pravico (razen če zakon ne določa drugače).

Question 10

Kup na pokušnjo

Answer 10

Kupec vzame stvar pod pogojem, da preizkusi, ali stvar ustreza njegovim željam. Prodajalca mora obvestiti, ali ostaja pri pogodbi v poskusnem roku. Poskusni rok je lahko:
o roku, določen po pogodbi;
o običajen rok glede na naravo stvari;
o primeren rok, ki ga določi prodajalec. [člen 514/(1)]
Če kupec tega ne stori, se šteje, da:
● je odstopil od pogodbe; ali
● je ostal pri pogodbi, če je bila stvar izročena v poskušnjo do določenega roka in kupec:
○ NI nemudoma vrnil stvari po izteku roka; in
○ NI izjavil, da odstopa od pogodbe. [člen 514/(2)]
Objektivna poskušnja je dogovorjena za ugotovitev določene lastnosti ali primerne uporabnosti stvari. Obstanek pogodbe pri objektivni poskušnji je odvisen od obstoja lastnosti, NE od kupčeve odločitve. [člen 515]
Nevarnost trpi prodajalec do:
 kupčeve izjave, da ostaja pri pogodbi; ali
 izteka poskusnega roka. [člen 516]

Question 11

Prodaja po vzorcu ali modelu

Answer 11

Prodajalec proda enako stvar, kot jo je pokazal v vzorcu ali modelu. Npr. steklenica za Coca–Colo. Če stvar ne ustreza vzorcu ali modelu (npr. prodaja Coca–Cole v steklenicah za Pepsi), prodajalec odgovarja:
 za stvarne napake pri gospodarskih pogodbah;
 za neizpolnitev pri negospodarskih pogodbah. [člen 518/(1)]
Prodajalec ne odgovarja, če je vzorec / model kupcu pokazal le zaradi obvestila ali ugotovitve lastnosti. [člen 518/(2), člen 459/4]

Question 12

Prodaja s specifikacijo

Answer 12

Kupec ima v pogodbi pridržano pravico pozneje določiti obliko, mero in druge podrobnosti. Če kupec tega ne stori do dogovorjenega ali zahtevanega dne, prodajalec lahko:
 odstopi od pogodbe; ali
 opravi specifikacijo glede na poznavanje kupčevih potreb. [člen 519/(1)] V tem primeru mora prodajalec kupca obvestiti o podrobnostih in mu pustiti rok za določitev drugačne specifikacije. [člen 519/(2)] Če kupec v tem roku ne opravi specifikacije, je obvezna specifikacija prodajalca. [člen 519/(3)]

Question 13

Prodaja z lastninskim pridržkom

Answer 13

Prodajalec določene premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine.
Pridržek lastninske pravice pa učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku, notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari.
Na stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoče pridržati lastninsko pravico le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.
Nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena.

Question 14

Prodaja na obroke

Answer 14

S pogodbo o prodaji na obroke:
 se prodajalec kupcu zavezuje izročiti premično stvar pred plačilom celotne kupnine;
 se kupec zavezuje stvar odplačati v določenih časovnih presledkih. [člen 522]
Pogodba o prodaji na obroke mora biti sestavljena v pisni obliki. [člen 521]
Bistvene sestavine so (poleg bistvenih sestavin običajne prodajne pogodbe):
1. skupen znesek vseh obročnih odplačil, ki zajema tudi plačilo ob sklenitvi pogodbe;
2. znesek posameznih obrokov;
3. število obrokov;
4. roki za plačilo posameznega obroka.
Odstop od pogodbe – prodajalec lahko odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom. [člen 525/(1)]
Odstop od pogodbe ali zahteva za popolno plačilo kupnine – prodajalec lahko odstopi od pogodbe ali zahteva od kupca plačilo celotnega ostanka kupnine (pred tem mu mora pustiti 15dnevni rok [člen 525/(4)]), če je kupec po plačilu začetnega obroka v zamudi:
 z 2 zaporednima obrokoma, ki pomenita vsaj 1/8 kupnine; [člen 525/(2)]
 z enim obrokom, ki pomeni vsaj 1/4 kupnine. [člen 525/(3)]
Posledice razvezane pogodbe:
(1) prodajalec mora:
1) vrniti prejete obroke z obrestmi; in
2) povrniti kupcu nujne stroške stvari (impensae necessariae). [člen 526/(1)]
(2) kupec mora:
1) vrniti stvar v stanju ob izročitvi; in
2) dati povračilo za uporabo stvari. [člen 526/(2)]

Question 15

Akreditivna prodaja

Answer 15

Prodaja je dogovorjena s pomočjo dokumentarnega akreditiva. To je poseben bančni posel, zaenkrat še urejen v ZOR, pri katerem se banka po nalogu in na račun kupca zaveže prodajalcu izplačati kupnino, če bo prodajalec v določenem roku predložil akreditivne dokumente. Uporablja se samo v gospodarskih poslih.

Akreditivna klavzula obsega:
● določilo, da se bo plačilo opravilo s pomočjo dokumentarnega akreditiva;
● označbo, da se za dokumentarni akreditiv uporabljajo pravila mednarodne trgovinske zbornice.

Dolžnosti strank pri akreditivni prodaji:

(1) kupec mora:
1) poskrbeti na svoje stroške in v primernem roku, da prvovrstna banka odpre dokumentarni akreditiv, ki mora biti v skladu s prodajno pogodbo; [člen 527/(1)]
2) dati banki nalog, ki:
1. je neposredno uporaben pri odprtju akreditiva;
2. je naslovljen na ustrezno banko;
3. natančno označuje prodajalca;
4. določa rok veljavnosti – akreditiv mora biti veljaven toliko časa po izpolnitvi prodajalčeve obveznosti, da lahko prodajalec zbere in predloži dokumente banki.
3) zagotoviti kritje.
(2) prodajalec mora:
1) banki predložiti vse akreditivne dokumente;
2) v skladu s pogodbo izročiti kupljeno stvar;
3) uporabiti odprt dokumentarni akreditiv.

Dolžnosti banke – banka mora preveriti le verodostojnost dokumentov. Kadar dokumenti ustrezajo, mora prodajalcu izplačati dogovorjeni znesek, četudi se dokumenti v resnici ne nanašajo na prodano blago. To ponuja veliko možnosti za fiktivne in ilegalne transakcije, ki potekajo prek bank v off–shore conah.

Vrste dokumentarnih akreditivov:

(1) preklicni in nepreklicni:
1) preklicni akreditiv lahko banka v vsakem trenutku spremeni ali razveljavi;
2) nepreklicni akreditiv zagotavlja čvrsto obvezo banke.
(2) potrjeni in nepotrjeni:
1) za potrjeni akreditiv da banka svojo konfirmacijo;
2) nepotrjeni akreditiv – korespondenčna banka ob odprtju akreditiva

Question 16

Menjalna pogodba

Answer 16

Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo sopogodbenik pridobil lastninsko pravico. [člen 528/(1)]
Predmet menjave so lahko tudi zamenljive pravice. [člen 528/(2)]
Stranki pri menjalni pogodbi sta sopogodbenika.

Učinki menjalne pogodbe glede pravic in obveznosti so enaki pravicam in obveznostim prodajalca pri prodajni pogodbi. Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.

Question 17

Prodajno naročilo (starinarska pogodba)

Answer 17

POJEM STARINARSKEGA NAROČILA (člen 530)
S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, v določenem roku:
(1) prodal za določeno kupnino; ali
(2) vrnil naročitelju, če mu stvari ne bo uspelo prodati za zahtevano kupnino. [člen 530/(1)]
Stranki pri prodajnem naročilu sta:
● naročitelj – izroči stvar; in
● prevzemnik naročila – se zavezuje, da bo izročeno stvar v določenem roku:
○ prodal za določeno kupnino; ali
○ vrnil naročitelju.
Nepreklicnost prodajnega naročila – prodajnega naročila ni mogoče preklicati. [člen 530/(2)]

NEVARNOST NAKLJUČNEGA UNIČENJA (člen 531)
Naročitelj obdrži lastninsko pravico na izročeni stvari, zato on trpi nevarnost naključnega uničenja (ali poškodovanja). Stvar, izročena prevzemniku naročila, ostane naročiteljeva in on trpi nevarnost, če bi bila stvar po naključju uničena ali poškodovana. Vendar naročitelj ne more razpolagati z izročeno stvarjo, dokler mu ni vrnjena (nemožnost razpolage s stvarjo).

FIKCIJA PREVZEMNIKOVEGA NAKUPA IZROČENE STVARI (člen 532)
Šteje se, da je prevzemnik naročila izročeno stvar kupil, če do izteka določenega roka:
(1) ne proda stvari in ne izroči naročitelju kupnine; IN
(2) ne vrne stvari. [člen 532/(1)]
Začasna omejitev rubeža na fiktivno kupljeni stvari – upniki prevzemnika naročila ne morejo zarubiti (fiktivno kupljene) stvari, dokler naročitelju ne izplača kupnine.

Question 18

Darilna pogodba - splošne značilnosti

Answer 18

Darilna pogodba je v OZ povsem na novo urejena. V ZOR je ni bilo, ker gre za neodplačno pogodbo, katere so po ustavi SFRJ iz leta 1974 spadale v pristojnost republik. Nobena republika darilne pogodbe ni uredila, zato so se v Sloveniji uporabljala pravila izpred leta 1945 (ODZ).
Moralno ozadje pri darilni pogodbi je bistveno drugačno kot pri odplačnih pogodbah, kar ena stranka pridobiva le koristi, druga stranka pa le obveznosti, zato veljajo posebni mehanizmi.

4.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI DARILNE POGODBE
Pojem – z darilno pogodbo:
(1) se ena oseba (darovalec) zaveže:
1) neodplačno prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico; ali
2) (na drug način) drugo osebo (obdarjenca) obogatiti v breme svojega premoženja; IN
(2) obdarjenec izjavi, da se s tem strinja. [člen 533/(1)]
Stranki darilne pogodbe sta:
● darovalec – neodplačno prenese (lastninsko) pravico na obdarjenca;
● obdarjenec – se strinja z neodplačnim prenosom nanj.

Odpoved pravici in darilna pogodba – za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem zavezanec strinja. [člen 533/(2)]
Pravica, ki se ji darovalec odpove:
● mora imeti zavezanca; in
● jo mora biti možno odstopiti drugemu.
Odpoved pravici glede katere ni zavezanca in ki se ne odstopi drugemu, se ne šteje za darilno pogodbo. [člen 533/(3)]

Razne vrste darilne pogodbe:
● darilna pogodba iz hvaležnosti – če obdarjenec nima pravice s tožbo zahtevati darila, se za darilno pogodbo šteje tudi pogodba, ki jo je darovalec sklenil zaradi hvaležnosti ali druge moralne obveznosti. [člen 534]
● mešano darilo pomeni, da je tudi obdarjenec dolžan obogateti darovalca (jaz ti dam 1’000 SIT, ti pa meni 500 SIT). Obdarjenčeva dolžnost obogatitve darovalca lahko izhaja po isti ali kakšni drugi pogodbi. Za darilno pogodbo gre le glede presežne vrednosti. Če je po isti ali drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan obogateti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče vrednosti. [člen 535]
● darilna pogodba z občasnimi izpolnitvami pomeni, da se je darovalec zavezal k periodičnim obdaritvam obdarjenca. Postavlja se vprašanje, kdaj ugasne obveznost obdarovanja. Če darovalčeva obveznost obsega občasne izpolnitve, ugasne z darovalčevo smrtjo. [člen 536]

Odškodninska odgovornost darovalca – darilo lahko v nekaterih primerih povzroči škodo obdarjencu, zato darovalec odgovarja:
(1) zaradi podaritve tuje stvari in zamolčanja – kdor vede podari tujo stvar in obdarjencu to okoliščino zamolči, odgovarja za škodo [člen 537/(1)].
Za odgovornost se zahteva darovalčeva slaba vera – darovalec je vedel, da je podarjena stvar tuja, vendar ni bil dolžan vedeti.
(2) zaradi napak in nevarnih lastnosti podarjene stvari – v obeh primerih se za odgovornost zahteva slaba vera darovalca, ki je vedel ali bi moral vedeti za napake in nevarne lastnosti ter ni opozoril obdarjenca. Obdarjencu mora zaradi napak ali nevarnih lastnosti nastati škoda.
1) zaradi napak podarjenih stvari – če ima podarjena stvar napake, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. darovalec podari hišo, za katero ve, da ni protipotresno grajena – hiša se podre ob prvem potresu in darovalec odgovarja za škodo, nastalo obdarjencu.
Pomembno: pri darilni pogodbi ni jamčevanja za napake podarjene stvari, ker gre za neodplačno pogodbo. Zapomni si pregovor: Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.
2) zaradi nevarnih lastnosti podarjenih stvari – če ima podarjena stvar nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. [člen 537/(2)] Primer: darovalec podari koker španjela, za katerega ve, da je zelo popadljiv – koker španjel napade obdarjenca in mu odgrizne prst – darovalec odgovarja za škodo.
Pogoji za odškodninsko odgovornost darovalca zaradi napak ali nevarnih lastnosti podarjene stvari torej so:
● obdarjencu je zaradi napak ali nevarnih lastnosti nastala škoda; IN
● darovalec je vedel ali bi moral vedeti za napake ali nevarne lava stnosti; IN
● darovalec NI opozoril obdarjenca na napake ali nevarne lastnosti.

Question 19

Oblike darilne pogodbe

Answer 19

Oblika je pomembna le, če darovalec stvari ali pravice takoj ne prenese obdarjenca tako, da obdarjenec lahko s stvarjo ali pravico prosto razpolaga.
Pisna oblika – darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, če darovalec podarjene stvari ali pravice ni prenesel takoj na obdarjenca tako, da obdarjenec lahko z njo prosto razpolaga. [člen 538/(1)]
Naturalna narava nepisne pogodbe – če darilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, obdarjenec ne more izpolnitve zahtevati s tožbo.
Notarski zapis se zahteva za veljavnost darila za primer smrti, pri čemer mora biti listina o obdaritvi izročena obdarjencu.

Question 20

Preklic darilne pogodbe

Answer 20

(1) Vrste preklica – darovalec lahko darilno pogodbo prekliče zaradi stiske, nehvaležnosti in pozneje rojenih otrok:
1) Preklic zaradi stiske – darovalec pride v položaj, v katerem je eksistencialno ogrožen, zato je logično, da lahko obdaritev zahteva nazaj. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po njeni sklenitvi v položaj, v katerem je ogroženo njegovo preživljanje. [člen 539/(1)]
Vendar preklic darila ni mogoč, če življenjsko ogrozi obdarjenca – pravo postavlja interese obdarjenca pred interese darovalca. Preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. [člen 539/(2)]
Pri preklicu zaradi stiske lahko obdarjenec izbira med:
 vrnitvijo darovane stvari (oziroma plačilom obogatitve zaradi darila); in
 obdržanjem darila – v tem primeru mora darovalcu zagotoviti preživljanje.
Obdarjenec lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje. [člen 539/(3)]
2) Preklic zaradi hude nehvaležnosti – ni pravično, da bi nehvaležni obdarjenec darilo obdržal. Nehvaležnost se mora videti navzven: nehvaležni obdarjenec se mora proti obdarjencu ali njegovim bližnjim obnašati tako grdo, da bi bilo nemoralno, če bi darilo obdržal. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, če bi prejeto obdržal. [člen 540/(1)]
Hinavski obdarjenec bi lahko počakal na smrt obdarjenca in se šele nato začel hudo nehvaležno obnašati (oskrunil grob darovalca, tepel njegove otroke, itd.).
Zato aktivna legitimacija za preklic pripada darovalcu in njegovemu dediču. Pogodbo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič. [člen 540/(2)] Zakon dobesedno govori le o nehvaležnem obnašanju proti darovalcu. Iz tega izhaja, da dedič ne more preklicati pogodbe, če se je obdarjenec nehvaležno obnašal proti bližnjim preminulega darovalca. Sodna praksa lahko uveljavi tudi drugačne rešitve.
Pasivna legitimacija za preklic pripada obdarjencu in njegovemu dediču. Tudi pasivna legitimacija je omejena na obnašanje obdarjenca – ni možen preklic, če se nehvaležno obnaša dedič obdarjenca. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču. [člen 540/(3)]
Zakrivitelj hude nehvaležnosti je vedno obdarjenec ne glede na pasivno legitimacijo. Preklic se vedno vloži zaradi obnašanja obdarjenca.
Darovalec lahko prekliče pogodbo proti obdarjencu ali njegovemu dediču zaradi hudo nehvaležnega obnašanja obdarjenca proti darovalcu ali njegovim bližnjim.
Dedič darovalca lahko prekliče pogodbo proti obdarjencu ali njegovemu dediču zaradi hudo nehvaležnega obnašanja obdarjenca samo proti darovalcu.
Odpustitev nehvaležnosti – darovalec lahko tudi hudo nehvaležno obnašanje obdarjencu odpusti. V tem primeru preklic pogodbe ni mogoč. Preklic ni mogoč, če je darovalec (nehvaležno) obnašanje obdarjencu odpustil. [člen 540/(4)]
3) Preklic zaradi pozneje rojenih otrok se nanaša na situacijo, ko darovalec dobi otroka, pri čemer ga prej ni imel (prvorojenec, prvoposvojenec). V takšnem primeru je dopusten preklic, ker se predvideva, da darovalec potrebuje sredstva za vzdrževanje otroka. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otroka. [člen 541]
(2) Pravne posledice preklica:
1) vrnitev darovane stvari ali pravice – z izjavo o preklicu zahteva darovalec vrnitev darovane stvari ali pravice; [člen 542/(1)] oziroma
2) plačilo vrednosti obogatitve (pride v poštev, če darovane stvari ali pravice ni več) – z izjavo o preklicu zahteva darovalec plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. [člen 542/(1)]
3) prenehanje obveznosti darovalca (pride v poštev, če pogodba še ni izpolnjena) – če darilna pogodba še ni izpolnjena, ima preklic za posledico prenehanje darovalčeve obveznosti. [člen 543/(2)]
(3) Rok za preklic: določen je subjektivni rok 1 leto.
Darilna pogodba se lahko prekliče v 1 letu od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog preklica. [člen 543]
(4) Ničnost odpovedi preklicu – stranki se ne moreta dogovoriti za odpoved pravici do preklica. Morebitno takšno določilo je nično. Odpoved preklicu je nična. [člen 544]

