Obligacije - posebni del Flashcards
(39 cards)
Pojem prodajne pogodbe
S prodajno pogodbo se:
● prodajalec zavezuje prodajano stvar izročiti kupcu tako, da bo kupec na stvari pridobil lastninsko pravico;
● kupec zavezuje prodajalcu plačati kupnino.
Prodajalec lahko prodaja tudi pravico, ne nujno stvari. V tem primeru se prodajalec zavezuje kupcu priskrbeti prodano pravico. Če izvrševanje pravice zahteva posest stvari, se prodajalec zavezuje kupcu izročiti z izvrševanjem pravice povezano stvar.
Kdo trpi nevarnost naključnega uničenja in poškodovanja?
● pred izročitvijo – nevarnost trpi prodajalec;
● po izročitvi – nevarnost trpi kupec [člen 436/(1)];
○ vendar kupec ne trpi nevarnosti, če je zaradi napake izročene stvari:
odstopil od pogodbe; ali
zahteval zamenjavo. [člen 436/(2)]
● zamuda kupca, zaradi katere stvar ni izročena – nevarnost preide na kupca, ko pride v zamudo. [člen 437/(1)] Pri stvareh, določenih po vrsti (genus), so predpisani dodatni pogoji:
○ ločljive stvari – nevarnost preide na kupca v zamudi, ko prodajalec:
izloči stvari, namenjene za izročitev; in
kupcu pošlje obvestilo o izločitvi. [člen 437/(2)]
○ neločljive stvari – za prehod nevarnosti zadošča, da:
prodajalec stori vse potrebno, da bi kupec stvari lahko prevzel;
kupcu pošlje obvestilo. [člen 437/(3)]
Sestavine prodajne pogodbe
STVAR
1) splošne značilnosti – stvar mora biti v pravnem prometu (in commercio). Pogodba o prodaji stvari izven pravnega prometa (res extra commercium) je nična. [člen 438/(1)]
Možna je prodaja bodoče stvari. [člen 438/(2)]
2) uničenje stvari pred pogodbo:
1. popolno uničenje stvari – če je stvar že uničena ob sklenitvi, je pogodba nična. [člen 439/(1)]
2. delno uničenje stvari – 2 možnosti:
I. moteče delno uničenje – če je stvar ob sklenitvi le delno uničena, kupec lahko:
o odstopi od pogodbe; ali
o ostane pri pogodbi ob sorazmernem znižanju kupnine. [člen 439/(2)]
II. nemoteče delno uničenje stvari – delno uničenje ne moti:
o da pogodba doseže namen; ali
o ker je v pravnem prometu tak običaj.
Pogodba ostane v veljavi. Kupec lahko zahteva znižanje kupnine. [člen 439/(3)]
3) prodaja tuje stvari – veže sopogodbenika. Dobroverni kupec (ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je stvar tuja) lahko:
1. odstopi od pogodbe, če zaradi tega ne more doseči njenega namena; in
2. zahteva odškodnino. [člen 440]
4) prodaja sporne pravice – je lahko predmet prodajne pogodbe. [člen 441/(1)]
Pogodba, s katero odvetnik ali mandatar kupita v uveljavljanje zaupano sporno pravico, je nična. [člen 441/(2)]
KUPNINA
Kupnina mora biti določena ali določljiva – pogodba mora vsebovati dovolj podatkov, na podlagi katerih je kupnino možno določiti.
1) nedoločena kupnina
1. nedoločena kupnina v običajnih pogodbah – če kupnina ni določena ali določljiva, pogodba ni nastala. [člen 442/(1)]
2. nedoločena kupnina v gospodarskih pogodbah – plača se:
I. običajna kupnina = kupnina, ki jo je prodajalec običajno zaračunaval ob sklenitvi pogodbe; [člen 442/(2)]
II. primerna kupnina (če ni običajne kupnine) [člen 442/(2)] – to je lahko:
i. dnevna cena – lahko se določa na 2 načina:
kupnina, ugotovljena z uradno evidenco na trgu prodajalčevega kraja v času, ko bi izpolnitev morala biti opravljena; [člen 444/(1)]
kupnina, določena na podlagi običajnih elementov za določitev cene na trgu (če ni uradne evidence). [člen 444/(2)]
ii. cena, ki jo ugotovi sodišče glede na okoliščine primera. [člen 442/(3)]
2) predpisana cena = cena, ki jo je za posamezno vrsto stvari predpisal pristojni organ (npr. nafta, bencin). Kupec dolguje le predpisano ceno. Če je plačal višjo dogovorjeno kupnino, ima pravico zahtevati vrnitev presežka. [člen 443]
3) določitev kupnine s strani 3. osebe – določitev kupnine se zaupa 3. osebi, ki noče ali ne more določiti kupnine. Pogodbenika se o kupnini ne sporazumeta, vendar ne razvežeta pogodbe – šteje se, da je določena primerna kupnina. [člen 445]
4) prepustitev določitve kupnine eni stranki – takšno določilo se šteje za nezapisano. [člen 446]
Obveznost prodajalca pri prodajni pogodbi
1.3.1 IZROČITEV STVARI
(1) Čas in kraj izročitve:
1) čas – prodajalec je dolžan izročiti stvar v času, ki je določen v pogodbi; [člen 447/(1)]
1. izročitev v določenem obdobju – dogovorjeno je, da bo stvar izročena v določenem obdobju (npr. februar), vendar ni dogovorjeno, katera stranka ima pravico v dogovorjenem obdobju določiti dan izročitve. V tem primeru ima pravico določiti dan izročitve prodajalec, razen če iz okoliščin izhaja, da je določitev prepuščena kupcu. [člen 449]
2. nedoločen dan izročitve – dan izročitve stvari kupcu ni določen. Prodajalec mora izročiti stvar v primernem roku po sklenitvi pogodbe glede na naravo stvari in druge okoliščine. [člen 450]
2) kraj – prodajalec je dolžan izročiti v kraju, ki je določen v pogodbi. [447/(2)]
Če kraj izročitve ni določen, se upoštevata naslednja kraja:
1. sedež / prebivališče prodajalca – stvar je treba izročiti v kraju, kjer je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sedež / stalno prebivališče. [člen 451/(1)]
2. nahajališče / kraj izdelave stvari – stvar je treba izročiti v tem kraju, če je bilo pogodbenikoma ob sklenitvi pogodbe znano, kje se stvar nahaja oz. bo izdelana. [člen 451/(2)]
(2) Predmet izročitve:
1) brezhibno stanje – prodajalec je dolžan kupcu izročiti stvar v brezhibnem stanju skupaj s pritiklinami. [člen 448/(1)]
2) plodovi in koristi stvari – kupcu pripadajo od dneva dolžne prodajalčeve izročitve. [člen 448/(2)]
(3) Izročitev in prevoz:
1) izročitev prevozniku – kraj izpolnitve ni določen in stvar je treba po pogodbi prepeljati. Izročitev je opravljena z izročitvijo stvari prevozniku ali špediterju. [člen 452]
2) organiziranje prevoza – prodajalec je stvar dolžan poslati kupcu. Pri tem prodajalec mora na običajen način in pod običajnimi pogoji skleniti pogodbe za prevoz do določenega kraja. [člen 453]
(4) Stroški izročitve:
1) prodajalec nosi – stroške izročitve in pred izročitvijo; [člen 454]
2) kupec nosi – stroške odposlanja, prevoza in vse druge stroške po izročitvi. [člen 454]
Možni so drugačni dogovori.
(5) Sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine:
1) odložitev izročitve do plačila kupnine (exceptio non adimpleti contractus):
Prodajalec ni dolžan izročiti stvari, če kupec hkrati ne plača kupnine.