Question 21

Darilo za primer smrti

Answer 21

Darilo za primer smrti je posebna vrsta darilne pogodbe. Njena posebnost je v tem, da se izpolni šele po smrti darovalca. V praksi se s tem rešuje želja zapustnika, da nesposobni dediči ne bi prišli do velikega premoženja.
Pogoja za veljavnost:
(1) pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa; IN
(2) listina o sklenjeni pogodbi mora biti izročena obdarjencu.
Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če:
● je sklenjena v obliki notarskega zapisa; in
● je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. [člen 545]

Question 22

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja

Answer 22

Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. [člen 546]
Stranke pogodbe so:
● izročitelj – se zaveže k izročitvi in razdelitvi premoženja potomcem;
● potomci.
Pogoja za veljavnost sta:
(1) soglasje vseh potomcev – pogodba je veljavna, če se z njo strinjajo vsi k zakonitemu dedovanju poklicani potomci, posvojenci in njihovi potomci. [člen 547/(1)]
1) poznejša privolitev – če kakšen potomec ni dal privolitve, jo da lahko pozneje v enaki obliki; [člen 547/(3)]
2) veljavnost kljub neprivolitvi potomca – izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ne strinja:
1. pred izročiteljem umre brez potomcev;
2. se odpove dediščini;
3. je razdedinjen;
4. je dedno nevreden. [člen 547/(4)]
(2) oblika notarskega zapisa – pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
[člen 547/(2)]
Premoženje:
● izročljivost – izročitelj lahko izroči in razdeli le svoje sedanje (celo ali delno) premoženje; [člen 548/(1)] Ni možno razdeliti in izročiti bodočega premoženja.
● način razdelitve premoženja mora biti drugačen od načina razdelitve v zapuščini – če je isti, je določilo o načinu razdelitve neveljavno. Neveljavno je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini. [548/(2)] /???/
● premoženje po izročitvi – izročiteljeva zapuščina je le:
o premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo; in
o premoženje, pridobljeno po izročitvi. [člen 549/(1)]
● izključitev izročenega premoženja iz zapuščine – premoženje, ki ga potomci izročitelja pridobijo z izročitvijo, ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti. [člen 549/(2)]

Fikcija darilne pogodbe – drugim potomcem izročeni deli premoženja se štejejo za darila in se po izročiteljevi smrti z njimi ravna kot z darili prednika dedičem, če:

(1) če se kakšen potomec ne strinja z izročitvijo [člen 550/(1)] = zaradi nestrinjanja potomcev;
(2) če se izročitelju po izročitvi rodi otrok ali pojavi za mrtvega razglašen potomec [člen 550/(2)] = zaradi novega potomca.

Pridržna (retencijska) pravica – izročitelj lahko:
● zase; ali
● svojega zakonca; ali
● zase in svojega zakonca
ob izročitvi in razdelitvi pridrži:
(1) užitek vsega ali dela premoženja; ali
(2) dosmrtno naturalno ali denarno rento; ali
(3) dosmrtno preživljanje ali drugo nadomestilo. [člen 551/(1)]
Če sta užitek ali renta dogovorjena za izročitelja IN zakonca, po smrti enega pripade celoten užitek oz. renta drugemu do njegove smrti o.o.d.d. [člen 551/(2)]

Pravice izročiteljevega zakonca:
(1) strinjanje – če izročitelj upošteva svojega zakonca, se mora ta strinjati; [člen 552/(1)]
(2) nujni delež – nujni delež neupoštevanega zakonca ostane neokrnjen; [člen 552/(2)]
(3) fikcija daril ob ugotavljanju nujnega deleža – pri neupoštevanju zakonca je izročitev veljavna. Potomcem izročeni deli izročiteljevega premoženja se štejejo za darila pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca.
[člen 552/(3)]

Dolgovi izročitelja:
 neodgovornost potomcev – potomci, katerim je bilo razdeljeno premoženje, niso odgovorni za dolgove izročitelja o.o.d.d. [člen 553/(1)]
 pravice upnikov izročitelja – upniki izročitelja lahko izpodbijajo izročitev ob pogojih za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj. [člen 553/(2)]

Preklic izročitve:
(1) Razlogi za preklic
1) preklic zaradi hude nehvaležnosti – izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po sklenitvi pogodbe potomec proti njemu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal. [člen 555/(1)]
2) preklic zaradi nedajanja preživnine – izročitelj lahko prekliče pogodbo, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu s pogodbo dogovorjene preživnine; [člen 555/(2)]
3) preklic zaradi neporavnanja dolgov – izročitelj lahko prekliče pogodbo, če potomec ne izvrši v pogodbi naložene poravnave izročiteljevih dolgov; [člen 555/(2)]
4) preklic zaradi drugih neizpolnitev bremen – v tem primeru lahko pride do preklica ali do prisilne izpolnitve bremen, o čemer odloči sodišče. V primeru neizpolnitve drugih s pogodbo prevzetih bremen sodišče ob upoštevanju pomembnosti bremen za izročitelja in okoliščin odloči, ali ima izročitelj:
1. pravico zahtevati vrnitev danega premoženja; ali
2. pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen. [člen 555/(3)]
(2) Pravice potomcev po preklicu – nujni delež: potomec, ki je moral vrniti izročeno, lahko po izročiteljevi smrti zahteva nujni delež, razen če:
1. je razdedinjen;
2. je dedno nevreden;
3. se je odpovedal dediščini. [člen 556/(1)]
Pri izračunavanju nujnega deleža se štejejo drugim potomcem izročeni deli premoženja za darila izročitelja. [člen 556/(2)]

Question 23

Pogodba o dosmrtnem preživljanju

Answer 23

Osnovna oblika – s pogodbo o dosmrtnem preživljanju:
● se pogodbenik (preživljaLec) zaveže, da bo preživljal:
○ drugega pogodbenika (preživljaNec); ali
○ koga drugega (preživljaNec);
● drugi pogodbenik (izročitelj) izjavi, da preživljalcu zapušča:
○ vse premoženje; ali
○ del premoženja, ki obsega nepremičnine ter z njihovo rabo in uživanjem povezane premičnine;
pri čemer je izročitev premoženja odložena do izročiteljeve smrti. [člen 557/(1)]
Druge vrste pogodb o dosmrtnem preživljanju so pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori:
 življenjska skupnost pogodbenika in izročitelja;
 premoženjska skupnost pogodbenika in izročitelja;
 skrb za in varovanje izročitelja s strani pogodbenika;
 pogodbenikovo obdelovanje izročiteljevega posestva;
 skrb pogodbenika za izročiteljev pogreb; ali
 kaj drugega. [člen 557/(3)]
Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi premičnine preživljanca, nepovezane z rabo in uživanjem nepremičnin. Takšne premičnine morajo biti v pogodbi posebej navedene.
[člen 557/(2)]
Stranke pogodbe torej so:
● preživljalec – obljubi preživljanje;
● preživljanec = tisti, ki mu preživljalec obljubi preživljanje;
● izročitelj – obljubi preživljalcu dediščino ali njen del.
Izročitelj je lahko hkrati preživljanec, vendar ni nujno, da sta ista oseba. Preživljalec se lahko zaveže preživljati izročiteljevega sorodnika, zakonca, prijatelja, itd.
Oblika pogodbe – pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. [člen 558]
Modalitete pogodbe:
(1) odpoved razpolaganju s premoženjem – izročitelj (preživljanec) se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe. [člen 559]
(2) odgovornost za obstoječe dolgove – preživljalec ni odgovoren za dolgove po smrti preživljanca. V pogodbi se lahko določi odgovornost preživljalca za obstoječe dolgove preživljanca nasproti določenim upnikom. [člen 560]
Razveza pogodbe:
(1) sporazumna razveza – stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo, četudi sta jo že začeli izpolnjevati. [člen 561/(1)]
(2) razveza zaradi neznosnosti – pogodba o dosmrtnem preživljanju se nanaša na življenjsko skupnost. Če se razmerje med pogodbenikoma tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka od sodišča zahteva razvezo pogodbe. [člen 561/(2)]
(3) razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti – vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, če druga stranka ne izpolnjuje obveznosti. [člen 561/(3)]
(4) razveza zaradi spremenjenih razmer – po sklenitvi pogodbe se razmere tako spremenijo, da znatno otežijo izpolnitev pogodbe. Sodišče lahko ob upoštevanju vseh okoliščin na zahtevo ene ali druge stranke pogodbo razveže. [člen 562/(1)]
(5) razveza zaradi smrti preživljalca in neprivolitve dedičev v nadaljevanje – če preživljalec umre, obveznost preživljanja preide na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preživljalca. [člen 563/(1)] Če ne privolijo, se pogodba razveže. [člen 563/(2)]
Spremenjene razmere – po sklenitvi pogodbe spremenjene razmere znatno otežijo izpolnitev pogodbe. Na zahtevo ene ali druge stranke sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin:
● uredi razmerje na novo; [člen 562/(1)] ali
● spremeni pravico preživljanca v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni ali drugi stranki; [člen 562/(1)] ali
● razveže pogodbo. [člen 562/(1)]
Smrt preživljalca in prenehanje pogodbe – če preživljalec umre, obveznost preživljanja preide na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence (= upravičenci za nadaljevanje pogodbe) pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preživljalca. [člen 563/(1)] Od tu naprej sta 2 možnosti:
1. upravičenci za nadaljevanje nočejo prevzeti pogodbenih obveznosti – ne privolijo, zato:
● se pogodba razveže; in
● upravičenci za nadaljevanje nimajo pravice zahtevati odškodnino za prejšnje preživljanje. [člen 563/(2)]
2. upravičenci za nadaljevanje privolijo, vendar ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, zato imajo pravico od preživljanca zahtevati odškodnino za prejšnje preživljanje. [člen 563/(3)] Sodišče določi odškodnino po prostem preudarku. Pri tem upošteva premoženjske razmere:
● preživljanca; in
● upravičencev za nadaljevanje. [člen 563/(4)]

Question 24

Pogodba o preužitku

Answer 24

S pogodbo o preužitku:
● se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah;
● se druga stranka (prevzemnik) zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudila določene dajatve in storitve. [člen 564/(1)]
Stranki pogodbe sta:
 preužitkar – se zaveže k prenosu lastninske pravice na nepremičninah; in
 prevzemnik – se zaveže k dajatvam in storitvam v korist preužitkarja.
Predmet pogodbe so:
o preužitkarjeve nepremičnine; in
o premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin o.o.d.d. [člen 564/(2)]
Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo kot:
● občasne denarne dajatve; ali
● nudenje življenjskih potrebščin; ali
● oskrbovanje; ali
● zagotovitev stanovanjskega prostora; ali
● prepustitev uživanja določenega zemljišča, itd. [člen 565]
Preužitek se vpiše v zemljiško knjigo kot stvarno breme. Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovarja tudi novi pridobitelj pod pogojem, da je preužitek vpisan v zemljiško knjigo kot stvarno breme. [člen 566]
Oblika – pogodba o preužitku mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. [člen 567]
Razveza pogodbe se lahko opravi iz 2 razlogov:
(1) zaradi neznosnosti skupnega življenja – če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva razvezo pogodbe. [člen 568/(1)]
(2) zaradi neizpolnjevanja obveznosti – vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, če druga stranka ne izpolnjuje obveznosti. [člen 568/(2)]

Question 25

Posojilna pogodba

Answer 25

8.1 POJEM POSOJILNE POGODBE
S posojilno pogodbo se:
● posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil:
○ določen znesek denarja; ali
○ določeno količino nadomestnih stvari; in
● posojilojemalec zavezuje, da bo po določenem času vrnil izposojeno = enak znesek denarja oz. enako količino nadomestnih stvari. [člen 569/(1)]
Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico. [člen 569/(2)]
Stranki posojilne pogodbe torej sta:
● posojilodajalec – se zaveže k izročitvi denarja ali nadomestnih stvari posojilojemalcu; in
● posojilojemalec – se zaveže k vrnitvi izposojenega v določenem času.
Posojilo je lahko obrestno ali brezobrestno.
Možnost obrestovanja: posojilojemalec se lahko zaveže, da poleg glavnice dolguje tudi obresti. [člen 570/(1)]
Zakonito obrestovanje pri gospodarskih pogodbah: v gospodarskih pogodbah dolguje posojilojemalec obresti, četudi niso bile dogovorjene. [člen 570/(2)]

8.2 PRAVICE IN OBVEZNOSTI POSOJILODAJALCA
(1) Dolžnost izročitve obljubljenih stvari
1) Rok za izročitev – posojilodajalec mora izročiti stvari:
1. ob dogovorjenem času, če je določen rok za izročitev; ali
2. ko posojilojemalec zahteva, če rok ni določen. [člen 571/(1)]
2) Rok za zahtevo izročitve – posojilojemalec ima pravico zahtevati izročitev obljubljenih stvari. Pravica zahtevati izročitev zastara:
1. v 3 mesecih od nastopa zamude posojilodajalca (subjektivni rok); in
2. v 1 letu od sklenitve pogodbe (objektivni rok). [člen 571/(2)]
(2) Pravica odkloniti izročitev zaradi slabih premoženjskih razmer posojilojemalca
Določba varuje posojilodajalca pred slabo boniteto posojilojemalca.
1) Odklonitev izročitve – če so premoženjske razmere posojilojemalca tako slabe, da je vrnitev posojila negotova, lahko posojilodajalec odkloni izročitev, če:
1. ob sklenitvi ni vedel za slabe razmere (dobra vera posojilodajalca); ali
2. so se razmere poslabšale po sklenitvi (spremenjene okoliščine). [člen 572/(1)]
2) Izjema = dolžnost izročitve zaradi zavarovanja – posojilodajalec mora izročiti stvari, če da posojilojemalec ali kdo drug zadostno zavarovanje. [člen 572/(2)]
(3) Pravica odstopa od pogodbe zaradi nenamenske uporabe namenskega posojila
Namensko posojilo je posojilo, pri katerem je v posojilni pogodbi določen namen, za katerega (in edino za katerega) lahko posojilojemalec uporabi izposojeni denar. Če posojilojemalec uporabi posojilo v drug namen, lahko posojidajalec odstopi od pogodbe. [člen 578]
(4) Odškodninska odgovornost posojilodajalca za stvarne napake posojenih stvari
1) Dolžnost povrnitve škode – posojilodajalec mora povrniti posojilodajalcu morebitno škodo, povzročeno zaradi stvarnih napak posojenih stvari. [člen 573/(1)]
2) Slaba vera pri neodplačnem posojilu – če gre za neodplačno posojilo, mora posojilodajalec povrniti škodo zaradi stvarnih napak le:
1. če so mu bile napake znane ali mu niso mogle ostati neznane (slaba vera); IN
2. če o napakah ni obvestil posojilojemalca (odsotnost obvestila). [člen 573/(2)]

8.3 PRAVICE IN OBVEZNOSTI POSOJILOJEMALCA
(1) Dolžnost vrnitve posojila
1) Določenost roka – posojilojemalec mora v dogovorjenem roku vrniti enako količino stvari iste vrste in kakovosti (eiusdem tantumdem generis et qualitatis). [člen 574/1]
2) Nedoločenost roka – rok je nedoločen, če ga stranki nista določili in ga ni možno določiti iz okoliščin. Posojilojemalec mora vrniti posojilo v primernem roku po zahtevi posojilodajalca za vrnitev. Rok mora trajati vsaj 2 meseca. [člen 574/(2)]
(2) Pravica posojilojemalca do izbire
Posojila v denarju je treba vedno vrniti v denarju, če ni naknadno dogovorjena nadomestna izpolnitev. Posojila v nadomestnih stvareh je možno po dogovoru vrniti tudi v denarju. V primeru:
● dogovora za vrnitev posojila nadomestnih stvari v denarju; [člen 575/(1)] ali
● ko ni možno vrniti enake količine stvari iste vrste in kakovosti [člen 575/(2)];
je posojilojemalec vseeno po lastni izbiri upravičen vrniti:
 izposojene stvari; ali
 denarni znesek, ki ustreza vrednosti izposojenih stvari v času in kraju vrnitve.
[člen 575/(1)]
(3) Pravica posojilojemalca do odstopa od pogodbe
Odstop od pogodbe je možen le pred izročitvijo. Posojilojemalec lahko odstopi od pogodbe, preden posojilojemalec izroči obljubljene stvari. [člen 576] Posojilodajalcu lahko zaradi odstopa nastane škoda, zato je določena dolžnost povrnitve škode zaradi odstopa – če ima posojilodajalec zaradi odstopa kakšno škodo, jo mora posojilojemalec povrniti.
[člen 576]
(4) Pravica posojilojemalca do predčasne vrnitve posojila
Posojilojemalec lahko vrne posojilo pred rokom, določenim za vrnitev, če:
o posojilodajalca obvesti o nameri predčasne vrnitve; in
o posojilodajalcu povrne škodo – dolžnost povrnitve škode zaradi predčasne vrnitve [člen 577] V bančnih posojilih je potrebno plačati penale na prehitro vrnitev posojila, ker je banka s tem izgubila določen del obresti. Škoda nastane v obliki izgubljenega dobička (lucrum cessans).