Kupec ni dolžan plačati kupnine, dokler nima možnosti pregledati stvar. [člen 455] Izjema od tega načela je plačilo proti izročitvi ustrezne listine (pri prevozu stvari) – v tem primeru kupec nima pravice zavrniti plačila kupnine zaradi nemožnosti pregleda. [člen 456/(3)]
2) odložitev izročitve pri prevozu – kadar se stvar izroča po prevozniku, prodajalec lahko:
1. odloži odposlanje stvari; [člen 456/(1)] ali
2. si pridrži pravico razpolagati s stvarjo med prevozom [člen 456/(2)] – v tem primeru lahko prodajalec zahteva, naj stvar ne bo izročena kupcu v namembnem kraju. Kupec ni dolžan plačati kupnine, dokler nima možnosti pregledati stvar.
[člen 456/(1)]
3) preprečitev izročitve odposlane stvari (zasledovalna pravica)
1. možnost preprečitve – po odposlanju stvari se pokaže, da zaradi premoženjskih razmer kupca obstaja utemeljen dvom o kupčevi zmožnosti plačila. Prodajalec lahko prepreči izročitev stvari v vsakem primeru, četudi ima kupec listino, ki upravičuje na izročitev. [člen 457/(1)]
2. nemožnost preprečitve – prodajalec ne more preprečiti izročitve, če jo zahteva 3. oseba s pravilno listino, razen če:
● listina vsebuje pridržka glede učinkov prenosa (npr. gre za imensko listino in je ni možno prenesti s tradicijo ali indosamentom); ali
● prodajalec dokaže, da je imetnik pri pridobitvi listine vede ravnal v njegovo škodo. [člen 457/(2)]
Odgovornost za stvarne napake pri prodajni pogodbi
(1) Pojem stvarne napake
Napaka je stvarna, če:
1) stvar nima za običajno rabo ali promet potrebnih lastnosti [člen 459/1] – prodajalec ne odgovarja, če je bila napaka ob sklenitvi kupcu znana ali mu ni mogla ostati neznana (očitna). [člen 460/(1)]
2) stvar nima za posebno rabo potrebnih lastnosti, če kupec kupuje stvar za posebno rabo ter je posebna raba prodajalcu znana ali bi mu morala biti znana. [člen 459/2]
3) stvar nima (izrecno ali molče) dogovorjenih (ali predpisanih) lastnosti ali odlik [člen 459/3] – prodajalec ne odgovarja, če je bila napaka ob sklenitvi kupcu znana ali mu ni mogla ostati neznana (očitna). [člen 460/(1)]
4) se stvar ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil prikazan le zaradi obvestila. [člen 459/4]
Napaka je očitna (ne more ostati neznana), če bi jo pri običajnem pregledu opazil skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka enakega poklica in stroke kot kupec [člen 460/(2)] = izključitev jamčevanja zaradi očitnosti napake.
Odgovornost prodajalca za očitne napake zaradi izjave o brezhibnosti – prodajalec odgovarja tudi za očitne napake, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak. [člen 461/(3)]
(2) Stopnje napak – v teoriji obligacij obstaja delitev na bistvene in postranske napake. Te delitve pri nas nimamo. Neznatna stvarna napaka se ne upošteva. [člen 458/(3)]
(3) Čas obstoja napak:
1) ob prehodu nevarnosti na kupca – prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela ob prehodu nevarnosti na kupca ne glede na to, ali so bile napake prodajalcu znane ali ne; [člen 458/(1)]
2) po prehodu nevarnosti zaradi prejšnjega vzroka – prodajalec odgovarja tudi za stvarne napake, ki se pokažejo po prehodu nevarnosti na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal pred prehodom nevarnosti. [člen 458/(2)] V praksi so to napake prodane živine (npr. brezzobe krave).
(4) Grajanje napak – brez grajanja kupec izgubi zahtevke iz napak.
1) pregled stvari – kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali dati v pregled, takoj ko je normalno mogoče. [člen 461/(1)]
2) očitne napake – kupec mora prodajalca o očitnih napakah obvestiti:
1. V 8 DNEH od dneva pregleda pri običajnih prodajnih pogodbah; [člen 461/(1)]
2. TAKOJ pri gospodarskih prodajnih pogodbah; [člen 461/(1)]
3. TAKOJ pri pregledu, opravljenem v navzočnosti obeh strank; [člen 461/(2)]
4. ko je kupec izvedel za napako od svojih odjemalcev v primeru, če:
● kupec prodaja / odpravlja stvar naprej; in
● prodajalec ve, da kupec prodaja naprej; in
● kupec ob odpravi ne preloži blaga; in
● se pregled opravi šele v novem namembnem kraju. [člen 461/(3)]
3) skrite napake = napake, ki jih z običajnim pregledom pri prevzemu ni možno opaziti.
1. subjektivni rok za grajanje skritih napak – se šteje od dneva, ko je kupec napako opazil:
● 8 DNI pri običajnih prodajnih pogodbah; [člen 462/(1)]
● TAKOJ pri gospodarskih prodajnih pogodbah. [člen 462/(2)]
2. objektivni rok za grajanje skritih napak – se šteje od dneva izročitve stvari. Znaša 6 MESECEV, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok.
4) grajanje po popravilu ali zamenjavi stvari – veljajo enaki roki, ki začnejo teči od izročitve popravljene ali zamenjane stvari. [člen 463]
5) obvestilo o napaki
1. predpisane lastnosti obvestila – kupec mora v obvestilu o napaki:
● natančneje opisati napako; in
● povabiti prodajalca, naj stvar pregleda. [člen 464/(1)]
2. pravočasno odposlanje obvestila – če kupec obvestilo o napaki pravočasno pošlje na zanesljiv način (priporočeno pismo, telegram), je prodajalca obvestil, četudi je obvestilo prispelo z zamudo ali sploh ni prispelo. [člen 464/(2)]
6) slaba vera prodajalca – če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kupec ne izgubi pravic iz napak kljub zamudi z obvestilom (grajanjem). To velja za vse roke. [člen 465]
(5) Izključitev ali omejitev odgovornosti za napake:
1) pogodbena izključitev – pogodbenika lahko omejita ali popolnoma izključita odgovornost prodajalca za napake stvari. [člen 466/(1)] Ta določba omogoča velike zlorabe, zato obstajata zakonski omejitvi pogodbene izključitve:
1. slaba vera prodajalca – pogodbeno določilo o omejitvi / izključitvi je nično, če:
● je bila napaka prodajalcu znana; in
● prodajalec o napaki ni obvestil kupca. [člen 466/(2)]
2. zloraba prevladujočega položaja s strani prodajalca – pogodbeno določilo o omejitvi / izključitvi je nično, če je prodajalec izkoristil svoj prevladujoč položaj (npr. Mobitel) in kupcu vsilil določilo o omejitvi / izključitvi. [člen 466/(2)]
Če se kupec odpove pravici odstopiti od pogodbe zaradi napak, obdrži vse druge pravice iz naslova napak. [člen 466/(3)]
2) zakonska izključitev – izključitev odgovornosti za napake določa sam zakon. Do tega pride v 2 primerih:
1. zaradi očitnosti napak ob sklenitvi pogodbe – prodajalec ne odgovarja za napake, ki so bile ob sklenitvi pogodbe kupcu znane ali mu niso mogle ostati neznane, če se napake nanašajo na:
● lastnosti, potrebne za običajno rabo stvari; ali
● (izrecno ali molče) dogovorjene ali predpisane lastnosti in odlike. [člen 460/(1)]
2. prisilna javna dražba – pri prodaji na prisilni javni dražbi je odgovornost za napake izključena. [člen 467]
(6) Pravice kupca – kupec, ki prodajalca o napaki obvesti pravočasno in pravilno, lahko:
● zahteva od prodajalca izpolnitev pogodbe (actio empti) – prodajalec izpolni tako, da:
○ napako odpravi; ali
○ izroči drugo stvar brez napake. [člen 468/(1)/1]
● zahteva znižanje kupnine (actio quanti minoris); [člen 468/(2)/2] ali
● odstopi od pogodbe (actio redhibitoria). [člen 468/(2)/3]
v vsakem primeru zahteva povrnitev škode; [člen 468/(2)]
neodvisno po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti zahteva od prodajalca povrnitev škode, nastale na pravnih dobrinah kupca zaradi napake. [člen 468/(3)] Npr. kupec kupi uran za jedrsko elektrarno, ki je zelo nestabilen (stvarna napaka – ni potrebnih lastnosti za običajno rabo) in uran v reaktorju raznese ter nastane ogromna škoda (uničena elektrarna, milijon mrtvih, puščava) – vse mora povrniti prodajalec.