8.4 NAMENSKO POSOJILO (člen 578)
V pogodbi je določen namen, za katerega sme posojilojemalec uporabiti izposojeni denar.
Pravica posojilodajalca do odstopa zaradi nenamenske uporabe – če posojilojemalec uporabi posojilo za drug namen, lahko posojilodajalec odstopi od pogodbe.

Question 26

Posodbena pogodba

Answer 26

1.1 SPLOŠNO O POSODBENI POGODBI
S posodbeno pogodbo:
● se posodnik zavezuje izročiti stvar izposojevalcu v neodplačno rabo;
● se izposojevalec zavezuje vrniti stvar. [člen 579]
Stranki sta:
 posodnik – izroči stvar v neodplačno rabo; in
 izposojevalec – uporabi in vrne stvar.

1.2 OBVEZNOSTI IZPOSOJEVALCA
(1) Namenska raba – izposojevalec lahko stvar uporablja le za namen, določen s pogodbo. [člen 580/(1)] Če namen ni določen, lahko uporablja stvar kot dober gospodar v skladu z njeno naravo in namenom. [člen 580/(2)]
Če izposojevalec nedovoljeno uporablja stvar, odgovarja za naključno uničenje in poškodovanje. [člen 580/(3)]
Izposojevalec ne odgovarja za poslabšanje ali spremembo stvari, ki je posledica običajne rabe v skladu s pogodbo. [člen 585]
(2) Redno vzdrževanje stvari – izposojevalec nosi stroške rednega vzdrževanja stvari. [člen 581/(1)] Povrnitev izrednih stroškov lahko izposojevalec zahteva po pravilih poslovodstva brez naročila. Ob prenehanju posodbe lahko izposojevalec odstrani ločljivo napravo, s katero je stvar oskrbel. [člen 581/(2)]
(3) Prepoved prenosa rabe – izposojevalec ne sme prepustiti rabe stvari 3. osebi brez dovoljenja posodnika. [člen 582]
(4) Vrnitev stvari:
1) čas vrnitve je dogovorjen – izposojevalec mora vrniti stvar ob dogovorjenem času; [člen 583/(1)]
2) čas vrnitve ni dogovorjen, vendar je dogovorjen namen uporabe – pogodba preneha:
1. čim je izposojevalec stvar uporabil za pogodbeno določen namen; ali
2. s pretekom časa, v katerem je lahko uporabo izvršil. [člen 583/(2)]
3) nista dogovorjena niti čas vrnitve niti namen uporabe – posodnik lahko zahteva stvar, kadarkoli hoče. [člen 583]

1.3 PRAVICE IN OBVEZNOSTI POSODNIKA
(1) Pravice posodnika:
1) odpoved pogodbe – posodnik lahko odpove pogodbo brez odpovednega roka in zahteva takojšnjo vrnitev stvari, če:
1. izposojevalec umre;
2. izposojevalec uporablja stvar v nasprotju s pogodbo ali
izposojevalec uporabo neupravičeno prepusti 3. osebi;
3. posodnik stvar zaradi nepredvidljivih okoliščin nujno potrebuje. [člen 584]
(2) Obveznosti posodnika:
1) odgovornost za škodo zaradi napak stvari – posodnik odgovarja za škodo, če:
1. ima na posodo dana stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih je izposojevalcu nastala škoda; in
2. je za napako vedel ali bi moral vedeti (= slaba vera); in
ni opozoril izposojevalca. [člen 586]

Question 27

Licenčna pogodba

Answer 27

3.1 POJEM LICENČNE POGODBE
Z licenčno pogodbo:
● se dajalec licence zavezuje pridobitelju licence (v celoti ali delno) odstopiti pravico:
○ patentiranega izuma;
○ tehničnega znanja in izkušenj;
○ blagovne znamke, vzorca ali modela.
● se pridobitelj licence zavezuje dajalcu licence dati določeno plačilo. [člen 704]
Stranki sta:
 dajalec licence – proti plačilu odstopi licenčno pravico; in
 pridobitelj licence – za plačilo pridobi licenčno pravico.
Praviloma stranki pogodbe nista enako močni: pridobitelj licence nima razvite tehnologije in pridobi znanje tehnično bolj razvitega sopogodbenika. Dajalec licence ponavadi podeli licenco, ker na območje pridobitelja licence ne more dovolj učinkovito prodreti s svojimi izdelki. S podelitvijo licence posredno doseže gospodarski prodor, ker nekdo drug izdela njegove izdelke ter še plača za uporabo tehničnega znanja.
Licenca je poseben tip rabokupa – spada med pogodbe o uporabi.

3. 2 VRSTE LICENC
   (1) preprosta licenca;
   (2) navadna licenca – lahko se da večim pridobiteljem glede izkoriščanja iste pravice;
   (3) izključna licenca – pridobitelj lahko vsako drugo osebo izključi od izkoriščanja pravice. Pridobitelj licence pridobi izključno pravico izkoriščati predmet licence. Izključna licenca je dana le, če je to izrecno dogovorjeno. [člen 707/(1)] Vse druge možnosti za izkoriščanje predmeta licence obdrži dajalec licence. [člen 707/(2)] Brez navedbe izključnosti se šteje, da je dana neizključna licenca. [člen 707/(3)]
   (4) negativna licenca – dajalec licence med trajanjem pogodbe ne sme uporabiti prepovednih upravičenj nasproti pridobitelju;
   (5) blanketna licenca – obstaja v avtorskem pravu. Avtor dovoli pridobitelju licence neomejeno pravico izvajanja v določenem času.
   (6) prostorsko omejena in prostorsko neomejena licenca – licenca je lahko prostorsko omejena, če ne nasprotuje predpisom o varstvu konkurence. Če s pogodbo ni prostorsko omejena, se šteje, da je prostorsko neomejena.

3.3 OBLIKA KOT PREDPOSTAVKA LICENČNE POGODBE
Licenčna pogodba mora biti sklenjena v PISNI obliki. [člen 705] Treba je upoštevati namen predpisane oblike – pogodba lahko ostane v veljavi, četudi ni pisna, vendar lahko vsaka stranka kadarkoli po sklenitvi zahteva izpolnitev oblike.

3.4 OBVEZNOSTI DAJALCA LICENCE
(1) Izročitev:
1) predmeta licence – dajalec licence je dolžan v določenem roku pridobitelju licence izročiti predmet licence. [člen 708/(1)] Predmet licence je praviloma nematerialna stvar – dajalec licence je dolžan pravico opisati, da se ugotovijo natančne meje pravice.
2) tehnične dokumentacije – dajalec je dolžan izročiti pridobitelju tehnično dokumentacijo, potrebno za praktično uporabo predmeta licence. [člen 708/(2)]
(2) Omogočanje izkoriščanja licence – dajalec licence mora pridobitelju z vsemi možnimi sredstvi omogočati izkoriščanje licence. Sem spadajo:
1) dajanje navodil in obvestil – dajalec licence je dolžan dajati pridobitelju licence vsa navodila in obvestila, potrebna za uspešno izkoriščanje predmeta licence. [člen 709]
2) odgovornost za uporabnost – dajalec licence odgovarja pridobitelju za tehnično izvedljivost in tehnično uporabnost predmeta licence. [člen 710]
3) odgovornost za pravne napake – dajalec licence jamči za pravico izkoriščanja, da:
1. pripada njemu; in
2. na njej ni bremen; in
3. ni omejena v korist 3. osebe; [člen 711/(1)] in
4. je ni odstopil drugemu, če gre za izključno licenco. [člen 711/(2)]
Dajalec licence je dolžan varovati in braniti pridobitelju odstopljeno pravico pred vsemi zahtevami 3. oseb. [člen 711/(3)]
4) prepoved izkoriščanja pri izključni licenci – če je dogovorjena izključna licenca, dajalec licence ne sme:
1. v nobeni obliki izkoriščati predmeta licence;
2. prepustiti izkoriščanja komu drugemu v mejah prostorske veljavnosti licence. [člen 712]

3.5 OBVEZNOSTI PRIDOBITELJA LICENCE
(1) Izkoriščanje licence po dogovoru – pridobitelj licence je dolžan izkoriščati predmet licence:
1) na dogovorjen način;
2) v dogovorjenem obsegu; in
3) v dogovorjenih mejah. [člen 713]
(2) Prepoved izkoriščanja poznejših izpopolnitev – pridobitelj licence ni upravičen izkoriščati poznejših izpopolnitev predmeta licence, razen če je v zakonu ali pogodbi drugače določeno. [člen 714]
(3) Varovanje zaupnosti – pridobitelj licence mora varovati kot zaupne:
1) nepatentirane izume;
2) tajno tehnično znanje in izkušnje. [člen 715]
(4) Enaka kakovost pri licenci za uporabo blagovne znamke – če je z licenco za proizvodnjo odstopljena tudi licenca za uporabo znamke, lahko pridobitelj daje v promet pod znamko le blago enake kakovosti, kot je blago pridobitelja licence. [člen 716/(1)] Vsako drugačno pogodbeno določilo je nično. [člen 716/(2)]
Npr. če nekdo pridobi licenco za McDonaldsove hamburgerje, ne sme pod imenom McDonalds proizvajati sirovega bureka.
(5) Zaznamovanje – pridobitelj licence je dolžan zaznamovati blago z označbo, da gre za proizvodnjo po licenci. [člen 717]
(6) Plačilo – pridobitelj licence mora plačati dajalcu licence dogovorjeno plačilo. [člen 718]
1) odvisnost plačila od obsega izkoriščanja – pridobitelj licence mora dajalcu poročati o izkoriščanju in plačilo obračunati vsako leto (če ni določen krajši rok). [člen 719]
2) sprememba plačila – licenca lahko zahteva visoko plačilo, vendar njeno izkoriščanje ne daje zaželenih rezultatov, zato ni rentabilna, ali pa so prihodki od izkoriščanja licence tako visoki, da je plačilo zanjo za pridobitelja zanemarljivo. V obeh primerih dogovorjeno plačilo postane očitno nesorazmerno v primerjavi s prihodkom pridobitelja od izkoriščanja. Zainteresirana stranka (pridobitelj pri prenizkih prihodkih, dajalec pri previsokih prihodkih) lahko zahteva spremembo plačila. [člen 720]

3.6 PODLICENCA
(1) Dopustnost podlicence – pridobitelj izključne licence lahko odstopi pravico izkoriščanja drugemu. [člen 721/(1)] Podlicenca je nedopustna, če je v pogodbi dogovorjeno, da:
1) pridobitelj ne more dati drugemu podlicence; in
2) je pridobitelj ne sme dati podlicence brez dovoljenja dajalca licence (in je pridobitelj dal podlicenco brez dovoljenja). [člen 721/(2)]
Dajalec licence lahko odreče dovoljenje pridobitelju izključne licence le iz resnih razlogov. [člen 722]
Če je bila podlicenca dana brez dovoljenja dajalca licence, lahko dajalec licence odpove licenčno pogodbo brez odpovednega roka = odpoved zaradi nedovoljene podlicence. [člen 723]
(2) Pravno razmerje med dajalcem licence in pridobiteljem podlicence – s podlicenco se ne vzpostavlja nobeno pravno razmerje med dajalcem licence in pridobiteljem podlicence, četudi je dajalec za podlicenco dal dovoljenje. [člen 724/(1)] Vendar ima dajalec licence neposreden zahtevek nasproti pridobitelju podlicence za plačilo terjatev iz licence.
[člen 724/(2)]

3.7 PRENEHANJE POGODBE
(1) Pretek določenega časa – za določen čas sklenjena licenca preneha s samim potekom časa. Ni je treba posebej odpovedati. [člen 725]
Če pridobitelj licence po preteku časa izkorišča licenco in dajalec ne nasprotuje, je sklenjena nova licenca za nedoločen čas ob enakih pogojih kot prejšnja. [člen 726/(1)] To imenujemo molče obnovljena licenca.
(2) Odpoved – licenčna pogodba za nedoločen čas preneha z odpovedjo ene stranke. Pri tem je treba spoštovati določen odpovedni rok. [člen 727/(1)] Brez določitve v pogodbi je odpovedni rok 6 mesecev. Dajalec licence ne more odpovedati v 1. letu veljavnosti. [člen 727/(2)]
(3) Stečaj in likvidacija pridobitelja licence – če pride pridobitelj licence v stečaj ali likvidacijo, lahko dajalec licence odstopi od pogodbe. [člen 728/(3)]
Licenca ne preneha s smrtjo:
● če umre dajalec licence, se licenčna pogodba nadaljuje z njegovimi dediči o.o.d.d.
[člen 728/(1)]
● če umre pridobitelj licence, se licenčna pogodba nadaljuje z njegovimi dediči, ki podedujejo njegovo podjetje. [člen 728/(3)]

Question 28

Podjemna pogodba

Answer 28

1.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
(1) Pojem podjemne pogodbe in razmerje do prodajne pogodbe
S podjemno pogodbo:
● se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je:
o izdelava ali popravilo določene stvari; ali
o telesno ali umsko delo;
● se naročnik zavezuje, da bo podjemniku za opravljeno delo plačal. [člen 619]
Stranki podjemne pogodbe sta:
 podjemnik – zaveže se opraviti določeno telesno ali umsko delo; in
 naročnik – zaveže se k plačilu za opravljeno delo.
Podjemno pogodbo je težko razlikovati od prodajne, če se podjemnik zaveže izdelati premično stvar iz lastnega materiala. V dvomu je takšna pogodba prodajna: pogodba, s katero se podjemnik zaveže izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala, se šteje v dvomu za prodajno pogodbo. [člen 620/(1)] To ne velja, če da naročnik bistven del materiala: pogodba ostane podjemna, če se je naročnik zavezal dati bistven del materiala, potrebnega za izdelavo stvari. [člen 620/(2)] V vsakem primeru je pogodba podjemna, če je z njo mišljeno podjemnikovo delo. [člen 620/(3)]
Če se podjemnik zaveže izdelati stvar iz lastnega materiala, se postavlja vprašanje kakovosti materiala (če ni dogovorjena):
o srednja kakovost – če je dogovorjena izdelava stvari iz podjemnikovega materiala in ni dogovorjena kakovost, je podjemnik dolžan dati material srednje kakovosti;
[člen 621/(1)]
o odgovornost podjemnika za kakovost materiala – podjemnik naročniku odgovarja za kakovost uporabljenega materiala enako kot prodajalec. [člen 621/(2)]
(2) Nadzor:
1) naročnik ima pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla;
2) podjemnik ima dolžnost naročniku omogočiti nadzor in dajanje navodil. [člen 622]
(3) Sklenitev pogodbe po licitaciji – pogosto pride do sklenitve podjemne pogodbe na podlagi licitacije za izvršitev določenih del ob določenih pogojih. Poznamo 2 glavni vrsti licitacije, vsaka je lahko naslovljena na določeno ali nedoločeno število oseb:
1) licitacija o ceni – glede na pravno vezanost vabilca k licitaciji na vabilo, sta možni:
1. licitacija z obvezno sklenitvijo pogodbe – vabilo k licitaciji zavezuje vabilca k sklenitvi pogodbe z najcenejšim ponudnikom; [člen 623/(1)]
2. licitacija z izključeno obveznostjo sklenitve – vabilec lahko v vabilu izključi obveznost sklenitve pogodbe (če bo slučajno najnižja ponujena cena še vedno previsoka). Če je izključena obveznost sklenitve pogodbe, je vabilo k licitaciji vabilo za zbiranje ponudb zainteresiranih za sklenitev pogodbe po objavljenih pogojih. [člen 623/(2)]
2) licitacija za umetniško ali tehnično rešitev – vabilec je zavezan skleniti pogodbo z udeležencem licitacije, katerega rešitev sprejme komisija vnaprej objavljene sestave. Vabilec lahko obveznost sklenitve v vabilu izključi. [člen 624]

1.2 PRAVICE IN OBVEZNOSTI PODJEMNIKA
(1) Pravice podjemnika:
1) pravica odstopa od pogodbe zaradi velikih napak materiala – podjemnik lahko odstopi od pogodbe, če opozorjeni naročnik zahteva izdelavo stvari iz materiala s tako očitnimi napakami, da:
1. material sploh ni primeren za izdelavo; ali
2. bi izdelava iz zahtevanega materiala škodovala ugledu podjemnika. [člen 625/(2)]
2) zastavna pravica – varuje podjemnika pred neplačilom naročnika. Za zavarovanje terjatev iz podjemne pogodbe:
1. plačilo dela;
2. povračilo porabljenega materiala; in
3. druge terjatve
ima podjemnik zastavno pravico na:
 izdelanih in popravljenih stvareh, ter
 drugih predmetih, ki jih je za delo izročil naročnik,
dokler jih ima v posesti in jih prostovoljno ne preneha imeti. [člen 647]
3) zaupanje posla tretjemu – podjemnik ni dolžan osebno opraviti posla [člen 629/(1)]. Lahko ga zaupa 3. osebi, vendar obdrži odgovornost nasproti naročniku za pravilno izpolnitev: podjemnik za posel osebno odgovarja naročniku, četudi ga ne opravi osebno. [člen 629/(2)]
4) neposredne terjatve sodelavcev podjemnika nasproti naročniku – sodelavci (= 3. osebe, ki jim je podjemnik zaupal delo) se lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo izplačilo pripoznanih terjatev iz vsote, dolgovane podjemniku. [člen 631]
(2) Obveznosti podjemnika:
1) obveznost izvršiti delo – podjemnik je dolžan izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla. [člen 626/(1)]
1. rok za izvršitev dela:
● rok je določen – podjemnik mora izvršiti delo v določenem roku;
● rok NI določen – podjemnik mora izvršiti delo v času, ki je razumno potreben za take posle. [člen 626/(2)]
2. neodgovornost za zamudo, nastalo zaradi naročnikovega ravnanja: podjemnik ne odgovarja za zamudo, ki nastane:
● ker je naročnik nepravočasno izročil material; ali
● ker je naročnik zahteval spremembe; ali
● ker naročnik ni izplačal dolžnega predujma.
Podjemnik ne odgovarja za nobeno zamudo zaradi naročnikovega ravnanja.
[člen 626/(3)]
2) dolžnost opozorila:
1. na napake – podjemnik je dolžan opozoriti naročnika na napake naročnikovega materiala, ki jih je opazil ali bi jih moral opaziti. Če tega ne stori, odgovarja za škodo. [člen 625/(1)]
2. na pomanjkljivosti v naročilu in okoliščine – podjemnik mora naročnika opozoriti na:
● pomanjkljivosti v naročilu, za katere ve ali bi moral vedeti; in
● druge okoliščine, za katere ve ali bi moral vedeti, in so pomembne za:
o naročeno delo; ali
o pravočasno izvršitev dela.
Če tega podjemnik ne stori, odgovarja za škodo. [člen 625/(3)]
3) izročitev izdelane stvari naročniku – podjemnik je dolžan izročiti naročniku izdelano ali popravljeno stvar [člen 632/(1)], razen če je stvar uničena iz vzroka, za katerega ne odgovarja. [člen 632/(2)]

1.3 PRAVICE IN OBVEZNOSTI NAROČNIKA
(1) Pravice naročnika:
1) pravica odstopa od pogodbe:
1. zaradi odstopa podjemnika od dogovorjenih pogojev – med izvrševanjem dela se izkaže, da podjemnik:
● se ne drži dogovorjenih pogojev; ali
● ne dela, kot bi moral;
zaradi česar bo imelo izvršeno delo napake. Naročnik lahko podjemnika opozori na nepravilnosti in mu določi rok za prilagoditev dela pogodbenim obveznostim. [člen 627/(1)] Če podjemnik do izteka roka ne izpolni naročnikovih zahtev, naročnik lahko odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode. [člen 627/(2)]
Npr. papež naroči Michelangelu prebarvati Sikstinsko kapelo z oljnimi barvami, Michelangelo pa uporablja alkoholne flomastre – papež določi Michelangelu rok 1 teden, da začne barvati z oljnimi barvami. Če Michelangelo po 1 tednu še vedno barva s flomastri, lahko papež odstopi od pogodbe.
2. zaradi podjemnikovega zamujanja z delom – rok je bistvena sestavina pogodbe in podjemnik je v taki zamudi z začetkom ali dovršitvijo dela, da je očitno, da dela ne bo pravočasno dokončal. Naročnik lahko odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode. [člen 628/(1)] Npr. Michelangelo mora prebarvati Sikstinsko kapelo v 1 letu in celo leto popiva ter začne barvati 1 teden pred iztekom roka – precej očitno je, da barvanja ne bo dokončal, zato lahko papež kot naročnik prekine pogodbo.
Odstop od pogodbe zaradi podjemnikovega zamujanja z delom je možen, četudi rok ni bistvena sestavina pogodbe, vendar naročnik zaradi podjemnikove zamude nima več interesa za izpolnitev pogodbe. [člen 628/(2)] Npr. papež da Michelangelu za barvanje neomejeno časa, vendar Michelangelo v nekaj letih ne ustvari nič, zato se papež lahko premisli in odstopi od pogodbe.
3. zaradi velike napake izdelane stvari – naročnik lahko odstopi od pogodbe in zahteva povračilo škode brez predhodne zahteve za odpravo napake, če:
● ima posel tako veliko napako, da je delo neuporabno; ali
● je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. [člen 638]

4. brez razloga – naročnik lahko od pogodbe odstopi, kadarkoli hoče (prenehanje pogodbe po volji naročnika), vendar mora podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za:
   ● stroške, ki jih podjemnik ni imel zaradi prezgodnjega prenehanja pogodbe; in
   ● podjemnikov zaslužek drugje. [člen 648]
   2) pravice v zvezi z napakami izdelanih stvari (glej Odgovornost za napake):
5. znižanje plačila in povračilo škode; in
6. pravica zahtevati odpravo napak.
   (2) Obveznosti naročnika:
   1) obveznost prevzeti delo – naročnik je dolžan prevzeti delo, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla. [člen 641]
   2) plačilo in izplačilo – plačilo se določi:
7. s pogodbo; ali
8. z obvezno tarifo; ali
9. z drugim obveznim pravnim aktom. [člen 642/(1)]
   Nedoločeno plačilo določi sodišče. Pri tem upošteva:
    vrednost dela; in
    čas, običajno potreben za tak posel; in
    plačilo, običajno za to vrsto dela. [člen 642/(2)]
   Naročnik plača šele po pregledu in potrditvi izvršenega dela. Prej ni dolžan plačati o.o.d.d. [člen 642/(3)]
   Naročnika pogosto ob sklenitvi pogodbe zanima, koliko bo naročeno delo stalo. Najbolj zanesljiv je izračun z izrecnim jamstvom podjemnika za pravilnost – če je plačilo dogovorjeno na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom, podjemnik ne sme zahtevati večjega plačila, četudi je vložil več dela in je izvršitev terjala večje stroške. [člen 643/(1)] Npr. podjemnik Michelangelo potrebuje denar in zagotovi papežu, da bo barvanje Sikstinske kapele stalo zgolj 50’000 zlatnikov, za kar izrecno jamči. Barvanje nato stane 10 milijonov zlatnikov, vendar Michelangelo na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom lahko zahteva le 50’000. Vse ostale stroške nosi sam.
   Izračun z izrecnim jamstvom ne izključuje razveze in spremembe pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. [člen 643/(2)] Npr. Sikstinsko kapelo podre potres.
   Bolj tvegan je dogovor plačila brez izrecnega jamstva podjemnika za pravilnost. Naročnika pred previsokim plačilom varuje določba o nemudnem obvestilu – če je plačilo dogovorjeno brez izrecnega jamstva za pravilnost in se med delom izkaže, da je prekoračitev plačila neogibna, mora podjetnik o prekoračitvi nemudoma obvestiti naročnika. Če tega ne stori, izgubi vse terjatve zaradi večjih stroškov. [člen 643/(3)] Npr. Michelangelo le oceni, da bo barvanje Sikstinske kapele stalo 50’000, vendar se ob začetkih dela izkaže, da bo stalo 10 milijonov – Michelangelo mora o tem takoj brez odlašanja obvestiti papeža kot naročnika.

1.4 ODGOVORNOST ZA NAPAKE
Naročnik mora pred prevzemom pregledati izvršeno delo (pregled izvršenega dela) takoj, ko je mogoče po običajnem teku stvari. O ugotovljenih napakah mora nemudoma obvestiti podjemnika (obvestitev podjemnika). [člen 633/(1)]
Če naročnik na podjemnikovo zahtevo ne pregleda in ne prevzame izvršenega dela, se šteje, da je delo prevzeto – fikcija prevzema, če ni opravljen pregled dela. [člen 633/(2)]
Po pregledu in prevzemu dobroverni podjemnik več ne odgovarja za vidne napake = napake, ki jih je možno opaziti pri običajnem pregledu. Slaboverni podjemnik, ki je za vidne napake vedel in jih ni pokazal naročniku, odgovarja. [člen 633/(3)]

Skrite napake – pozneje se lahko pokaže skrita napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo možno odkriti. Naročnik se lahko sklicuje nanjo največ 2 leti od prevzema – po poteku tega roka se naročnik več ne more sklicevati na napake. [člen 634/(2)] Ko najde skrito napako, mora v največ 1 mesecu obvestiti podjemnika. [člen 634/(1)]

Rok za sodno uveljavljanje napak – po pravočasnem obvestilu podjemnika o napakah lahko naročnik sodno uveljavlja napake največ 1 leto. [člen 635/(1)] Po tem roku lahko naročnik uveljavlja le ugovor zoper podjemnikov zahtevek za plačilo. Vsebina ugovora je lahko:
● znižanje plačila; ali
● povračilo škode. [člen 635/(2)]
Strožje obravnavanje nepoštenega podjemnika – podjemnik se ne more sklicevati na nepravočasno uveljavljanje napak, če:
 se napake nanašajo na dejstva, ki so bila podjemniku znana ali mu niso mogla ostati neznana in katerih ni sporočil naročniku; ali
 je podjemnik zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil. [člen 636]

Pravice naročnika glede napak:
(1) pravica zahtevati odpravo napak – naročniku, ki pravilno obvesti podjemnika o napaki, pripadata:
1) pravica zahtevati odpravo napake – podjemniku za to lahko določi rok [člen 637/(1)].
Če podjemnik ne odpravi napake do izteka roka, lahko naročnik po izbiri [člen 639/(3)]
1. odpravi napako na račun podjemnika;
2. zniža plačilo:
plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela brez napake in vrednostjo dela z napako. Za vrednost se vzame cena ob sklenitvi pogodbe;
[člen 640]
3. odstopi od pogodbe;
razen če gre za neznatno napako. [člen 639/(4)]
2) pravica do povračila škode, nastale zaradi napake. [člen 637/(2)]
(2) pravice v primeru, če odprava napake zahteva pretirane stroške – podjemnik lahko odkloni odpravo napake, ki zahteva pretirane stroške, zato pripadajo naročniku po izbiri:
1) 1. pravico znižati plačilo; [člen 637/(3)] ali
2. pravica odstopiti od pogodbe; IN
2) pravica zahtevati povračilo škode [člen 637/(3)]
(3) pravica odstopa od pogodbe brez predhodne zahteve za odpravo napake – naročnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake, če:
1) ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno; ali
2) je posel opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji.

1. 5 NEVARNOST NAKLJUČNEGA UNIČENJA
   (1) Podjemnikov material:
   1) za svoj material podjemnik trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja do izročitve – pri morebitnem uničenju nima pravice do povračila za dani material in plačila za delo; [člen 644/(1)]
   2) če naročnik pregleda izvršeno delo in ga potrdi, je stvar izročena, vendar se šteje, da je ostala v hrambi pri podjemniku; [člen 644/(2)]
   3) nevarnost naključnega uničenja preide na naročnika v zamudi. [člen 644/(3)]
   (2) Naročnikov material – za svoj material naročnik trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja. [člen 645/(1)] Vendar v primeru naključnega uničenja materiala podjemnik nima pravice do plačila za izvršeno delo, razen če:
   1) je prišlo do naključnega uničenja v naročnikovi zamudi; ali
   2) se naročnik ni odzval pravilnemu vabilu podjemnika, naj stvar pregleda. [člen 645/(2)]
   (3) Nevarnost pri izročitvi po delih – dogovorjeno je, da naročnik prevzame in pregleda posamezne dele, kot so izdelani. Podjemnik ima pravico do plačila za izdelavo delov, ki jih je naročnik pregledal in potrdil, četudi so bili deli po pregledu uničeni brez krivde podjemnika. [člen 646]

Question 29

Gradbena pogodba

Answer 29

Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero:
● se izvajalec zavezuje, da bo:
○ po določenem načrtu,
○ v dogovorjenem roku,
○ na določenem zemljišču
zgradil določeno gradbo ali na obstoječem objektu izvedel gradbena dela;
● se naročnik zavezuje, da bo plačal določeno ceno. [člen 649/(1)]

Stranki gradbene pogodbe sta:
 izvajalec – zgradi določeno gradbo ali izvede gradbena dela; in
 naročnik – plača ceno.

Obvezna pisna oblika pogodbe – gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
[člen 649/(2)]
Gradba je stavba, jez, most, predor, vodovod, kanalizacija, cesta, železniška proga, vodnjak,…

Izvajalec je dolžan naročniku omogočiti:
● stalen nadzor nad deli; in
● kontrolo nad količino in kakovostjo materiala. [člen 651]

Za vsak odmik od gradbenega načrta mora imeti izvajalec pisno soglasje naročnika [člen 652/(1)], razen za nujna nepredvidena dela [člen 653/(1)] = dela, ki jih je treba opraviti za zagotovitev stabilnosti objekta in preprečitev nastanka škode zaradi:
o nepričakovane težje narave zemljišča; ali
o nepričakovane vode. [člen 653/(2)]
Izvajalec brez pisnega soglasja naročnika za nenujen odmik od načrta ne more zahtevati povečanja dogovorjene cene. [člen 652/(2)] Za nujna nepredvidena dela ima pravico do povračila [člen 653/(4)], vendar mora o njih nemudoma obvestiti naročnika [člen 653/(3)], ki lahko odstopi od pogodbe, če je cena zaradi nepredvidenih del precej višja [člen 653/(5)]. O odstopu mora naročnik nemudoma obvestiti izvajalca ter plačati ustrezen del cene za opravljena dela in nujne stroške. [člen 653/(6)]

Cena del je lahko določena kot:
● cena na enoto (v praksi m2) = cena od merske enote dogovorjenih del; ali
● skupaj dogovorjena cena = cena v skupnem znesku za dogovorjeni objekt. [člen 654]
Sprememba cene:
● povišanje cene:
○ izvajalec izpolni v roku – lahko zahteva zvišanje cene, če so se cene gradbenih elementov tolikanj zvišale, da je nova cena gradbe višja vsaj za 2%. [člen 655/(1)] Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni nad 2%. Npr. če so se gradbeni materiali tako podražili, da je nova cena gradbe višja za 10%, lahko izvajalec zahteva za 8% višjo ceno.
○ izvajalec NE izpolni v roku – lahko zahteva zvišanje cene, če so se cene gradbenih elementov med rokom tolikanj zvišale, da je nova cena gradnje višja vsaj za 5%. [člen 655/(2)] Izvajalec se ne more sklicevati na zvišanje cen gradbenih elementov po poteku roka, ko je že prišel v zamudo. [člen 655/(4)] Izvajalec lahko zahteva le razliko v ceni nad 5%. Npr. če so se gradbeni materiali tako podražili, da je nova cena gradbe višja za 10%, lahko izvajalec zahteva 5% višjo ceno.
○ če je določena nespremenljivost cene – v tem primeru lahko izvajalec zahteva zvišanje cene le, če so se cene gradbenih elementov tolikanj zvišale, da je nova cena gradnje višja vsaj za 10% (to je praktično nemogoče). [člen 656/(1)] Lahko zahteva le razliko nad 10%. [člen 656/(2)]
Če se dogovorjena cena preveč zviša, lahko naročnik odstopi od pogodbe [člen 657/(1)], pri čemer mora plačati ustrezen del dogovorjene cene za opravljena dela in nujne stroške. [člen 657/(2)]
● znižanje cene – lahko zahteva naročnik:
○ izvajalec je izpolnil v roku – naročnik lahko zahteva razliko nad 2% znižane cene, če so se cene gradbenih elementov med gradnjo znižale vsaj za 2%. [člen 658/(1)] Npr. če se cene znižajo za 10%, lahko naročnik zahteva znižanje za 8%.
○ izvajalec NI izpolnil v roku (je v zamudi) – naročnik lahko zahteva sorazmerno znižanje cene glede na vsako znižanje cen gradbenih elementov. [člen 658/(3)]
○ določena nespremenljivost cene – naročnik lahko zahteva razliko nad 10% znižane cene, če so se cene gradbenih elementov med gradnjo znižale vsaj za 10%. [člen 658/(2)] Npr. če se cene znižajo za 15%, lahko naročnik zahteva znižanje za 5%.