1) zahteva na izpolnitev pogodbe (actio empti) – uveljavlja jo kupec najprej. Če ne dobi zahtevane izpolnitve v primernem roku, obdrži pravici znižanja kupnine in odstopa od pogodbe. [člen 469]
2) znižanje kupnine (actio quanti minoris) – kupnina se zniža v sorazmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe. [člen 478]
Znižanje kupnine pri postopnem odkrivanju napak – kupec, ki je zaradi napake dosegel znižanje kupnine, lahko ob poznejšem odkritju nove napake ponovno zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. [člen 479]
3) odstop od pogodbe (actio redhibitoria) – je skrajno sredstvo.
1. običajen odstop – kupec lahko odstopi od pogodbe:
I. če je prodajalcu določil dodatni rok za izpolnitev; [člen 470/(1)] ali
II. brez dodatnega roka, če:
i. prodajalec kupcu sporoči, da ne bo izpolnil pogodbe; [člen 470/(2)] ali
ii. iz okoliščin primera izhaja, da prodajalec ne bo mogel izpolniti niti v dodatnem roku. [člen 470/(2)]
Če prodajalec ne izpolni pogodbe v dodatnem roku, je pogodba razvezana po samem zakonu. Kupec jo lahko obdrži v veljavi, če to nemudoma izjavi prodajalcu. [člen 471]
2. odstop od pogodbe pri delnih napakah – delna napaka pomeni, da:
● je bil izročen le del stvari; ali
● je bila izročena manjša količina od dogovorjene.
Kupec lahko odstopi od pogodbe le glede manjkajočega dela. [člen 472/(1)] Kupec lahko odstopi od cele pogodbe, če:
dogovorjena stvar / količina sestavlja celoto; ali
ima upravičen interes sprejeti dogovorjeno stvar/količino v celoti. [člen 472/(2)]
3. odstop od pogodbe pri eni ceni za več stvari – kupec je z eno pogodbo in kupnino kupil več stvari. Napake imajo samo nekatere stvari. Kupec lahko odstopi od pogodbe le glede stvari z napako. [člen 474/(1)] Če več stvari tvori nerazdružljivo celoto, lahko kupec odstopi od cele pogodbe. Če ne odstopi od cele pogodbe, lahko to stori prodajalec. [člen 474/(2)]
4. izguba pravice do odstopa – kupec jo izgubi, če stvari ne more vrniti v prejetem stanju. [člen 475/(1)] Izjeme:
I. stvar je uničena / poškodovana ali spremenjena zaradi:
i. napake, ki opravičuje odstop od pogodbe (“self–destruct”); [člen 475/(2)]
ii. dogodka izven kupčeve odgovornosti; [člen 475/(2)]
iii. obveznosti kupca pregledati stvar; [člen 475/(3)]
iv. kupčeve porabe ali zamenjave stvari pred odkritjem napake. [člen 475/(3)]
II. poškodba ali zamenjava (sprememba) je nepomembna. [člen 475/(3)]
Pri razvezi pogodbe kljub nemožnosti vrnitve v prejetem stanju kupec dolguje prodajalcu povračilo za korist od stvari. [člen 477/(2)]
Ohranitev drugih pravic pri izgubi pravice do odstopa – kupec, ki izgubi pravico do odstopa zaradi nemožnosti vrnitve stvari v prejetem stanju, obdrži vse druge zakonske pravice iz napak. [člen 476]
5. učinki razvezane pogodbe zaradi napak – so enaki, kot če je dvostranska pogodba razvezana zaradi neizpolnitve. [člen 477/(1)]
4) izguba pravic za uveljavljanje napak – pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo v 1 letu od dneva odposlanja obvestila. [člen 480/(1)] Po tem času lahko kupec zoper prodajalčevo zahtevo za plačilo kupnine uveljavlja ugovor znižanja kupnine ali povrnitve škode. [člen 480/(2)]
(7) Garancija za brezhibno delovanje prodane stvari
1) odgovornost prodajalca in proizvajalca – prodajalec prodaja tehnično blago (stroj, motor, tehnični aparat) in kupcu izroči garancijski list, s katerim jamči za brezhibno delovanje stvari v določenem času (garancijski rok, ponavadi 1 leto) od dneva izročitve. Če stvar ne deluje brezhibno, lahko kupec od prodajalca in proizvajalca zahteva popravilo stvari v primernem roku = zahteva za popravilo. Če ne pride do popravila v primernem roku, kupec lahko zahteva zamenjavo nedelujoče stvari z brezhibno delujočo = zahteva za zamenjavo. [člen 481/(1)]
Garancijska odgovornost ne posega v odgovornost za napake. [člen 481/(2)]
2) pravice kupca – ne glede na dan nastanka napake lahko kupec od prodajalca / proizvajalca v garancijskem zahteva:
1. popravilo stvari = zahteva za popravilo; ali
2. zamenjavo stvari = zahteva za zamenjavo; [člen 482/(1)] IN
povračilo škode zaradi nemožnosti uporabe stvari od trenutka zahteve za popravilo ali zamenjavo do njune izvršitve. [člen 482/(2)]
3) podaljšanje garancijskega roka:
1. pri manjšem popravilu – garancijski rok se podaljša za toliko, kolikor časa kupec ni mogel uporabljati stvari; [člen 483/(1)]
2. pri bistvenem popravilu ali zamenjavi cele stvari – garancijski rok začne teči znova od vrnitve popravljene stvari oz. zamenjave. [člen 483/(2)]
3. pri bistvenem popravilu ali zamenjavi dela stvari – garancijski rok začne teči znova za popravljeni oz. zamenjani del. [člen 483/(3)]
4) odstop od pogodbe in znižanje kupnine – če prodajalec v primernem roku ne popravi ali zamenja stvari, lahko kupec:
odstopi od pogodbe; ali
zniža kupnino; IN
zahteva odškodnino. [člen 484]
5) stroški – stroške prevoza do kraja popravila / zamenjave in stroške vrnitve stvari nosi prodajalec / prodajalec. [člen 485/(1)]
6) nevarnost – nevarnost naključnega uničenja trpi prodajalec / proizvajalec. [člen 485/(2)]
7) izguba garancijskih pravic – pravice kupca iz garancijskega lista ugasnejo v 1 letu od dneva zahteva za popravilo ali zamenjavo. [člen 487]
Odgovornost za pravne napake pri prodajni pogodbi
Pravna napaka je dejstvo, da ima 3. oseba na prodani stvari pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje pravico kupca. Prodajalec odgovarja za pravno napako pod dvema pogojema:
I. kupec o pravni napaki ni bil obveščen; in
II. kupec ni privolil v nakup stvari, obremenjene s pravno napako. [člen 488/(1)]
Prodajalec pravice odgovarja:
● za obstoj pravice; in
● da ni pravnih ovir za uveljavitev pravice. [člen 488/(2)]
(1) Pravice kupca
1) obvestilo prodajalca – če se pokaže, da si 3. oseba lasti pravico na stvari, mora kupec obvestiti prodajalca. [člen 489]
Izostanje obvestila – če kupec ne obvesti prodajalca ter se spusti v spor s 3. osebo, ki ga izgubi, to ne vpliva na pravico sklicevanja na pravne napake, razen če prodajalec dokaže, da je imel sredstva za uspešno zavrnitev zahtevka. [člen 491]
Očitno utemeljena pravica 3. osebe ne vpliva na kupčeve pravice sklicevanja na pravne napake. Kupec lahko utemeljeno pravico 3. osebe pripozna brez spora.
[člen 492/(1)]
Če kupec 3. osebi plača vsoto denarja za odpoved njeni očitni pravici na stvari, se prodajalec odgovornosti oprosti s povrnitvijo izplačane vsote in prizadejane škode kupcu. [člen 492/(2)]
2) zahteva za oprostitev pravice pri individualno določenih stvareh (species) – kupec mora zahtevati od prodajalca, da specietetno stvar v primernem roku oprosti pravice 3. osebe. [člen 489]
3) zahteva za zamenjavo pri stvareh, določenih po vrsti (genus) – kupec mora zahtevati od prodajalca izročitev druge stvari brez pravne napake. [člen 489]
(2) Sankcije za pravne napake
1) pri vzemu stvari kupcu – če 3. oseba kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu (ex lege); [člen 490/(1)]
2) pri zmanjšanju ali omejitvi pravice – kupec po izbiri lahko:
1. odstopi od pogodbe; ali
2. zahteva znižanje kupnine. [člen 490/(1)]
3) pri neoprostitvi stvari pravice – kupec lahko odstopi od pogodbe, če:
1. prodajalec ne ugodi kupčevi zahtevi oprostiti stvar pravice 3. osebe; in
2. zaradi neoprostitve ni možno doseči namena pogodbe. [člen 490/(2)]
4) povračilo škode v vsakem primeru – kupec ima v vsakem primeru pravico do povračila nastale škode. [člen 490/(3)]
Izjema: ni povračila škode, če je kupec vedel za pravno napako (= možnost, da mu bodo pravice na stvari odvzete, zmanjšane ali omejene). V tem primeru kupec lahko zahteva znižanje kupnine. [člen 490/(4)]
(3) Pogodbena omejitev / izključitev odgovornosti za pravne napake – odgovornost prodajalca se lahko s pogodbo omeji ali povsem izključi. [člen 493/(1)]
Izjema zaradi slabe vere prodajalca – določilo o omejitvi / izključitvi je nično, če je bila napaka prodajalcu ob sklenitvi pogodbe znana ali mu ni mogla ostati neznana. [člen 493/(2)]
(4) Odgovornost za omejitve javnopravne narave – takšne omejitve so na stvari določene v javnem interesu s strani državnih organov (npr. prepoved gradnje na ekološko ogroženem območju). Do odgovornosti prodajalca pride, če:
I. omejitve kupcu niso bile znane; in
II. je prodajalec vedel za omejitve; in
III. prodajalec kupca ni obvestil o omejitvah. [člen 494]
(5) Izguba pravic za uveljavljanje pravnih napak – kupčeva pravica iz pravnih napak ugasne:
1) v 1 letu od dneva, ko je izvedel za pravico 3. osebe. [člen 495/(1)]
2) v 6 mesecih od pravnomočnega konca spora med kupcem in 3. osebo, ki se je začel pred potekom enoletnega roka in v katerega je kupec pozval prodajalca kot intervenienta. [člen 495/(2)]
Obveznost kupca pri prodajni pogodbi
Kupec ima le 2 obveznosti:
● plačilo kupnine;
● prevzem stvari.
(1) Plačilo kupnine
1) kraj in čas plačila:
1. kraj:
● po dogovoru – praviloma se plača v kraju, ki ga določa pogodba; [člen 496/(1)]
● kraj izročitve – če ni dogovorjen kraj plačila, je treba plačati v kraju, kjer se stvar izroča. [člen 496/(2)]
● sedež / prebivališče prodajalca – če kupnine ni treba plačati ob izročitvi, jo je treba plačati v sedežu oz. prebivališču prodajalca. [člen 496/(3)]
2. čas:
● po dogovoru – praviloma se plača na čas, ki ga določa pogodba; [člen 496/(1)]
● ob izročitvi – če ni dogovorjen čas plačila, je treba plačati ob izročitvi.
[člen 496/(2)]
2) obresti pri prodaji na kredit – na kredit prodana stvar daje plodove ali koristi. Kupec dolguje obresti od dneva izročitve ne glede na zapadlost kupnine. [člen 497]
3) kupnina pri zaporednih dobavah – kupec mora plačati kupnino za vsako dobavo posebej o.o.d.d. [člen 498/(1)] Če je dal kupec prodajalcu predujem, se prve dobave zaračunajo iz predujma. [člen 498/(2)]
(2) Prevzem stvari – sestavljajo ga:
1) dejanja, potrebna za izročitev; in
2) dejanja, potrebna za to, da kupec stvari odnese. [člen 499/(1)]
Odstop od pogodbe zaradi neprevzema – če kupec brez utemeljenega razloga noče prevzeti v izročitev pravočasno in pravilno ponujenih stvari, lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če utemeljeno dvomi v plačilo kupnine. [člen 499/(2)]
Obveznost hrambe za sopogodbenika pri prodajni pogodbi
Do obvezne hrambe pride v 2 primerih:
(1) obvezna hramba prodajalca – do nje pride pri prehodu nevarnosti na kupca zaradi zamude pred izročitvijo stvari. Prodajalec mora stvar hraniti kot dober gospodar / gospodarstvenik. [člen 500/(1)]
(2) obvezna hramba kupca – do nje pride:
1) če kupec želi vrniti stvar prodajalcu zaradi:
1. odstopa od pogodbe; ali
2. zahteve za zamenjavo. [člen 500/(2)]
2) če kupec noče sprejeti v namembni kraj poslane stvari – kupec mora stvar prevzeti za prodajalca pod pogoji, da:
1. prodajalec v namembnem kraju ni navzoč;
2. prodajalec v namembnem kraju nima nikogar, ki bi zanj stvar prevzel;
3. je stvar možno prevzeti:
● brez plačila kupnine; ter
● brez večjih nevšečnosti in pretiranih stroškov. [člen 501]
V obeh primerih ima stranka–shranjevalec pravico do povračila za ohranitev stvari potrebnih stroškov. [člen 500/(3)]
Pravice stranke–shranjevalca:
1. sodna položitev stvari;
2. izročitev v hrambo drugi osebi;
3. prodaja na račun druge stranke. [člen 502]
Povrnitev škode zaradi razdora pri prodajni pogodbi
Če je prodajna pogodba razdrta zaradi kršitve pogodbe s strani ene stranke, ima druga stranka pravico do povračila nastale škode po splošnih pravilih pogodbene odškodninske odgovornosti. [člen 503]
Izračunavanje škode se odvija po naslednjih pravilih:
(1) dnevna cena:
1) dnevna cena obstaja v kraju sklenitve – prizadeta stranka lahko zahteva razliko med:
1. pogodbeno kupnino; in
2. dnevno ceno:
● na trgu kraja, kjer je bil opravljen posel;
● na dan razdora pogodbe. [člen 504/(1)]
2) dnevna cena ne obstaja v kraju sklenitve – za izračun povračila se vzame dnevna cena na nadomestnem trgu s prištetimi prevoznimi stroški.
Npr. v Ljubljani ni trga plutonija, najbližji nadomestni trg je v Moskvi, zato se dnevna cena določi kot cena pogodbene količine plutonija na dan razdora pogodbe v Moskvi, ki se ji prišteje še prevozne stroške plutonija od Moskve do Ljubljane.
(2) kritje – uporablja se le za po vrsti določene stvari (genus), če stranka ne izpolni pravočasno. O kritni kup oz. prodaja morata biti opravljena v primernem roku na običajen način. [člen 505/(1)]. O nameravanem kritnem kupu / prodaji mora upnik obvestiti dolžnika.
[člen 505/(3)]
1) kritna prodaja – kupec pravočasno ne plača kupnine, zato prodajalec stvar proda drugemu. Če pri tem dobi manjšo kupnino od pogodbene (praviloma), lahko zahteva razliko med njima (pogodbena kupnina minus kritna kupnina). [člen 505/(1)]
OZ ne govori o manjši kupnini, temveč le o razliki, ki je lahko tudi negativna (če je kritna kupnina višja od pogodbene), zato bi lahko prodajalec kupcu izročil presežek zaradi kritne prodaje, ampak noben prodajalec ni tako neumen.