Ključ v roke – z določilom “ključ v roke” se izvajalec samostojno zavezuje, da bo izvedel skupaj vsa dela, potrebna za zgraditev in uporabo nekega objekta. [člen 659/(1)] Dogovorjena cena vsebuje vrednost vseh nepredvidenih in presežnih del. [člen 659/(2)] Več izvajalcev pogodbe “ključ v roke” odgovarja solidarno. [člen 659/(3)]

Pri odgovornosti za napake se uporabljajo pravila podjemne pogodbe. [člen 660] Pravice iz napak gradbe preidejo tudi na poznejše pridobitelje gradbe, pri čemer se všteva rok prednikov. [člen 661]
Bistvena odgovornost za napake pri gradbah je odgovornost za solidnost gradbe:
(1) napake v izdelavi gradbe glede solidnosti – pokazati se morajo v 10 letih od izročitve in prevzema del; [člen 662/(1)]
(2) pomanjkljivosti zemljišča – pokazati se morajo v 10 letih od izročitve in prevzema, vendar ni odgovornosti, če je specializirana strokovna organizacija (geodetski zavod) dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo. [člen 662/(2)]
S pogodbo ni možno izključiti ali omejiti odgovornosti za solidnost gradbe. [člen 662/(5)]

Dolžnost obvestitve – naročnik ali drugi pridobitelj mora izvajalca in projektanta obvestiti o napaki v 6 mesecih od dneva ugotovitve napake. Če tega ne stori, izgubi pravico sklicevati se na napako. [člen 663/(1)] Na napako se je možno sklicevati 1 leto od obvestila. [člen 663/(2)] Izvajalec se nima pravice sklicevati na ugasnitev pravic nasprotne stranke iz napak zaradi neobvestila ali prepoznega sklicevanja, če:
● se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana; ali
● je izvajalec s svojim ravnanjem zavedel nasprotno stranko, da pravic ni pravočasno uveljavila. [člen 663/(3)]

Od izvajalca se pričakuje, da je strokovno in tehnično usposobljen za gradbeno dejavnost. Zato ni prost odgovornost niti, če je napaka nastala po navodilih naročnika [člen 664/(1)], vendar se odgovornost lahko zmanjša ali izključi, če je naročnika pred izvršitvijo dela po določeni nestrokovni zahtevi opozoril na nevarnost nastanka napak in je naročnik vztrajal. [člen 664/(2)] Npr. Michelangelo ne odgovarja za napako, če bi moral streho cerkve podpreti s 5 stebri, papež pa vztraja, da jo mora zaradi krščanske estetike podpreti samo s 3 stebri.
Odgovornost izvajalca in projektanta je solidarna. [člen 665/(1)]

Question 30

Shranjevalna pogodba

Answer 30

S shranjevalno pogodbo se shranjevalec zaveže od položnika:
● sprejeti stvar;
● hraniti stvar; in
● vrniti, ko položnik zahteva. [člen 729/(1)]

Stranki pogodbe sta:
 shranjevalec (depozitar) – sprejme stvar od položnika, jo hrani in vrne;
 položnik (deponent) – shrani stvar pri shranjevalcu.

Predmet shranjevalno pogodbe so lahko samo premične stvari. [člen 729/(2)]
Veljavna je tudi hramba tuje stvari. Veljavno shranjevalno pogodbo lahko sklene tudi, kdor ni lastnik stvari ali ni upravičen razpolagati z njo. Shranjevalec mora stvar vrniti njemu, razen če zve, da je bila stvar ukradena. [člen 730/(1)]
Pravi lastnik ali razpolagalni upravičenec stvari lahko zahteva položeno stvar od shranjevalca s tožbo. Shranjevalec mora:
o sporočiti sodišču, od koga je stvar sprejel; in
o obvestiti položnika o vloženi tožbi. [člen 730/(2)]

Vrste shranjevalne pogodbe – shranjevalna pogodba se lahko sklene kot:
● običajna shranjevalna pogodba (depositum);
● gostinska hramba (receptum);
● skladiščna pogodba = gospodarska oblika shranjevalne pogodbe, obravnavamo jo posebej.

4.2 OBVEZNOSTI IN PRAVICE SHRANJEVALCA
(1) Obveznosti shranjevalca
1) obveznost skrbne hrambe – shranjevalec je dolžan hraniti stvar:
1. kot svojo lastno pri neodplačni hrambi
(skrbnost kot v lastnih zadevah = diligentia quam in suis);
2. kot dober gospodarstvenik / gospodar pri odplačni hrambi. [člen 731/(1)]
Če sta v pogodbi določena kraj in način hrambe, ju lahko shranjevalec spremeni le zaradi spremenjenih okoliščin. Drugače odgovarja za naključno uničenje in poškodovanje stvari (v nadaljevanju naključno uničenje). [člen 731/(2)]
2) obveznost obveščanja – shranjevalec mora položnika obvestiti:
1. o vsaki spremembi na stvari; in
2. o vsaki nevarnosti poškodovanja stvari. [člen 731/(3)]
3) prepoved izročitve stvari drugemu v hrambo – shranjevalec lahko izroči zaupano stvar v hrambo drugemu samo, če:
1. je podana položnikova privolitev; ali
2. je podana sila.
Če shranjevalec izroči zaupano stvar v hrambo drugemu brez položnikove privolitve ali sile, odgovarja za naključno uničenje. [člen 732]
4) prepoved uporabe stvari – shranjevalec nima pravice uporabljati v hrambo zaupane stvari. [člen 733/(1)] Če shranjevalec nedovoljeno uporablja stvar:
1. dolguje položniku ustrezno odškodnino;
2. odgovarja za naključno uničenje. [člen 733/(2)]
Položnik lahko shranjevalcu dovoli uporabljati nepotrošno stvar. V tem primeru veljajo pravila posodbene pogodbe. Pravila shranjevalne pogodbe veljajo le glede časa in kraja vrnitve stvari o.o.d.d. [člen 733/(3)]
5) vrnitev stvari – shranjevalec je dolžan vrniti stvar takoj, ko jo položnik zahteva. Stvar je treba vrniti z vsemi plodovi in koristmi. [člen 735/(1)]
1. rok za vrnitev – načeloma ni možno zahtevati vrnitve stvari pred iztekom roka. Če je rok določen izključno v položnikovem interesu, lahko položnik zahteva vrnitev tudi pred iztekom roka. [člen 735/(2)]
2. kraj vrnitve – stvar je treba vrniti v kraju, kjer je bila izročena shranjevalcu, razen če je določen drug kraj. Če je določen drug kraj, ima shranjevalec pravico do povračila stroškov s prenosom stvari. [člen 735/(3)]
6) Odgovornost za naključno uničenje je predpisana v naslednjih primerih kršitve pogodbe:
1. neupravičena sprememba kraja in načina hrambe;
2. neupravičena izročitev stvari v hrambo drugemu;
3. nedovoljena uporaba stvari.
Za te primere je določena izjema odgovornosti za naključno uničenje – shranjevalec ne odgovarja, če bi do naključnega uničenja prišlo tudi pri ravnanju v skladu s pogodbo. [člen 734] Npr. če je v shranjevalni pogodbi določena hramba v severnem stolpu WTC in shranjevalec shrani stvar v južnem stolpu WTC ter pride do naključnega uničenja v terorističnem napadu, shranjevalec zanj ne odgovarja, ker bi bila stvar uničena tudi v primeru spoštovanja pogodbe.
(2) Pravice shranjevalca
1) Povračilo stroškov in škode – shranjevalec ima od položnika pravico zahtevati:
1. povračilo opravičenih stroškov (npr. izdelava svinčene komore za hrambo plutonija);
2. povrnitev škode zaradi hrambe (npr. kontaminacija okolja). [člen 736]
2) Ni pravice do plačila – shranjevalec nima pravice do plačila za svoj trud, razen če:
1. je bilo plačilo dogovorjeno;
2. se shranjevalec ukvarja s sprejemanjem stvari v hrambo;
3. je plačilo možno pričakovati glede na okoliščine posla. [člen 737]
3) Pravica do predčasne vrnitve pri neodplačni hrambi – shranjevalec se je zavezal, da bo stvar hranil brezplačno, vendar:
 stvari grozi nevarnost uničenja ali poškodbe; ali
 zaradi nadaljnje hrambe stvari lahko nastane škoda.
V tem primeru ima shranjevalec pravico predčasne vrnitve:
1. rok je določen – shranjevalec lahko stvar vrne položniku pred iztekom dogovorjenega roka; [člen 738/(1)]
2. rok ni določen – shranjevalec lahko ob vsakem času odstopi od pogodbe, vendar mora položniku določiti rok za prevzem stvari. [člen 738/(2)]

4. 3 POSEBNI PRIMERI HRAMBE
   (1) Nepristna hramba (depositum irregulare) = hramba nadomestnih stvari, pri kateri ima shranjevalec pravico stvari porabiti ter obveznost vrniti enako količino stvari iste vrste (eiusdem tantumdem generis). Veljajo pravila posojilne pogodbe. Glede časa in kraja vrnitve stvari veljajo pravila shranjevalne pogodbe o.o.d.d. [člen 739]
   (2) Hramba v sili – stvar je zaupana v hrambo v stiski položnika, kot so potres, požar, poplava, itd. Shranjevalec mora stvar hraniti z večjo skrbnostjo. [člen 740]

4.4 GOSTINSKA HRAMBA (receptum)
Gostinska hramba je eden izmed redkih za običajno življenje praktičnih institutov obligacij, Pomeni, da se gostinci štejejo za shranjevalce glede stvari, ki jih gostje prinesejo s seboj. Če stvari izginejo ali se poškodujejo, so gostinci odgovorni za škodo v višini vrednosti stvari, vendar največ:
1. do 50’000 SIT, če ne nudijo nastanitve (restavracije, gostilne, krčme, bari, menze);
[člen 741/(1)] /Ne nosite dragih oblačil v restavracije, še posebej ne krznenih plaščev./
2. do 150’000 SIT, če nudijo nastanitev (hoteli, penzioni, zasebne sobe). [člen 741/(2)]
Obe določbi predstavljata primer zakonske omejitve odškodnine.
Določbe o gostinski hrambi se smiselno uporabljajo tudi za:
● bolnišnice,
● garaže,
● železniške spalnike,
● organizirana taborjenja, itd. [člen 746]
Objave o izključitvi odgovornosti v nasprotju z zakonom nimajo nobenega učinka – z njimi se izključuje, omejuje ali pogojuje odgovornost gostinca za stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj. [člen 744]
Izključitev gostinske odgovornosti [člen 741/(3)]:
(1) višja sila – stvari so uničene zaradi okoliščin, ki se jim ni možno izogniti ali jih odvrniti;
(2) uničenje zaradi vzroka v sami stvari – npr. gost s sabo prinese leden kip, ki se v hotelski sobi stopi;
(3) krivda gosta (!!!) – stvari izginejo ali so poškodovane po krivdi samega gosta. Sem spada tudi malomarnost, zato hotel ne odgovarja za škodo, če gost ni zaklenil sobe.
(4) krivda gostovih spremljevalcev ali obiskovalcev – stvari izginejo ali so poškodovane po krivdi oseb, ki jih je gost pripeljal s seboj ali so ga prišle obiskat. Npr. gost ne more zahtevati odškodnine, če so mu v hotelski sobi ukradli prenosni računalnik, ker je prostitutka, ki ga je prišla obiskat, pozabila zakleniti vrata.
Popolna odškodnina – gostinec dolguje celotno vrednost izgubljene ali uničene stvari, če:
(1) mu je gost stvar izročil v hrambo;
(2) je škoda nastala po krivdi:
1) gostinca (npr. šef hotela zažge krzneni plašč neprijaznega gosta); ali
2) osebe, za katero gostinec odgovarja (npr. natakar, sobarica, čistilka). [člen 741/(4)]
(3) gostinec stvari neutemeljeno noče sprejeti v hrambo. [člen 742/(2)]
Da se gostinci na kakšne druge načine ne bi izogibali tem določbam, je predpisana obveznost gostinca sprejeti stvari v hrambo – gostinec je dolžan sprejeti v hrambo stvari, ki jih gosti prinesejo s seboj in želijo dati v hrambo, razen če:
o gostinec za stvari nima primernih prostorov; ali
o hramba presega zmožnosti gostinca (npr. gostinec lahko zavrne hrambo diamantne ogrlice, vredne 5 milijonov evrov). [člen 742/(1)]
Če gostinec neutemeljeno noče sprejeti stvari v hrambo, dolguje gostu popolno odškodnino za zaradi tega nastalo škodo. [člen 742/(2)]
Če gostu stvar izgine ali je poškodovana, ima gost dolžnost priglasiti škodo. Gost mora gostincu priglasiti škodo, takoj ko izve za škodo. Če tega ne stori, izgubi pravico do odškodnine, razen če dokaže, da je škoda nastala po krivdi:
● gostinca; ali
● osebe, za katero gostinec odgovarja. [člen 743]
Določba, ki ščiti hotelirje pred prevarantskimi gosti (v kolikor se ne zahteva plačilo vnaprej), je pridržna pravica – gostinci, ki sprejemajo goste na prenočišče, imajo pravico pridržati stvari, ki so jih gostje prinesli s seboj, do popolnega plačila prenočitev in drugih storitev. [člen 745]

Question 31

Skladiščna pogodba

Answer 31

Skladiščna pogodba je gospodarska shranjevalna pogodba, zato je nekoliko bolj zapletena. Že v osnovi je odplačna. Smiselno se uporabljajo pravila o hrambi, če skladiščna pravila ne določajo drugače. [člen 756]
S skladiščno pogodbo:
● se skladiščnik zavezuje:
○ sprejeti in shraniti določeno blago;
○ ukreniti vse potrebno in dogovorjeno za ohranitev blaga v določenem stanju;
○ izročiti blago na zahtevo položnika ali položnika;
● se položnik zavezuje skladiščniku dati plačilo. [člen 747/(1)]

Stranki pogodbe sta:
 skladiščnik – sprejme, shrani, ohrani v določenem stanju in izroči blago;
 položnik – plača za skladiščenje.