2) kritni kup – prodajalec pravočasno ne izroči stvari, zato kupec stvar kupi pri drugemu prodajalcu. Če pri tem plača višjo ceno od pogodbene (od pogodbene), lahko zahteva razliko med njima (kritna cena minus pogodbena cena). [člen 505/(1)]
Če kupec stvar kupi pri drugemu prodajalcu ceneje, določilo nima smisla.
Predkupna pravica pri prodajni pogodbi
S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lahko prodajalec zaveže, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Predkupni upravičenec mora v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o nameravani prodaji na zanesljiv način obvestiti prodajalca o svoji odločitvi, da bo izkoristil svojo predkupno pravico. Hkrati z izjavo, da bo stvar kupil, pa mora tudi plačati kupnino, določeno v prodajalčevem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položiti pri sodišču. Če je prodajalec v pogojih za prodajo navedel določen rok za plačilo kupnine, lahko predkupni upravičenec izkoristi ta rok le, če da zadostno zavarovanje.
Predkupne pravice načeloma ni mogoče odtujiti in podedovati, razen če kakšen zakon ne določa drugače.
Prisilna javna dražba
Pri prisilni javni dražbi se predkupni upravičenec ne more sklicevati na svojo predkupno pravico. Vendar pa lahko predkupni upravičenec, čigar predkupna pravica je vpisana v javni knjigi, zahteva razveljavitev dražbe, če ni bil nanjo posebej povabljen.
Trajanje predkupne pravice
Predkupna pravica preneha s potekom časa, ki je določen s pogodbo. Če pa čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha s potekom 5 let od sklenitve pogodbe.
Kršitve predkupne pravice
Če je prodajalec prodal stvar in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem obvestil predkupnega upravičenca, in če je bila tretjemu znana ali mu ni mogla ostati neznana predkupna pravica upravičenca, lahko ta v 6 mesecih, od dne, ko je zvedel za prodajno pogodbo, zahteva, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu.
Če pa je prodajalec napačno obvestil predkupnega upravičenca o pogojih za prodajo tretjemu in je bilo tretjemu to znano ali mu ni moglo ostati neznano, začne teči ta 6-mesečni rok od dne, ko je predkupni upravičenec izvedel za prave pogodbene pogoje.
Upravičenje preneha v vsakem primeru po 5 letih od prenosa lastnine stvari na tretjega (objektivni rok).
Zakonita predkupna pravica
Določene osebe imajo lahko predkupno pravico po zakonu, pri čemer pa trajanje zakonite predkupne pravice ni časovno omejeno. Pravila o pogodbeni predkupni pravici se smiselno uporabljajo tudi za zakonito predkupno pravico (razen če zakon ne določa drugače).
Kup na pokušnjo
Kupec vzame stvar pod pogojem, da preizkusi, ali stvar ustreza njegovim željam. Prodajalca mora obvestiti, ali ostaja pri pogodbi v poskusnem roku. Poskusni rok je lahko:
o roku, določen po pogodbi;
o običajen rok glede na naravo stvari;
o primeren rok, ki ga določi prodajalec. [člen 514/(1)]
Če kupec tega ne stori, se šteje, da:
● je odstopil od pogodbe; ali
● je ostal pri pogodbi, če je bila stvar izročena v poskušnjo do določenega roka in kupec:
○ NI nemudoma vrnil stvari po izteku roka; in
○ NI izjavil, da odstopa od pogodbe. [člen 514/(2)]
Objektivna poskušnja je dogovorjena za ugotovitev določene lastnosti ali primerne uporabnosti stvari. Obstanek pogodbe pri objektivni poskušnji je odvisen od obstoja lastnosti, NE od kupčeve odločitve. [člen 515]
Nevarnost trpi prodajalec do:
kupčeve izjave, da ostaja pri pogodbi; ali
izteka poskusnega roka. [člen 516]
Prodaja po vzorcu ali modelu
Prodajalec proda enako stvar, kot jo je pokazal v vzorcu ali modelu. Npr. steklenica za Coca–Colo. Če stvar ne ustreza vzorcu ali modelu (npr. prodaja Coca–Cole v steklenicah za Pepsi), prodajalec odgovarja:
za stvarne napake pri gospodarskih pogodbah;
za neizpolnitev pri negospodarskih pogodbah. [člen 518/(1)]
Prodajalec ne odgovarja, če je vzorec / model kupcu pokazal le zaradi obvestila ali ugotovitve lastnosti. [člen 518/(2), člen 459/4]
Prodaja s specifikacijo
Kupec ima v pogodbi pridržano pravico pozneje določiti obliko, mero in druge podrobnosti. Če kupec tega ne stori do dogovorjenega ali zahtevanega dne, prodajalec lahko:
odstopi od pogodbe; ali
opravi specifikacijo glede na poznavanje kupčevih potreb. [člen 519/(1)] V tem primeru mora prodajalec kupca obvestiti o podrobnostih in mu pustiti rok za določitev drugačne specifikacije. [člen 519/(2)] Če kupec v tem roku ne opravi specifikacije, je obvezna specifikacija prodajalca. [člen 519/(3)]
Prodaja z lastninskim pridržkom
Prodajalec določene premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine.
Pridržek lastninske pravice pa učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku, notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari.
Na stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoče pridržati lastninsko pravico le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.
Nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena.
Prodaja na obroke
S pogodbo o prodaji na obroke:
se prodajalec kupcu zavezuje izročiti premično stvar pred plačilom celotne kupnine;
se kupec zavezuje stvar odplačati v določenih časovnih presledkih. [člen 522]
Pogodba o prodaji na obroke mora biti sestavljena v pisni obliki. [člen 521]
Bistvene sestavine so (poleg bistvenih sestavin običajne prodajne pogodbe):
1. skupen znesek vseh obročnih odplačil, ki zajema tudi plačilo ob sklenitvi pogodbe;
2. znesek posameznih obrokov;
3. število obrokov;
4. roki za plačilo posameznega obroka.
Odstop od pogodbe – prodajalec lahko odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom. [člen 525/(1)]
Odstop od pogodbe ali zahteva za popolno plačilo kupnine – prodajalec lahko odstopi od pogodbe ali zahteva od kupca plačilo celotnega ostanka kupnine (pred tem mu mora pustiti 15dnevni rok [člen 525/(4)]), če je kupec po plačilu začetnega obroka v zamudi:
z 2 zaporednima obrokoma, ki pomenita vsaj 1/8 kupnine; [člen 525/(2)]
z enim obrokom, ki pomeni vsaj 1/4 kupnine. [člen 525/(3)]
Posledice razvezane pogodbe:
(1) prodajalec mora:
1) vrniti prejete obroke z obrestmi; in
2) povrniti kupcu nujne stroške stvari (impensae necessariae). [člen 526/(1)]
(2) kupec mora:
1) vrniti stvar v stanju ob izročitvi; in
2) dati povračilo za uporabo stvari. [člen 526/(2)]
Akreditivna prodaja
Prodaja je dogovorjena s pomočjo dokumentarnega akreditiva. To je poseben bančni posel, zaenkrat še urejen v ZOR, pri katerem se banka po nalogu in na račun kupca zaveže prodajalcu izplačati kupnino, če bo prodajalec v določenem roku predložil akreditivne dokumente. Uporablja se samo v gospodarskih poslih.
Akreditivna klavzula obsega:
● določilo, da se bo plačilo opravilo s pomočjo dokumentarnega akreditiva;
● označbo, da se za dokumentarni akreditiv uporabljajo pravila mednarodne trgovinske zbornice.
Dolžnosti strank pri akreditivni prodaji:
(1) kupec mora:
1) poskrbeti na svoje stroške in v primernem roku, da prvovrstna banka odpre dokumentarni akreditiv, ki mora biti v skladu s prodajno pogodbo; [člen 527/(1)]
2) dati banki nalog, ki:
1. je neposredno uporaben pri odprtju akreditiva;
2. je naslovljen na ustrezno banko;
3. natančno označuje prodajalca;
4. določa rok veljavnosti – akreditiv mora biti veljaven toliko časa po izpolnitvi prodajalčeve obveznosti, da lahko prodajalec zbere in predloži dokumente banki.
3) zagotoviti kritje.
(2) prodajalec mora:
1) banki predložiti vse akreditivne dokumente;
2) v skladu s pogodbo izročiti kupljeno stvar;
3) uporabiti odprt dokumentarni akreditiv.
Dolžnosti banke – banka mora preveriti le verodostojnost dokumentov. Kadar dokumenti ustrezajo, mora prodajalcu izplačati dogovorjeni znesek, četudi se dokumenti v resnici ne nanašajo na prodano blago. To ponuja veliko možnosti za fiktivne in ilegalne transakcije, ki potekajo prek bank v off–shore conah.
Vrste dokumentarnih akreditivov:
(1) preklicni in nepreklicni:
1) preklicni akreditiv lahko banka v vsakem trenutku spremeni ali razveljavi;
2) nepreklicni akreditiv zagotavlja čvrsto obvezo banke.
(2) potrjeni in nepotrjeni:
1) za potrjeni akreditiv da banka svojo konfirmacijo;
2) nepotrjeni akreditiv – korespondenčna banka ob odprtju akreditiva
Menjalna pogodba
Z menjalno pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo sopogodbenik pridobil lastninsko pravico. [člen 528/(1)]
Predmet menjave so lahko tudi zamenljive pravice. [člen 528/(2)]
Stranki pri menjalni pogodbi sta sopogodbenika.
Učinki menjalne pogodbe glede pravic in obveznosti so enaki pravicam in obveznostim prodajalca pri prodajni pogodbi. Iz menjalne pogodbe nastanejo za vsakega pogodbenika obveznosti in pravice, ki nastanejo iz prodajne pogodbe za prodajalca.
Prodajno naročilo (starinarska pogodba)
POJEM STARINARSKEGA NAROČILA (člen 530)
S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, v določenem roku:
(1) prodal za določeno kupnino; ali
(2) vrnil naročitelju, če mu stvari ne bo uspelo prodati za zahtevano kupnino. [člen 530/(1)]
Stranki pri prodajnem naročilu sta:
● naročitelj – izroči stvar; in
● prevzemnik naročila – se zavezuje, da bo izročeno stvar v določenem roku:
○ prodal za določeno kupnino; ali
○ vrnil naročitelju.
Nepreklicnost prodajnega naročila – prodajnega naročila ni mogoče preklicati. [člen 530/(2)]
NEVARNOST NAKLJUČNEGA UNIČENJA (člen 531)
Naročitelj obdrži lastninsko pravico na izročeni stvari, zato on trpi nevarnost naključnega uničenja (ali poškodovanja). Stvar, izročena prevzemniku naročila, ostane naročiteljeva in on trpi nevarnost, če bi bila stvar po naključju uničena ali poškodovana. Vendar naročitelj ne more razpolagati z izročeno stvarjo, dokler mu ni vrnjena (nemožnost razpolage s stvarjo).
FIKCIJA PREVZEMNIKOVEGA NAKUPA IZROČENE STVARI (člen 532)
Šteje se, da je prevzemnik naročila izročeno stvar kupil, če do izteka določenega roka:
(1) ne proda stvari in ne izroči naročitelju kupnine; IN
(2) ne vrne stvari. [člen 532/(1)]
Začasna omejitev rubeža na fiktivno kupljeni stvari – upniki prevzemnika naročila ne morejo zarubiti (fiktivno kupljene) stvari, dokler naročitelju ne izplača kupnine.
Darilna pogodba - splošne značilnosti
Darilna pogodba je v OZ povsem na novo urejena. V ZOR je ni bilo, ker gre za neodplačno pogodbo, katere so po ustavi SFRJ iz leta 1974 spadale v pristojnost republik. Nobena republika darilne pogodbe ni uredila, zato so se v Sloveniji uporabljala pravila izpred leta 1945 (ODZ).
Moralno ozadje pri darilni pogodbi je bistveno drugačno kot pri odplačnih pogodbah, kar ena stranka pridobiva le koristi, druga stranka pa le obveznosti, zato veljajo posebni mehanizmi.
4.1 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI DARILNE POGODBE
Pojem – z darilno pogodbo:
(1) se ena oseba (darovalec) zaveže:
1) neodplačno prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico; ali
2) (na drug način) drugo osebo (obdarjenca) obogatiti v breme svojega premoženja; IN
(2) obdarjenec izjavi, da se s tem strinja. [člen 533/(1)]
Stranki darilne pogodbe sta:
● darovalec – neodplačno prenese (lastninsko) pravico na obdarjenca;
● obdarjenec – se strinja z neodplačnim prenosom nanj.
Odpoved pravici in darilna pogodba – za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem zavezanec strinja. [člen 533/(2)]
Pravica, ki se ji darovalec odpove:
● mora imeti zavezanca; in
● jo mora biti možno odstopiti drugemu.
Odpoved pravici glede katere ni zavezanca in ki se ne odstopi drugemu, se ne šteje za darilno pogodbo. [člen 533/(3)]
Razne vrste darilne pogodbe:
● darilna pogodba iz hvaležnosti – če obdarjenec nima pravice s tožbo zahtevati darila, se za darilno pogodbo šteje tudi pogodba, ki jo je darovalec sklenil zaradi hvaležnosti ali druge moralne obveznosti. [člen 534]
● mešano darilo pomeni, da je tudi obdarjenec dolžan obogateti darovalca (jaz ti dam 1’000 SIT, ti pa meni 500 SIT). Obdarjenčeva dolžnost obogatitve darovalca lahko izhaja po isti ali kakšni drugi pogodbi. Za darilno pogodbo gre le glede presežne vrednosti. Če je po isti ali drugi pogodbi tudi obdarjenec dolžan obogateti darovalca, gre za darilno pogodbo le glede presegajoče vrednosti. [člen 535]
● darilna pogodba z občasnimi izpolnitvami pomeni, da se je darovalec zavezal k periodičnim obdaritvam obdarjenca. Postavlja se vprašanje, kdaj ugasne obveznost obdarovanja. Če darovalčeva obveznost obsega občasne izpolnitve, ugasne z darovalčevo smrtjo. [člen 536]
Odškodninska odgovornost darovalca – darilo lahko v nekaterih primerih povzroči škodo obdarjencu, zato darovalec odgovarja:
(1) zaradi podaritve tuje stvari in zamolčanja – kdor vede podari tujo stvar in obdarjencu to okoliščino zamolči, odgovarja za škodo [člen 537/(1)].
Za odgovornost se zahteva darovalčeva slaba vera – darovalec je vedel, da je podarjena stvar tuja, vendar ni bil dolžan vedeti.
(2) zaradi napak in nevarnih lastnosti podarjene stvari – v obeh primerih se za odgovornost zahteva slaba vera darovalca, ki je vedel ali bi moral vedeti za napake in nevarne lastnosti ter ni opozoril obdarjenca. Obdarjencu mora zaradi napak ali nevarnih lastnosti nastati škoda.
1) zaradi napak podarjenih stvari – če ima podarjena stvar napake, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. darovalec podari hišo, za katero ve, da ni protipotresno grajena – hiša se podre ob prvem potresu in darovalec odgovarja za škodo, nastalo obdarjencu.
Pomembno: pri darilni pogodbi ni jamčevanja za napake podarjene stvari, ker gre za neodplačno pogodbo. Zapomni si pregovor: Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.
2) zaradi nevarnih lastnosti podarjenih stvari – če ima podarjena stvar nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako vedel ali bi moral vedeti in ni opozoril obdarjenca. [člen 537/(2)] Primer: darovalec podari koker španjela, za katerega ve, da je zelo popadljiv – koker španjel napade obdarjenca in mu odgrizne prst – darovalec odgovarja za škodo.
Pogoji za odškodninsko odgovornost darovalca zaradi napak ali nevarnih lastnosti podarjene stvari torej so:
● obdarjencu je zaradi napak ali nevarnih lastnosti nastala škoda; IN
● darovalec je vedel ali bi moral vedeti za napake ali nevarne lava stnosti; IN
● darovalec NI opozoril obdarjenca na napake ali nevarne lastnosti.