Položnik mora ob predaji blaga:
 dati vsa potrebna obvestila o blagu (npr. da gre za plutonij); in
 navesti vrednost blaga. [člen 747/(2)]

5.2 OBVEZNOSTI IN PRAVICE SKLADIŠČNIKA
(1) Obveznosti skladiščnika
1) odgovornost za škodo na blagu – skladiščnik odgovarja za škodo na blagu, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi:
1. višje sile – okoliščin, ki se jim ni bilo možno izogniti ali jih odvrniti;
2. krivde položnika;
3. hib ali naravnih lastnosti blaga (npr. plutonij se cedi);
4. slabe embalaže. [člen 748/(1)]
Odškodnina ne sme presegati dejanske vrednosti blaga, razen če je skladiščnik škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti. [člen 750]
2) obveznost opozorila – skladiščnik mora takoj, ko opazi ali bi moral opaziti, položnika opozoriti:
1. na hibe ali naravne lastnosti blaga; in
2. na slabo embalažo;
zaradi katerih lahko na blagu nastane škoda. [člen 748/(2)]
3) obveznost prodaje zaradi nepreprečljivih sprememb – če začnejo nastajati na blagu nepreprečljive spremembe, zaradi katerih grozi nevarnost pokvarjenja ali uničenja blaga (npr. skladiščene banane začnejo množično gniti) mora skladiščnik blago nemudoma prodati na najbolj primeren način, če tega položnik na zahtevo skladiščnika ne more storiti pravočasno. [člen 748/(3)]
4) obveznost obvarovanja položnikovih pravic nasproti prevozniku – skladiščnik je dolžan storiti vse potrebno za obvarovanje položnikovih pravic nasproti prevozniku, ki je skladiščniku za položnika izročil blago v poškodovanem ali pomanjkljivem stanju. [člen 748/(4)]
5) zavarovanje blaga – skladiščnik je dolžan zavarovati blago samo, če je dogovorjeno [člen 749/(1)]. Brez posebnega dogovora o vrsti zavarovanja je skladiščnik dolžan zavarovati blago pred običajnimi nevarnostmi.
6) prepoved mešanja nadomestnih stvari – določbe so aktualne za kmetijsko skladiščenje v silosih in podobnih prostorih (moka, zrnje, žaganje, seno, itd.). Skladiščnik ne sme pomešati sprejetih stvari iste vrste in kakovosti, razen če:
1. je položnik privolil v mešanje; ali
2. gre za stvari, ki se lahko mešajo brez nevarnosti nastanka škode za položnika (npr. žaganje). [člen 751/(1)]
Če so skladiščene stvari večih upravičencev pomešane, skladiščnik iz mešanice izroči upravičencu pripadajoči del brez sodelovanja drugih upravičencev. [člen 751/(2)]
7) obveznost dovoliti pregled blaga in jemanje vzorcev – skladiščnik je dolžna dovoliti upravičencu, da pregleda blago in vzame njegove vzorce. [člen 752]
8) obveznost izdaje skladiščnice – skladiščnik, ki opravlja skladiščenje kot registrirano dejavnost, je položniku na zahtevo za v skladišče sprejeto blago dolžan izdati skladiščnico. [člen 757] /Več o skladiščnici v nadaljevanju./
(2) Pravice skladiščnika
1) plačilo za skladiščenje; [člen 747/(1)]
2) pravica do povračila stroškov – skladiščnik ima pravico do povračila stroškov, ki so bili potrebni za ohranitev blaga. [člen 753/(1)]
3) zastavna pravica za zavarovanje terjatev – skladiščnik ima na blagu zastavno pravico za terjatve iz skladiščne pogodbe in druge terjatve, nastale v zvezi s hrambo blaga. [člen 753/(2)]
4) prodaja blaga zaradi nedviga – položnik lahko na račun položnika proda blago na javni dražbi, če položnik ne dvigne blaga:
1. po izteku dogovorjenega roka; ali
2. po 1 letu, če rok ni bil dogovorjen.
Prej mora skladiščnik položniku sporočiti namen prodaje na javni dražbi in mu dati najmanj 8 dni časa za dvig blaga. [člen 754/(2)]
Položnik lahko dvigne blago tudi pred dogovorjenim rokom. [člen 754/(1)]

5.3 NAPAKE PRI PREVZEMU BLAGA
Prevzemnik blaga mora blago pregledati v trenutku, ko ga prevzame. [člen 755/(1)] Na opažene napake pri prevzemu mora prevzemnik takoj opozoriti skladiščnika. Če tega ne stori, se šteje blago za prevzeto. [člen 755/(2)] O skritih napakah mora prevzemnik obvestiti skladiščnika v največ 7 dneh od dneva prevzema. Če tega ne stori, se šteje, da je blago v redu prevzeto. [člen 755/(3)]

Question 32

Mandat

Answer 32

Stranki mandata sta:
● naročitelj (mandant) – naroči prevzemniku naročila (mandatar) opraviti določen posel; in
● prevzemnik naročila (mandatar), ki se s pogodbo o naročilu:
○ zavezuje naročitelju, da bo zanj opravil določene posle; [člen 766/(1)] in hkrati
○ pridobi pravico, da naročene posle opravi. [člen 766/(2)]
Mandatar ima pravico do plačila za svoj trud o.o.d.d. [člen 766/(3)]
Določene osebe so dolžne odgovoriti na ponujeno naročilo. Takšne osebe so:
 osebe, ki opravljajo tuje posle kot poklic; in
 osebe, ki se javno ponujajo za opravljanje tujih poslov.
Takšne osebe morajo nemudoma obvestiti naročitelja, če nočejo prevzeti naročila. Če tega ne storijo, odgovarjajo za škodo. [člen 767]

1.2 OBVEZNOST MANDATARJA
Glavna obveznost mandatarja je izvršitev naročila kot se glasi – mandatar mora izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik / gospodar. Mandatar mora ostati v mejah naročila in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo.
[člen 768/(1)]
Škodljiva navodila – nepoučen naročitelj da lahko navodila, katerih upoštevanje bi zanj pomenilo škodo. Če mandatar meni, da je izvršitev naročila po pridobljenih navodilih za naročitelja škodljiva, mora naročitelja opozoriti na škodljivost in zahtevati nova navodila.
[člen 768/(2)]
Izvršitev naročila, ki nima navodil – tu OZ razlikuje med odplačnim in neodplačnim naročilom:
● izvršitev odplačnega naročila brez navodil – mandatar je dolžan:
○ upoštevati interese naročitelja; in
○ ravnati kot dober gospodarstvenik / gospodar.
● izvršitev neodplačnega naročila – predpisana je skrbnost kakor v lastnih zadevah: mandatar je dolžan ravnati, kakor bi v enakih okoliščinah ravnal v lastni stvari. [člen 768/(3)]
Odmik od naročila – ključno je soglasje naročitelja:
(1) odmik s soglasjem – mandatar se lahko odmakne od naročila in navodil le s soglasjem naročitelja;
(2) odmik brez soglasja – mandatar se lahko odmakne od naročila brez soglasja naročitelja, če:
1) po presoji vseh okoliščin misli, da odmik nalagajo naročiteljevi interesi; IN
2) zaradi kratkega časa ali drugega vzroka naročitelja ne more vprašati za soglasje.
[člen 769/(1)]
Odgovornost za prekoračitev in neutemeljen odmik – mandatar, ki prekorači meje naročila ali se neutemeljeno odmakne od navodil brez poznejše odobritve naročitelja, se glede prekoračitve šteje kot poslovodja brez naročila (negotiorum gestor). [člen 769/(2)]
Mandatar mora naročilo izvršiti osebno. [člen 770/(1)] Naročilo lahko zaupa drugemu samo, če (utemeljena prepustitev naročila):
● prevzemnik dovoli; ali
● ga prisilijo okoliščine. [člen 770/(2)]
Pri utemeljeni prepustitvi naročila mandatar odgovarja le za:
 izbiro namestnika; in
 navodila, dana namestniku. [člen 770/(3)]

Če je prepustitev naročila neutemeljena, mandatar odgovarja za:
o delo namestnika;
o naključno uničenje ali poškodovanje stvari pri namestniku. [člen 770/(4)]
Naročitelj lahko vedno od namestnika zahteva neposredno izpolnitev naročila. [člen 770/(5)]
Dajanje računa – mandatar mora:
● dati o opravljenem poslu račun; in
● izročitelju brez zavlačevanja izročiti vse prejeto iz opravljanja zaupanih poslov ne glede na pravni temelj prejemkov (ni važno, ali je prejeto dolgovano ali ne). [člen 771]
Poročanje – mandatar mora na zahtevo naročitelja poročati o stanju poslov in dati račun tudi pred določenim časom. [člen 772]
Mandatar odgovarja za uporabo naročiteljevega denarja:
 če je denar naročitelju izročil pravočasno, mora za uporabo plačati obresti po najvišji obrestni meri od dneva uporabe;
 če je z izročitvijo denarja naročitelju v zamudi, mora plačati tudi zamudne obresti. [člen 773]
Če je posel zaupan več mandatarjem, odgovarjajo solidarno o.o.d.d. [člen 774]

1.3 OBVEZNOSTI NAROČITELJA
(1) Denarni predujem – naročitelj mora dati mandatarju na zahtevo določeno vsoto denarja za pričakovane izdatke. [člen 775]
(2) Povrnitev stroškov – naročitelj mora mandatarju:
1) povrniti vse potrebne stroške v zvezi z izpolnitvijo naročila; IN
2) plačati obresti, ki za vsak strošek tečejo od dneva, ko ga je mandatar pokril.
Naročitelj je zavezan povrniti stroške in plačati obresti, četudi mandatar ni uspel izpolniti naročila pod pogojem, da ni prišlo do neuspeha po mandatarjevi krivdi. [člen 776/(1)]
(3) Prevzem obveznosti – naročitelj mora:
1) prevzeti vse obveznosti, ki jih je mandatar v svojem imenu pri opravljanju zaupanih poslov prevzel nase; ali
2) mandatarja oprostiti prevzetih obveznosti na drug način. [člen 776/(2)]
(4) Povrnitev škode – naročitelj je dolžan povrniti vso škodo, ki je mandatarju brez njegove krivde nastala pri izvrševanju naročila. [člen 777]
(5) Plačilo:
1) čas plačila – naročitelj mora plačati mandatarju po opravljenem poslu. [člen 779/(1)]
2) višina plačila:
1. običajno plačilo dolguje naročitelj o.o.d.d.;
2. pravično plačilo dolguje naročitelj, če ni običaja. [člen 778]
3) plačilo pri delni izpolnitvi – mandatar ima pravico do sorazmernega dela plačila, če je prišlo do delne izpolnitve brez mandatarjeve krivde. [člen 779]
4) pravica do zmanjšanja plačila – naročitelj lahko zahteva zmanjšanje plačila, če je vnaprej dogovorjeno plačilo v očitnem nesorazmerju z opravljenimi storitvami.
[člen 779/(3)]
(6) Solidarna odgovornost naročiteljev – če je naročiteljev več, odgovarjajo mandatarju solidarno. [člen 781]
V zavarovanje plačila in stroškov ima mandatar zastavno pravico na naročiteljevih:
● premičnih stvareh, dobljenih na podlagi naročila; in
● denarnih zneskih, prejetih za izvrševanje naročila. [člen 780]

1.4 PRENEHANJE NAROČILA
Naročila lahko preneha na naslednje načine:
(1) odstop od pogodbe s strani naročitelja – mandatarju mora naročitelj povrniti sorazmeren del plačila in povrniti škodo zaradi odstopa, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.
[člen 782/(2)]
Naročitelj ne more odstopiti, če je bilo naročilo dano, da bi mandatar lahko dosegel izpolnitev svoje terjatve od naročitelja. [člen 787]
(2) odpoved naročila s strani mandatarja:
1) možnost odpovedi – naročilo je možno odpovedati kadarkoli, vendar ne ob neprimernem času. [člen 783/(1)]
2) dolžnost povračila škode – mandatar mora naročitelju povrniti škodo, nastalo zaradi odpovedi naročila ob neprimernem času, razen če so bili za odpoved podani utemeljeni razlogi. [člen 783/(2)]
3) nadaljevanje nujnih poslov po odpovedi – mandatar mora po odpovedi nadaljevati posle, s katerimi ni možno odlašati, dokler naročitelj nima možnosti skrbeti zanje.
[člen 783/(3)]
(3) smrt:
1) smrt mandatarja – naročilo preneha z mandatarjevo smrtjo. [člen 784/(1)] Dediči morajo čim prej obvestiti naročitelja o smrti ter ukreniti vse potrebno za varstvo njegovih interesov, dokler nima možnosti skrbeti zanje. [člen 784/(2)]
2) smrt naročitelja – naročilo NE preneha, RAZEN če:
1. je dogovorjeno prenehanje naročila zaradi smrti naročitelja; ali
2. je mandatar prevzel naročilo glede na osebna razmerja z naročiteljem. [člen 784/(3)]
Če naročilo preneha s smrtjo naročitelja (zaradi dogovora ali osebnih razmerij), mora mandatar nadaljevati posle, zaradi opustitve katerih lahko nastane škoda za dediče, dokler nimajo dediči možnosti skrbeti zanje. [člen 784/(4)]
Naročilo ne preneha s smrtjo nobene stranke, če je bilo dano, da bi mandatar lahko dosegel izpolnitev svoje terjatve od naročitelja. [člen 787]
(4) prenehanje naročitelja ali mandatarja kot pravne osebe [člen 784/(5)]
(5) stečaj naročitelja ali mandatarja – naročilo preneha, če pride naročitelj ali prevzemnik naročila v stečaj. [člen 785] Naročilo ne preneha s stečajem nobene stranke, če je bilo dano, da bi mandatar lahko dosegel izpolnitev svoje terjatve od naročitelja.
(6) izguba poslovne sposobnosti naročitelja ali mandatarja – naročilo preneha, če naročitelj ali mandatar popolnoma ali deloma izgubi poslovno sposobnost. [člen 785] Naročilo ne preneha z izgubo poslovne sposobnosti nobene stranke, če je bilo dano, da bi mandatar lahko dosegel izpolnitev svoje terjatve do naročitelja.

Čas prenehanja naročila – naročilo preneha v trenutku, ko mandatar izve za razlog prenehanja. [člen 786/(1)] Če je mandatar dobil pisno pooblastilo, ga mora po prenehanju naročila vrniti.
Izjema od prenehanja naročila – če je bilo naročilo dano, da bi mandatar dosegel izpolnitev svoje terjatve od naročitelja, ni možen odstop od pogodbe, in naročilo ne preneha, če gre za:
o smrt ene ali druge stranke;
o stečaj ene ali druge stranke; in
o izgubo poslovne sposobnosti ene ali druge stranke. [člen 787]

Question 33

Komisijska pogodba

Answer 33

Gre za sodobno varianto mandata, ki se pogosto uporablja v gospodarskem življenju.
S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent. [člen 788/(1)] Komisionar ima pravico do plačila tudi brez dogovora. [člen 788/(2)]
Stranki komisijske pogodbe sta:
(1) komisionar – za provizijo opravi enega ali več poslov na račun komitenta; in
(2) komitent – zaupa opravo svojih poslov komisionarju.
Uporabljajo se pravila o mandatu, če komisijska pravila ne določajo drugače. [člen 789]

2.1 OBVEZNOSTI IN PRAVICE KOMISIONARJA
Obveznosti komisionarja v OZ so:
● hramba in zavarovanje;
● obvestitev o stanju prejetega blaga;
● obvestitev o spremembah na blagu;
● sporočitev imena sopogodbenika komitentu;
● dajanje računa;
● del credere odgovornost = odgovornost s posebnim jamčevanjem za izpolnitev sopogodbenika.
Kot pravici komisionarja sta določena zastavna pravica na izročenih stvareh in prednostna pravica pri poplačilu terjatev iz komisijske pogodbe.

(1) Obveznosti komisionarja
1) hramba in zavarovanje – komisionar mora hraniti zaupano blago kot dober gospodarstvenik. [člen 793/(1)] Če blaga po naročilu ni zavaroval, odgovarja za naključno uničenje in poškodovanje. [člen 793/(2)]
2) obvestitev o stanju prejeta blaga – na dan prejema blaga od prevoznika mora komisionar ugotoviti stanje blaga in komitentu nemudoma sporočiti:
1. dan prispetja blaga; in
2. vidne poškodbe; in
3. primanjkljaj.
Če tega ne stori, komisionar odgovarja za škodo. [člen 794/(1)] Pri tem mora komisionar ukreniti vse potrebno za ohranitev komitentovih pravic nasproti odgovorni osebi.
[člen 794/(2)]
3) obvestitev o spremembah na blagu – komisionar mora komitenta obvestiti o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih lahko blago izgubi vrednost. Če grozi nevarnost znatne poškodbe in komisionar nima časa čakati na navodila komitenta, mora blago prodati na najbolj primeren način. [člen 795]
4) sporočitev imena sopogodbenika komitentu – komisionar mora komitentu sporočiti, s kom je opravil zaupani posel [člen 796/(1)], vendar to ne velja za prodajo premičnih stvari po komisijskih prodajalnah o.o.d.d. [člen 796/(2)]
5) dajanje računa – komisionar mora:
1. komitentu podati račun o opravljenem poslu brez odlašanja; [člen 797/(1)] in
2. komitentu izročiti vse, kar je prejel iz opravljenega posla; [člen 797/(2)] in
3. na komitenta prenesti vse terjatve in pravice nasproti lastnemu sopogodbeniku iz opravljenega posla. [člen 797/(3)]
6) del credere odgovornost = odgovornost za izpolnitev pri posebnem jamčevanju za sopogodbenika. Komisionar odgovarja za izpolnitev obveznosti lastnega sopogodbenika le, če je posebej jamčil, da bo sopogodbenik izpolnil. [člen 798/(1)]
Takšno jamčevanje je seveda tvegano, zato se komisionarju prizna del credere provizija – komisionar, ki je jamčil za izpolnitev sopogodbenika, ima pravico do posebnega plačila. [člen 798/(2)]
(2) Pravice komisionarja:
1) zastavna pravica – komisionar ima zastavno pravico na predmetih komisijske pogodbe, dokler jih:
1. ima v neposredni posesti; ali
2. ima v posredni posesti; ali
3. ima listino, ki mu omogoča razpolaganje. [člen 803/(1)]
2) prednostna pravica pri poplačilu terjatev iz komisijske pogodbe:
1. poplačilo iz vrednosti zastavljenih stvari – komisionar lahko poplača svoje terjatve do komitenta pred vsemi ostalimi komitentovimi upniki. [člen 803/(2)]
2. poplačilo iz pridobljenih terjatev – komisionar ima prednostno pravico do poplačila iz terjatev, pridobljenih za komitenta pri izpolnjevanju naročila. [člen 803/(3)]
Terjatve do komitenta lahko nastanejo iz komisijskih poslov ter iz danih posojil in predujmov komitentu.