Oblike darilne pogodbe
Oblika je pomembna le, če darovalec stvari ali pravice takoj ne prenese obdarjenca tako, da obdarjenec lahko s stvarjo ali pravico prosto razpolaga.
Pisna oblika – darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, če darovalec podarjene stvari ali pravice ni prenesel takoj na obdarjenca tako, da obdarjenec lahko z njo prosto razpolaga. [člen 538/(1)]
Naturalna narava nepisne pogodbe – če darilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, obdarjenec ne more izpolnitve zahtevati s tožbo.
Notarski zapis se zahteva za veljavnost darila za primer smrti, pri čemer mora biti listina o obdaritvi izročena obdarjencu.
Preklic darilne pogodbe
(1) Vrste preklica – darovalec lahko darilno pogodbo prekliče zaradi stiske, nehvaležnosti in pozneje rojenih otrok:
1) Preklic zaradi stiske – darovalec pride v položaj, v katerem je eksistencialno ogrožen, zato je logično, da lahko obdaritev zahteva nazaj. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po njeni sklenitvi v položaj, v katerem je ogroženo njegovo preživljanje. [člen 539/(1)]
Vendar preklic darila ni mogoč, če življenjsko ogrozi obdarjenca – pravo postavlja interese obdarjenca pred interese darovalca. Preklic ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. [člen 539/(2)]
Pri preklicu zaradi stiske lahko obdarjenec izbira med:
vrnitvijo darovane stvari (oziroma plačilom obogatitve zaradi darila); in
obdržanjem darila – v tem primeru mora darovalcu zagotoviti preživljanje.
Obdarjenec lahko darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje. [člen 539/(3)]
2) Preklic zaradi hude nehvaležnosti – ni pravično, da bi nehvaležni obdarjenec darilo obdržal. Nehvaležnost se mora videti navzven: nehvaležni obdarjenec se mora proti obdarjencu ali njegovim bližnjim obnašati tako grdo, da bi bilo nemoralno, če bi darilo obdržal. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, če bi prejeto obdržal. [člen 540/(1)]
Hinavski obdarjenec bi lahko počakal na smrt obdarjenca in se šele nato začel hudo nehvaležno obnašati (oskrunil grob darovalca, tepel njegove otroke, itd.).
Zato aktivna legitimacija za preklic pripada darovalcu in njegovemu dediču. Pogodbo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič. [člen 540/(2)] Zakon dobesedno govori le o nehvaležnem obnašanju proti darovalcu. Iz tega izhaja, da dedič ne more preklicati pogodbe, če se je obdarjenec nehvaležno obnašal proti bližnjim preminulega darovalca. Sodna praksa lahko uveljavi tudi drugačne rešitve.
Pasivna legitimacija za preklic pripada obdarjencu in njegovemu dediču. Tudi pasivna legitimacija je omejena na obnašanje obdarjenca – ni možen preklic, če se nehvaležno obnaša dedič obdarjenca. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču. [člen 540/(3)]
Zakrivitelj hude nehvaležnosti je vedno obdarjenec ne glede na pasivno legitimacijo. Preklic se vedno vloži zaradi obnašanja obdarjenca.
Darovalec lahko prekliče pogodbo proti obdarjencu ali njegovemu dediču zaradi hudo nehvaležnega obnašanja obdarjenca proti darovalcu ali njegovim bližnjim.
Dedič darovalca lahko prekliče pogodbo proti obdarjencu ali njegovemu dediču zaradi hudo nehvaležnega obnašanja obdarjenca samo proti darovalcu.
Odpustitev nehvaležnosti – darovalec lahko tudi hudo nehvaležno obnašanje obdarjencu odpusti. V tem primeru preklic pogodbe ni mogoč. Preklic ni mogoč, če je darovalec (nehvaležno) obnašanje obdarjencu odpustil. [člen 540/(4)]
3) Preklic zaradi pozneje rojenih otrok se nanaša na situacijo, ko darovalec dobi otroka, pri čemer ga prej ni imel (prvorojenec, prvoposvojenec). V takšnem primeru je dopusten preklic, ker se predvideva, da darovalec potrebuje sredstva za vzdrževanje otroka. Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otroka. [člen 541]
(2) Pravne posledice preklica:
1) vrnitev darovane stvari ali pravice – z izjavo o preklicu zahteva darovalec vrnitev darovane stvari ali pravice; [člen 542/(1)] oziroma
2) plačilo vrednosti obogatitve (pride v poštev, če darovane stvari ali pravice ni več) – z izjavo o preklicu zahteva darovalec plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. [člen 542/(1)]
3) prenehanje obveznosti darovalca (pride v poštev, če pogodba še ni izpolnjena) – če darilna pogodba še ni izpolnjena, ima preklic za posledico prenehanje darovalčeve obveznosti. [člen 543/(2)]
(3) Rok za preklic: določen je subjektivni rok 1 leto.
Darilna pogodba se lahko prekliče v 1 letu od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog preklica. [člen 543]
(4) Ničnost odpovedi preklicu – stranki se ne moreta dogovoriti za odpoved pravici do preklica. Morebitno takšno določilo je nično. Odpoved preklicu je nična. [člen 544]
Darilo za primer smrti
Darilo za primer smrti je posebna vrsta darilne pogodbe. Njena posebnost je v tem, da se izpolni šele po smrti darovalca. V praksi se s tem rešuje želja zapustnika, da nesposobni dediči ne bi prišli do velikega premoženja.
Pogoja za veljavnost:
(1) pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa; IN
(2) listina o sklenjeni pogodbi mora biti izročena obdarjencu.
Darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti, je veljavna le, če:
● je sklenjena v obliki notarskega zapisa; in
● je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu. [člen 545]
Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja
Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. [člen 546]
Stranke pogodbe so:
● izročitelj – se zaveže k izročitvi in razdelitvi premoženja potomcem;
● potomci.
Pogoja za veljavnost sta:
(1) soglasje vseh potomcev – pogodba je veljavna, če se z njo strinjajo vsi k zakonitemu dedovanju poklicani potomci, posvojenci in njihovi potomci. [člen 547/(1)]
1) poznejša privolitev – če kakšen potomec ni dal privolitve, jo da lahko pozneje v enaki obliki; [člen 547/(3)]
2) veljavnost kljub neprivolitvi potomca – izročitev in razdelitev ostaneta veljavni, če potomec, ki se ne strinja:
1. pred izročiteljem umre brez potomcev;
2. se odpove dediščini;
3. je razdedinjen;
4. je dedno nevreden. [člen 547/(4)]
(2) oblika notarskega zapisa – pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa.
[člen 547/(2)]
Premoženje:
● izročljivost – izročitelj lahko izroči in razdeli le svoje sedanje (celo ali delno) premoženje; [člen 548/(1)] Ni možno razdeliti in izročiti bodočega premoženja.
● način razdelitve premoženja mora biti drugačen od načina razdelitve v zapuščini – če je isti, je določilo o načinu razdelitve neveljavno. Neveljavno je določilo o načinu razdelitve premoženja, ki bo v izročiteljevi zapuščini. [548/(2)] /???/
● premoženje po izročitvi – izročiteljeva zapuščina je le:
o premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo; in
o premoženje, pridobljeno po izročitvi. [člen 549/(1)]
● izključitev izročenega premoženja iz zapuščine – premoženje, ki ga potomci izročitelja pridobijo z izročitvijo, ne spada v zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti. [člen 549/(2)]
Fikcija darilne pogodbe – drugim potomcem izročeni deli premoženja se štejejo za darila in se po izročiteljevi smrti z njimi ravna kot z darili prednika dedičem, če:
(1) če se kakšen potomec ne strinja z izročitvijo [člen 550/(1)] = zaradi nestrinjanja potomcev;
(2) če se izročitelju po izročitvi rodi otrok ali pojavi za mrtvega razglašen potomec [člen 550/(2)] = zaradi novega potomca.