2.2 OBVEZNOSTI KOMITENTA
Obveznosti komitenta so:
● plačilo provizije;
● povrnitev stroškov;
● denarni predujem.
(1) Plačilo provizije – komitent mora plačati komisionarju provizijo:
● ko komisionar izvrši naročeni posel; ali
● če izvršitev posla prepreči vzrok v odgovornosti komitenta. [člen 799/(1)]
1) plačilo pri postopnem izvrševanju posla – če se posel izvršuje postopoma, lahko komisionar zahteva sorazmeren del plačila pri vsaki delni izpolnitvi. [člen 799/(2)]
2) plačilo za trud komisionarja – če ne pride do izvršitve posla zaradi vzroka izven odgovornosti obeh strank, ima komisionar pravico do plačila za svoj trud. [člen 799/(3)]
3) neupravičenost do plačila – komisionar nima pravice do plačila, če v svojem ravnanju ni bil zvest komitentu. [člen 799/(4)]
4) višina plačila:
1. plačilo je določeno v pogodbi ali v tarifi;
2. če plačilo ni določeno v pogodbi ali tarifi, gre komisionarju plačilo, ki ustreza opravljenemu poslu in doseženemu uspehu; [člen 800/(1)]
3. nesorazmerno plačilo – sodišče na komitentovo zahtevo zniža plačilo na pravičen znesek, če je plačilo glede na opravljen posel in dosežen uspeh nesorazmerno veliko. [člen 800/(2)]
(2) Povrnitev stroškov – komitent mora komisionarju plačati:
1) stroške, potrebne za izvršitev naročila; [člen 801/(1)]
2) obresti od dneva, ko so bili stroški plačani; [člen 801/(1)]
3) uporabo komisionarjevih skladišč in transportnih sredstev, če to ni zajeto s plačilom za izvršitev posla. [člen 801/(2)]
(3) Denarni predujem – komitent ga je dolžan dati samo, če je tako v pogodbi določeno. [člen 802]

2.3 RAZMERJA S TRETJIMI
(1) Komitentove terjatve iz posla s tretjim
1) kdaj lahko komitent zahteva izpolnitev – komitent lahko zahteva izpolnitev iz posla, ki ga je komisionar sklenil na njegov račun, ko mu komisionar odstopi terjatev.
[člen 804/(1)]
2) kdaj komitent pridobi terjatev – v trenutku, ko komisionar pridobi terjatev nasproti tretjemu, se terjatev šteje za komitentovo. [člen 804/(2)]
(2) Omejitev pravic komisionarjevih upnikov – komisionarjevi upniki niti v stečaju komisionarja ne smejo poseči na pravice in stvari, ki jih je komisionar pridobil za komitenta, razen če so terjatev upnikov povezane s pridobitvijo teh pravic in stvari. [člen 805]
(3) Izločitveni zahtevek komitenta v stečaju komisionarja – komitent lahko:
1) zahteva, da se iz stečajne mase izločijo stvari 1. ki jih je izročil komisionarju za prodajo; in 2. ki jih je komisionar zanj nabavil. [člen 806/(1)]
2) zahteva plačilo stvari od tretjega, ki mu je komisionar izročil stvari. [člen 806/(2)]

Question 34

Posredniška pogodba

Answer 34

4.1 POJEM
S posredniško pogodbo:
● se posrednik zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z naročiteljem pogajala za sklenitev pogodbe;
● se naročitelj zavezuje, da bo posredniku dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena. [člen 837]

Stranki sta:
 posrednik – se zaveže najti pogajalca za sklenitev pogodbe z naročiteljem;
 naročitelj – se zaveže dati posredniku plačilo v primeru sklenitve pogodbe:
● naročitelj lahko prekliče naročilo kadarkoli, razen če:
○ se je preklicu odpovedal; in
○ je preklic v nasprotju s poštenjem. [člen 840]
● naročitelj ni dolžan skleniti pogodbe:
○ naročitelj se ni dolžan spustiti v pogajanja z najdeno osebo;
○ naročitelj ni dolžan z najdeno osebo skleniti pogodbe pod pogoji, sporočenimi posredniku,
vendar odgovarja za škodo, če je ravnal nepošteno. [člen 841]

Posredniška pogodba se presoja po določbah podjemne pogodbe, če je za posrednika dogovorjeno plačilo kljub neuspešnemu prizadevanju. [člen 838]

Posrednik mora imeti pisno pooblastilo za sprejem izpolnitve. [člen 839/(2)] Brez pisnega pooblastila posrednik za naročitelja ne sme sprejeti izpolnitve iz pogodbe. [člen 839/(1)]

4.2 OBVEZNOSTI POSREDNIKA
Obveznosti posrednika so:
● obveznost iskati priložnost;
● obveznost obveščanja;
● odškodninska odgovornost;
● vodenje posredniškega dnevnika (za posrednika v gospodarstvu);
● izdajanje posredniškega lista (za posrednika v gospodarstvu).
(1) Iskanje priložnosti – posrednik mora kot dober gospodar iskati priložnost za sklenitev določene pogodbe in opozoriti nanjo naročitelja. [člen 842/(1)] Posrednik se lahko zaveže posredovati pri pogajanjih in si prizadevati za sklenitev pogodbe [člen 842/(2)], vendar ne odgovarja, če se njegova prizadevanja izjalovijo kljub potrebni skrbnosti. [člen 842/(3)]
(2) Obveščanje – posrednik mora naročitelja obvestiti o vseh za nameravani posel pomembnih okoliščinah, ki so mu znane ali bi mu morale biti znane. [člen 843]
(3) Odškodninska odgovornost – posrednik odgovarja za škodo, ki nastane eni ali drugi stranki:
1) zaradi posredovanja za poslovno nesposobno osebo;
2) zaradi poslovanja za neplačevito osebo – posrednik je posloval za osebo, za katero je vedel ali bi moral vedeti, da ne bo mogla izpolniti obveznosti iz pogodbe;
3) zaradi posrednikove krivde – posrednik odgovarja za vsako škodo, nastalo po njegovi krivdi; [člen 844/(1)]
4) zaradi nedovoljenega obveščanja 3. oseb – naročitelj je utrpel škodo, ker je posrednik brez njegovega dovoljenja obvestil 3. osebo o vsebini naročila, pogajanjih ali pogojih pogodbe. [člen 844/(2)]
(4) Vodenje posredniškega dnevnika (za posrednika v gospodarstvu) – posrednik v gospodarstvu mora v posebno knjigo vpisati bistvene podatke o pogodbi, sklenjeni z njegovim posredovanjem. [člen 845]
(5) Izdajanje posredniškega lista (za posrednika v gospodarstvu) – posrednik v gospodarstvu mora na zahtevo strank izdati iz posredniškega dnevnika izpisek o sklenjeni pogodbi in ga podpisati. [člen 845]

4.3 OBVEZNOSTI NAROČITELJA
(1) Plačilo:
1) pravica do plačila – posrednik ima pravico do plačila, četudi ni dogovorjeno.
[člen 846/(1)] Plačilo lahko določajo:
1. tarifa;
2. drug pravni akt;
3. pogodba;
4. običaj;
5. sodna določitev plačila (če plačilo ni določeno na noben izmed zgornjih načinov – sodišče določi plačilo tako, da ustreza posrednikovemu trudu in opravljeni storitvi. [člen 846/(2)]
Znižanje plačila – sodišče lahko na naročiteljevo zahtevo zniža plačilo, če spozna, da je pretirano visoko v primerjavi s posrednikovim trudom in storitvijo. [člen 846/(3)] Ni možno zahtevati znižanja dogovorjenega plačila, če je bilo posredniku izplačano po sklenitvi pogodbe. [člen 846/(4)]
2) pridobitev pravice do plačila:
1. ob sklenitvi pogodbe – posrednik pridobi pravico do plačila, ko je sklenjena pogodba, za katero je posredoval o.o.d.d. [člen 847/(1)]
2. ob uresničitvi odložnega pogoja – če je pogodba sklenjena pod odložnim pogojem, pridobi posrednik pravico do plačila z uresničitvijo pogoja. [člen 847/(2)]
3. ob sklenitvi pogodbe, sklenjene pod razveznim pogojem – uresničenje razveznega pogoja ne vpliva na posrednikovo pravico do plačila. [člen 847/(3)]
4. dobroverna pridobitev kljub neveljavnosti – posrednik ima pravico do plačila, če mu vzrok neveljavnosti ni bil znan. [člen 847/(4)]
3) izguba pravice do plačila – posrednik izgubi pravico do posredniškega plačila in povračila stroškov, če:
1. dela v nasprotju s pogodbo;
2. dela za drugo stranko v nasprotju z interesi naročitelja. [člen 850]
4) plačilo pri posredovanju za obe stranki – posrednik lahko posreduje za obe stranki in s tem olajša sklenitev pogodbe. Pri tem mora kot dober gospodarstvenik skrbeti za interese strank, med katerima posreduje. [člen 849/(2)]
Posrednik, ki posreduje za obe stranki, lahko od vsake zahteva le polovico plačila in stroškov o.o.d.d. [člen 849/(1)]
(2) Povračilo stroškov – posrednik nima pravice do povračila stroškov, razen če je povračilo dogovorjeno. [člen 848/(1)] V primeru dogovora o povračilu stroškov ima posrednik pravico do povračila, četudi pogodba ni bila sklenjena. [člen 848/(2)]

Question 35

Špedicijska pogodba

Answer 35

S prevozno pogodbo:
● se špediter zavezuje za prevoz določene stvari v svojem imenu in na račun naročitelja:
○ skleniti prevozno pogodbo;
○ skleniti druge potrebne pogodbe;
○ opraviti druge običajne pravne posle in dejanja;
● se naročitelj zavezuje dati špediterju določeno plačilo. [člen 851/(1)]
Stranki sta:
 špediter – sklene vse potrebne pogodbe za prevoz določene stvari za naročitelja;
 naročitelj – plača špediterju.
Po dogovoru lahko špediter sklene prevozno pogodbo in opravi vsa pravna dejanja v imenu naročitelja in na račun naročitelja. [člen 851/(2)]
Za razmerja, ki jih ne urejajo pravila špedicijske pogodbe v OZ, se smiselno uporabljajo pravila o komisijski pogodbi in pogodbi o trgovskem zastopanju. [člen 853]

5.2 OBVEZNOSTI IN PRAVICE ŠPEDITERJA
Obveznosti špediterja so:
● opozorilo na pomanjkljivosti v naročilu;
● opozorilo na pomanjkljivosti v pakiranju;
● varovanje interesov naročitelja;
● ravnanje po naročiteljevih navodilih;
● oprava potrebnih carinskih dejanj in plačilo carine;
● zavarovanje pošiljke;
● dajanje računa;
● odgovornost za druge.
Pravici špediterja sta, da sam opravi prevoz in druge posle, ter zastavna pravica za zavarovanje terjatev.
(1) Obveznosti:
1) opozorilo na pomanjkljivosti
1. v naročilu – špediter mora naročitelja opozoriti na pomanjkljivosti v naročilu, zaradi katerih je naročitelj izpostavljen večjim stroškom ali škodi. [člen 854]
2. pri pakiranju – če stvar ni pakirana ali ustrezno pripravljena za prevoz, mora špediter:
● opozoriti naročitelja na pomanjkljivosti; ali
● odpraviti pomanjkljivosti sam na račun naročitelja, če bi špediterju čakanje na naročiteljevo odpravo pomanjkljivosti povzročilo škodo. [člen 855]
2) varovanje interesov naročitelja
1. ravnanje dobrega gospodarstvenika – špediter mora vseskozi ravnati:
● kot dober gospodarstvenik; in
● kot nalagajo interesi naročitelja. [člen 856/(1)]
2. dolžnost obveščanja in zavarovanja naročiteljevih pravic – špediter mora nemudoma:
● obvestiti naročitelja:
o o poškodbi stvari; in
o o vsakem pomembnem dogodku; ter
● ukreniti vse potrebno za zavarovanje naročiteljevih pravic proti odgovorni osebi. [člen 856/(2)]
3) ravnanje po naročiteljevih navodilih – špediter se mora držati naročiteljevih:
 navodil o smeri poti;
 navodil o sredstvih prevoza;
 navodil o načinu prevoza; in
 drugih navodil. [člen 857/(1)]
1. nemožnost ravnanja po navodilih – če se špediter ne more ravnati po navodilih iz naročila, mora:
● prositi naročitelja za nova navodila; ali
● ravnati po naročiteljevih interesih, če ni časa ali možno prositi za nova navodila. [člen 857/(2)]
2. odsotnost navodil – če naročitelj ni določil smeri poti, sredstev in načina prevoza, jih določi špediter, kot nalagajo naročiteljevi interesi. [člen 857/(4)]
3. odmik od navodil:
● dolžnost obvestitve o odmiku – špediter mora o vsakem odmiku od navodil takoj obvestiti naročitelja. [člen 857/(3)]
● odgovornost za škodo – špediter, ki se je odmaknil od navodil, odgovarja za vsako škodo, tudi za višjo silo (kvalificirana objektivna odgovornost), razen če dokaže, da bi škoda nastala tudi pri spoštovanju navodil. [člen 857/(4)] Npr. špediter ne odgovarja za škodo, če je za prevoz stvari izbral prvo letalo, ki je treščilo v WTC, namesto drugega letala, ki bi moralo biti izbrano po naročiteljevih navodilih in je prav tako treščilo v WTC.
4) oprava potrebnih carinskih dejanj in plačilo carine – naročilo za odpravo stvari čez mejo vsebuje za špediterja obveznost opraviti vsa carinska dejanja in plačati carinske dajatve za naročitelja o.o.d.d. [člen 859]
5) zavarovanje pošiljke – špediter mora zavarovati pošiljko samo v primeru dogovora. [člen 861/(1)] V dogovoru je ponavadi določeno, kakšno nevarnost naj zajame zavarovanje. Če ni določeno, mora špediter zavarovati stvari pred običajnimi nevarnostmi. [člen 861/(2)]
6) dajanje računa – špediter mora dati naročitelju račun:
1. po končanem poslu brez zahteve naročitelja; [člen 862/(1)]
2. med izvrševanjem posla na zahtevo naročitelja. [člen 862/(2)]
7) odgovornost za druge – špediter pri opravljanju špedicije sklene množico raznih pogodb, pri čemer ni zanesljivo, ali bodo izbrani sopogodbeniki izpolnili. Odgovornosti za druge ni možno omejiti ali izključiti s pogodbo. [člen 858/(4)] Odgovornost je možna kot odgovornost za izbiro (culpa in eligendo) in kot odgovornost za delo sopogodbenika.
1. odgovornost za izbiro:
● izbira prevoznika in drugih sopogodbenikov – špediter odgovarja za izbiro prevoznika in drugih, s katerimi je sklenil pogodbe pri izpolnjevanju naročila. Ne odgovarja za delo prevoznika in sopogodbenikov, razen če je s pogodbo prevzel odgovornost za delo. [člen 858/(1)]
● izbira drugega špediterja po pooblastilu – špediter odgovarja le za izbiro drugega špediterja, če:
o je bil izrecno pooblaščen mu zaupati izpolnitev naročila; ali
o je bil molče pooblaščen mu zaupati izpolnitev naročil; ali
o je zaupanje izpolnitve drugemu špediterju očitno v naročiteljevem interesu (npr. naročitelj poda naročilo špediterju, ki je specializiran za avtoprevozniško špedicijo, pošiljka pa mora biti odpravljena tako daleč, da je nujno potreben ladijski ali letalski prevoz, zato mora izbrani špediter zaupati naročilo špediterju, specializiranemu za ladijsko ali letalsko špedicijo – v tem primeru seveda ne odgovarja, če specializirani špediter slabo odpravi pošiljko).
Špediter ne odgovarja za delo drugega špediterja po pooblastilu, razen če je s pogodbo prevzel odgovornost tudi za delo. [člen 858/(3)]
2. odgovornost za delo:
● delo drugega špediterja – špediter odgovarja za delo drugega špediterja, če mu brez pooblastila naročitelja zaupa naročilo namesto, da bi ga sam izpolnil. [člen 858/(2)]
(2) Pravice:
1) pravica sam opraviti prevoz in druge posle – špediter lahko sam opravi prevoz v odpravo zaupanih stvari o.o.d.d. [člen 860/(1)], pri čemer ima pravice in obveznosti prevoznika ter pravico do ustreznega plačila za prevoz. [člen 860/(2)]
2) zastavna pravica za zavarovanje terjatev – špediter ima zastavno pravico na stvareh, izročenih s špedicijo ali v zvezi z njo, dokler:
1. ima stvari v posesti; ali
2. ima listino za razpolaganje s stvarmi. [člen 870/(1)]
V špedicijski pogodbi je lahko udeleženih več špediterjev. Z zaupanjem špedita naslednjemu špediterju ta pridobi terjatve do naročitelja in zastavno pravico na izročenih stvareh. Prejšnji špediter lahko naslednjemu špediterju poravna njegove terjatve do naročitelja, ki skupaj z zastavno pravico preidejo na prejšnjega špediterja.

5.3 OBVEZNOSTI NAROČITELJA
(1) Plačilo – naročitelj mora špediterju plačati. Plačilo lahko določi:
● pogodba;
● tarifa ali drug pravni akt, če plačilo ni dogovorjeno;
● sodišče, če ni dogovora, tarife ali drugega akta. [člen 863]
1) kdaj lahko špediter zahteva plačilo – špediter lahko zahteva plačilo, ko izpolni obveznosti iz pogodbe. [člen 864]
2) plačilo prejemnika stvari – možen je dogovor, da špediter zaračuna terjatve prejemniku stvari. Če prejemnik noče plačati, špediter obdrži pravico zahtevati plačilo od naročitelja. [člen 866]
(2) Povrnitev stroškov in plačilo predujma:
1) povrnitev stroškov – naročitelj mora povrniti špediterju vse potrebne stroške izpolnitve naročila. [člen 865/(1)] Špediter lahko zahteva povračilo takoj. [člen 865/(2)]
2) predujem – na zahtevo špediterja mu mora dati naročitelj kot predujem vsoto, potrebno za stroške izpolnitve naročila. [člen 865/(3)]
(3) Obvestilo o nevarnih stvareh in dragocenostih:
1) obvestilo o nevarnih stvareh – naročitelj mora špediterja obvestiti, da ima stvar lastnosti, ki lahko ogrožajo ter poškodujejo ljudi in dobrine. [člen 867/(1)] Npr. plutonij, jedrske glave, biološko in kemično orožje, razstrelivo, dinozavri, stekle živali, itd.
2) obvestilo o dragocenostih in njihovi vrednosti – v pošiljki so lahko dragocenosti, vrednostni papirji in druge drage stvari. Naročitelj mora:
1. špediterja obvestiti o dragocenostih; in
2. špediterju sporočiti vrednost dragocenosti ob izročitvi v odpravo. [člen 867/(2)]

5.4 POSEBNI PRIMERI ŠPEDICIJE
(1) Špedicija s fiksnim plačilom – je špedicija, v kateri je določena skupna vsota za izvršitev naročila. O.o.d.d. so v špediciji s fiksnim plačilom vsebovani:
● plačilo iz špedicije;
● plačilo za prevoz;
● povračilo vseh drugih stroškov. [člen 868/(1)]
Špedicija s fiksnim plačilom je dražja za naročitelja, zato je določena odgovornost špediterja za delo sopogodbenikov – v primeru špedicije s fiksnim plačilom špediter odgovarja za delo prevoznika in drugih sopogodbenikov. [člen 868/(2)]
(2) Zbirna špedicija – je špedicija, ki jo špediter organizira iz večih dobljenih naročil (po domače: vse na en kamion). Špediter lahko organizira zbirno špedicijo, razen če jo pogodba izključuje. [člen 869/(1)] Primer izključitve: naročitelj špedicije jedrskih glav verjetno ne bo preveč navdušen, da bo špediter organiziral špedicijo skupaj s kavo in bananami.
Če pri zbirni špediciji špediter odpravi vse izročene stvari z enim prevoznim sredstvom (kar je ponavadi razlog zbirne špedicije), se s tem zniža voznina v korist naročitelja. V primeru znižanja voznine v korist naročitelja pri zbirni špediciji ima špediter pravico do posebnega dodatnega plačila. [člen 869/(2)]
Špediter odgovarja za izgubo in poškodovanje stvari med prevozom pri zbirni špediciji, do katere brez zbirne špedicije ne bi prišlo. [člen 869/(3)]

Question 36

Družbena pogodba

Answer 36

Z družbeno pogodbo se 2 ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči v pogodbi določeni z zakonom dopustni skupni namen. [člen 990]
Vsak družbenik je dolžan v družbo prispevati, kar je določeno s pogodbo (prispevek).
[člen 991/(1)]
Prispevek je lahko:
● denar;
● stvar;
● pravica;
● terjatev;
● storitev, dopustitev ali opustitev, ki ima premoženjsko vrednost; [člen 991/(2)]
● uporaba ali uživanje premoženja. [člen 991/(4)]
Prispevki družbenikov so enaki o.o.d.d. [člen 991/(3)]
Prepoved societatis leoninae (levje družbe) – družbeniku ne sme biti zagotovljena korist brez dolžnosti zagotoviti prispevek. V takem primeru ne gre za družbeno pogodbo.
[člen 991/(5)]
Vsak družbenik je dolžan prispevati sorazmeren del tega, kar je potrebno za ohranitev premoženja ali preprečitev škode. [člen 991/(6)]
Za pravne in stvarne napake odgovarja družbenik kot prodajalec oz. zakupodajalec. [člen 991/(7)]

1.2 ODLOČANJE IN POSLOVODSTVO V DRUŽBI
Vsak družbenik ima en glas. Pogodba lahko določi drugače. [člen 992/(1)]
O zadevah družbe se odloča soglasno. Med zadeve družbe spadajo:
● uporaba dobička in drugih koristi,
● način pokritja izgube,
● vstop novega družbenika,
● izključitev družbenika (actio pro socio),
● zahtevki zoper družbenika za poravnavo škode,
● preklic poslovodstva,
● prenehanje pogodbe. [člen 992/(2)]
Pogodba lahko določi, da družbeniki o zadevah družbe odločajo z večino glasov – v tem primeru se zahteva 2/3 absolutna večina. [člen 992/(3)]
Družbeniki opravljajo poslovodstvo skupno in enakopravno. [člen 992/(4)] S pogodbo se lahko določi, da opravlja(jo) poslovodstvo:
o vsak družbenik samostojno; ali
o le nekateri družbeniki skupno ali samostojno;
o samo en družbenik;
o ena ali več drugih oseb.
Poslovodje morajo družbeniki imenovati soglasno. [člen 992/(5)] Za poslovodjo se smiselno uporabljajo pravila mandata. [člen 992/(7)]
Pogodba lahko določi, da ima poslovodja pravico do plačila za svoj trud. [člen 992/(8)]
Družbeniki lahko poslovodji iz utemeljenih razlogov prekličejo poslovodstvo. [člen 992/(6)]
Vsak družbenik ima pravico biti obveščen o poslih in zadevah družbe. [člen 992/(9)]

1.3 IZVRŠEVANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI DRUŽBENIKOV
Skrbnost kot v lastnih zadevah – vsak družbenik mora posle družbe opravljati s skrbnostjo, kot opravlja lastne posle. [člen 993/(1)]
Skrbnost dobrega gospodarja / strokovnjaka – če je namen družbe povezan z dejavnostjo ali poklicem družbenikov, so družbeniki dolžni ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika oz. strokovnjaka. [člen 993/(2)]
Družbenik ne sme storiti nič, kar bi zmanjšalo možnosti za dosego skupnega namena.
[člen 993/(1)]
Koristi in izguba:
● pravica družbenika do dela koristi – vsak družbenik je upravičen do dela koristi, ki se doseže v družbi, o.o.d.d. [člen 994/(1)]
● obveznost družbenika nositi del izgube – vsak družbenik je dolžan nositi del izgube, ki nastane z delovanjem družbe. [člen 994/(2)]
● udeležba na koristih in izgubi v sorazmerju s prispevki – družbeniki so pri koristih in izgubi udeleženi v enakih delih kot s prispevki o.o.d.d. [člen 994/(3)]
Nastopanje proti 3. osebam – družbenik ali poslovodja, ki proti 3. osebi nastopa v svojem imenu in na račun družbe, pridobi v razmerju s 3. osebo pravice in obveznosti sam. [člen 995/(1)] Pri nastopanju v imenu družbe se uporabljajo določbe o zastopanju [člen 995/(2)], družbeniki postanejo solidarni upniki oz. dolžniki. Dogovor o nesolidarnosti nima učinka nasproti 3. osebam. [člen 995/(3)]. Obveznosti družbenikov proti 3. osebam ne prenehajo s prenehanjem družbe. [člen 995/(4)]
Deleži na družbenem premoženju – na premoženju, ki nastane s prispevki družbenikov ali poslovanjem družbe, imajo enake solastninske (imetniške) deleže o.o.d.d. [člen 996]
Razmerja med družbeniki:
● subsidiarno jamčevanje družbenikov – družbeniki odgovarjajo subsidiarno, če se stroški in obveznosti nasproti 3. osebam ne poravnajo iz premoženja družbe. Družbeniki so dolžni obveznosti poravnati po enakih delih o.o.d.d. [člen 997/(1)]
● regresni zahtevek – družbenik, ki preko svojih pogodbenih obveznosti poravna strošek družbe, ima pravico od ostalih družbenikov zahtevati sorazmerno povračilo. [člen 997/(2)]
Vstop novega družbenika – nov družbenik lahko vstopi v družbo, če pogodba to dopušča. [člen 998/(1)] Nov družbenik je dolžan dati enak prispevek kot prejšnji. Upravičen je do koristi, ki nastanejo po njegovem vstopu v družbo. [člen 998/(2)] Nasproti 3. osebam odgovarja novi družbenik le za obveznosti, ki so nastale po dnevu, ko je postal družbenik. [člen 998/(3)]
Sprememba družbenika – družbenik svojega položaja ne more prenesti na 3. osebo. Družbenik lahko svoj položaj prenese na drugega družbenika, če to pogodba dopušča. [člen 998/(4)]

1.4 IZKLJUČITEV DRUŽBENIKA (actio pro socio)
Družbeniki lahko zaradi utemeljenih razlogov družbenika izključijo:
● s tožbo; ali
● sami, če tako določa pogodba – prizadeti družbenik lahko s tožbo zahteva razveljavitev sklepa družbenikov o izključitvi, če sklep ni bil utemeljen. [člen 999/(1)]
Izključeni družbenik ima pravico do vračila tržne vrednosti svojega deleža v času izključitve. [člen 999/(2)] Vrednost je treba izplačati najkasneje v 3 letih od izključitve. [člen 999/(3)]
Izključeni družbenik je lahko pred izključitvijo s svojim ravnanjem družbi povzročil družbi škodo, zaradi katere družbeniki zahtevajo odškodnino. V tem primeru lahko družbeniki zadržijo vračilo deleža do pravnomočnosti sodbe ali sporazuma z izključencem. [člen 999/(4)]

1.5. PRENEHANJE DRUŽBE
Družba preneha:
(1) zaradi razlogov, ki zadevajo vse družbenike:
1) pretek časa, za katerega je bila ustanovljena [člen 1000/(1)/1] – če družbeniki kljub temu še naprej izvršujejo pogodbo, se šteje, da je bila družba ustanovljena za nedoločen čas; [člen 1000/(2)]
2) dosega namena, za katerega je bila družba ustanovljena; ALI
nedosegljivost namena; [člen 1000/(1)/2]
3) sklep družbenikov; [člen 1000/(1)/3]
(2) zaradi tega, ker posamezni družbenik ni več udeležen v družbi – v tem primeru družbena pogodba velja naprej za preostale družbenike, če je tako določeno v pogodbi. [člen 1000/(3)] Posamezni družbenik ni več udeležen v družbi zaradi naslednjih razlogov:
1) prenehanje družbenika:
1. kot fizične osebe:
● družbenik je umrl;
● družbenik je izgubil poslovno sposobnost;
● družbenik je s.p. in je proti njemu uveden postopek stečaja ali prisilne poravnave. [člen 1000/(1)/4]
2. kot pravne osebe:
● družbenik–pravna oseba je prenehal obstajati zaradi statusnih sprememb;
● proti družbeniku–pravni osebi je bil uveden postopek stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave; [člen 1000/(1)/5]
2) 3. oseba po izvršbi pridobi družbenikov delež; [člen 1000/(1)/6]
3) prepoved opravljanja dejavnosti – družbeniku je z aktom državnega organa prepovedano opravljati dejavnost, ki je nujna za doseganje namena družbe; [člen 1000/(1)/7]
4) odpoved pogodbe [člen 1000/(1)/7] – družbenik lahko odpove pogodbo, če je tako določeno v pogodbi. [člen 1001/(1)]. Pri tem ločimo:
1. odpoved družbene pogodbe za nedoločen čas – družbenik lahko kadarkoli odpove družbeno pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas. Odpovedni rok traja 3 mesece. [člen 1001/(2)]
2. odpoved družbene pogodbe za določen čas – če ni možnosti za odpoved pogodbe za določen čas, lahko družbenik iz utemeljenih razlogov zahteva odpoved s tožbo pred potekom časa brez odpovednega roka. [člen 1001/(3)]
Likvidacija – po prenehanju družbe morajo družbeniki opraviti likvidacijo, v kateri:
● poravnajo obveznosti 3. osebam;
● nadomestijo družbenikom stroške in izplačila, ki presegajo pogodbene obveznosti;
● razdelijo ostanek med družbenike sorazmerno s prispevki. [člen 1002/(1)]
Če sredstva družbe ne zadostujejo za pokritje stroškov in obveznosti, morajo manjkajoči znesek pokriti družbeniki sami v sorazmerju s prispevki. [člen 1002/(2)]

Question 37

Lombardni kredit

Answer 37

Je pogodba, pri kateri banka uporabniku odobri kredit na podlagi zastavitve vrednostnega papirja. Kadar kredit ni pravočasno plačan, ima banka pravico vrednostni papir prodati in poplačati svojo terjatev iz njegove vrednosti.
Lombardni kredit ne daje podlage za izvrševanje pravic iz vrednostnega papirja, razen če ima prokurni indosament ali v zastavo. Prodati mora le toliko vrednostnih papirjev, da se lahko poplača. Banka jih lahko proda sebi, če imajo tržno vrednost.

Question 38

Dokumentarni akreditiv

Answer 38

Je bančni posel, pri katerem se banka po nalogu in za račun kupca zaveže, da bo prodajalcu izplačala kupnino, če ji bo ta v določenem roku predložil akreditivne dokumente.
Akreditivna klavzula – obsegati mora:
- določilo, da se bo plačilo opravilo s pomočjo dokumentarnega akreditiva,
- označbo, da se za dokumentarni akreditiv uporabljajo previla Mednarodne trgovinske zbornice.

Dolžnosti kupca:
- poskrbi, da banka odpre akreditiv,
- banki mora dati nalog, ki mora biti:
• neposredno uporabljiv pri odprtju akreditiva,
• naslovljen na ustrezno banko,
• natančno mora označiti prodajalca,
• določen mora biti rok veljavnosti,
- zagotoviti mora kritje.
Dolžnosti prodajalca:
- banki mora pravočasno predložiti vse dokumente,
- v skladu s pogodbo mora izročiti kupljeno stvar,
- uporabiti mora odprt dokumentarni akreditiv.
Dolžnosti banke – ukvarja se le z dokumenti in ne z blagom. Kadar dokumenti ustrezajo, mora prodajalcu izplačati dogovorjeni znesek.

Vrste dokumentarnih akreditivov:

• preklicen (banka ga lahko v vsakem trenutku spremeni ali razveljavi) in nepreklicen (čvrsta obveza banke),
• potrjen (če doda še svojo konfirmacijo) in nepotrjen (če korespondenčna banka ob odprtju upravičenca obvesti),
• nostro (doma) in loro (v tujini) – glede na domicil,
• plačilni (s plačilom v gotovini), akceptni (z akceptom menice), negociirni (z odkupom menice),
• enkratni in revolving,
• prenosni (upravičenec ga lahko prenese na drugo osebo) in neprenosni (smisel je v zainteresiranosti naročnika, da posel opravi prav tista oseba, s katero je v pogodbenem razmerju),
• podakreditiv (back to back akreditiv) – upravičenec iz prvega, neprenosnega odpre drugemu subjektu drug akreditiv pri banki, kateri glavni akreditiv služi kot kritje.

Question 39

Bančna garancija

Answer 39

Banka prevzema z bančno garancijo obveznost proti upravičencu - prejemniku garancije, da mu bo ob izpolnjenih pogojih iz garancije poravnala obveznost, ki je tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila.
Predpisana je pisna oblika garancije.

Če druga banka potrdi obveznost iz garancije (supergarancija), sme upravičenec uveljavljati svoje zahtevke iz garancije bodisi pri banki, ki je dala garancijo, bodisi pri tisti, ki jo je potrdila.

Upravičenec sme svoje pravice iz bančne garancije odstopiti (cedirati) tretjemu samo, če mu odstopi z garancijo zavarovano terjatev in če prenese svoje obveznosti v zvezi z zavarovano terjatvijo – kavzalnost!

Če vsebuje bančna garancija klavzulo “brez ugovora”, “na prvi poziv” ali besede z enakim pomenom, banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Naročitelj je dolžan plačati banki vsak znesek, ki ga je banka plačala na podlagi garancije, dane s to klavzulo.
Upravičenec iz garancije dolguje naročitelju znesek, prejet na podlagi garancije, do katerega zaradi utemeljenih naročiteljevih ugovorov sicer ne bi imel pravice.