Pridržna (retencijska) pravica – izročitelj lahko:
● zase; ali
● svojega zakonca; ali
● zase in svojega zakonca
ob izročitvi in razdelitvi pridrži:
(1) užitek vsega ali dela premoženja; ali
(2) dosmrtno naturalno ali denarno rento; ali
(3) dosmrtno preživljanje ali drugo nadomestilo. [člen 551/(1)]
Če sta užitek ali renta dogovorjena za izročitelja IN zakonca, po smrti enega pripade celoten užitek oz. renta drugemu do njegove smrti o.o.d.d. [člen 551/(2)]
Pravice izročiteljevega zakonca:
(1) strinjanje – če izročitelj upošteva svojega zakonca, se mora ta strinjati; [člen 552/(1)]
(2) nujni delež – nujni delež neupoštevanega zakonca ostane neokrnjen; [člen 552/(2)]
(3) fikcija daril ob ugotavljanju nujnega deleža – pri neupoštevanju zakonca je izročitev veljavna. Potomcem izročeni deli izročiteljevega premoženja se štejejo za darila pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež preživelega zakonca.
[člen 552/(3)]
Dolgovi izročitelja:
neodgovornost potomcev – potomci, katerim je bilo razdeljeno premoženje, niso odgovorni za dolgove izročitelja o.o.d.d. [člen 553/(1)]
pravice upnikov izročitelja – upniki izročitelja lahko izpodbijajo izročitev ob pogojih za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj. [člen 553/(2)]
Preklic izročitve:
(1) Razlogi za preklic
1) preklic zaradi hude nehvaležnosti – izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po sklenitvi pogodbe potomec proti njemu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal. [člen 555/(1)]
2) preklic zaradi nedajanja preživnine – izročitelj lahko prekliče pogodbo, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu s pogodbo dogovorjene preživnine; [člen 555/(2)]
3) preklic zaradi neporavnanja dolgov – izročitelj lahko prekliče pogodbo, če potomec ne izvrši v pogodbi naložene poravnave izročiteljevih dolgov; [člen 555/(2)]
4) preklic zaradi drugih neizpolnitev bremen – v tem primeru lahko pride do preklica ali do prisilne izpolnitve bremen, o čemer odloči sodišče. V primeru neizpolnitve drugih s pogodbo prevzetih bremen sodišče ob upoštevanju pomembnosti bremen za izročitelja in okoliščin odloči, ali ima izročitelj:
1. pravico zahtevati vrnitev danega premoženja; ali
2. pravico zahtevati prisilno izpolnitev bremen. [člen 555/(3)]
(2) Pravice potomcev po preklicu – nujni delež: potomec, ki je moral vrniti izročeno, lahko po izročiteljevi smrti zahteva nujni delež, razen če:
1. je razdedinjen;
2. je dedno nevreden;
3. se je odpovedal dediščini. [člen 556/(1)]
Pri izračunavanju nujnega deleža se štejejo drugim potomcem izročeni deli premoženja za darila izročitelja. [člen 556/(2)]
Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Osnovna oblika – s pogodbo o dosmrtnem preživljanju:
● se pogodbenik (preživljaLec) zaveže, da bo preživljal:
○ drugega pogodbenika (preživljaNec); ali
○ koga drugega (preživljaNec);
● drugi pogodbenik (izročitelj) izjavi, da preživljalcu zapušča:
○ vse premoženje; ali
○ del premoženja, ki obsega nepremičnine ter z njihovo rabo in uživanjem povezane premičnine;
pri čemer je izročitev premoženja odložena do izročiteljeve smrti. [člen 557/(1)]
Druge vrste pogodb o dosmrtnem preživljanju so pogodbe, s katerimi se proti obljubi dediščine dogovori:
življenjska skupnost pogodbenika in izročitelja;
premoženjska skupnost pogodbenika in izročitelja;
skrb za in varovanje izročitelja s strani pogodbenika;
pogodbenikovo obdelovanje izročiteljevega posestva;
skrb pogodbenika za izročiteljev pogreb; ali
kaj drugega. [člen 557/(3)]
Pogodba o dosmrtnem preživljanju lahko obsega tudi premičnine preživljanca, nepovezane z rabo in uživanjem nepremičnin. Takšne premičnine morajo biti v pogodbi posebej navedene.
[člen 557/(2)]
Stranke pogodbe torej so:
● preživljalec – obljubi preživljanje;
● preživljanec = tisti, ki mu preživljalec obljubi preživljanje;
● izročitelj – obljubi preživljalcu dediščino ali njen del.
Izročitelj je lahko hkrati preživljanec, vendar ni nujno, da sta ista oseba. Preživljalec se lahko zaveže preživljati izročiteljevega sorodnika, zakonca, prijatelja, itd.
Oblika pogodbe – pogodba o dosmrtnem preživljanju mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. [člen 558]
Modalitete pogodbe:
(1) odpoved razpolaganju s premoženjem – izročitelj (preživljanec) se lahko v korist preživljalca odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe. [člen 559]
(2) odgovornost za obstoječe dolgove – preživljalec ni odgovoren za dolgove po smrti preživljanca. V pogodbi se lahko določi odgovornost preživljalca za obstoječe dolgove preživljanca nasproti določenim upnikom. [člen 560]
Razveza pogodbe:
(1) sporazumna razveza – stranki lahko sporazumno razvežeta pogodbo, četudi sta jo že začeli izpolnjevati. [člen 561/(1)]
(2) razveza zaradi neznosnosti – pogodba o dosmrtnem preživljanju se nanaša na življenjsko skupnost. Če se razmerje med pogodbenikoma tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka od sodišča zahteva razvezo pogodbe. [člen 561/(2)]
(3) razveza zaradi neizpolnjevanja obveznosti – vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, če druga stranka ne izpolnjuje obveznosti. [člen 561/(3)]
(4) razveza zaradi spremenjenih razmer – po sklenitvi pogodbe se razmere tako spremenijo, da znatno otežijo izpolnitev pogodbe. Sodišče lahko ob upoštevanju vseh okoliščin na zahtevo ene ali druge stranke pogodbo razveže. [člen 562/(1)]
(5) razveza zaradi smrti preživljalca in neprivolitve dedičev v nadaljevanje – če preživljalec umre, obveznost preživljanja preide na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preživljalca. [člen 563/(1)] Če ne privolijo, se pogodba razveže. [člen 563/(2)]
Spremenjene razmere – po sklenitvi pogodbe spremenjene razmere znatno otežijo izpolnitev pogodbe. Na zahtevo ene ali druge stranke sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin:
● uredi razmerje na novo; [člen 562/(1)] ali
● spremeni pravico preživljanca v dosmrtno denarno rento, če to ustreza eni ali drugi stranki; [člen 562/(1)] ali
● razveže pogodbo. [člen 562/(1)]
Smrt preživljalca in prenehanje pogodbe – če preživljalec umre, obveznost preživljanja preide na njegovega zakonca in k dedovanju poklicane potomce in posvojence (= upravičenci za nadaljevanje pogodbe) pod pogojem, da privolijo v nadaljevanje obveznosti preživljalca. [člen 563/(1)] Od tu naprej sta 2 možnosti:
1. upravičenci za nadaljevanje nočejo prevzeti pogodbenih obveznosti – ne privolijo, zato:
● se pogodba razveže; in
● upravičenci za nadaljevanje nimajo pravice zahtevati odškodnino za prejšnje preživljanje. [člen 563/(2)]
2. upravičenci za nadaljevanje privolijo, vendar ne morejo prevzeti pogodbenih obveznosti, zato imajo pravico od preživljanca zahtevati odškodnino za prejšnje preživljanje. [člen 563/(3)] Sodišče določi odškodnino po prostem preudarku. Pri tem upošteva premoženjske razmere:
● preživljanca; in
● upravičencev za nadaljevanje. [člen 563/(4)]
Pogodba o preužitku
S pogodbo o preužitku:
● se ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah;
● se druga stranka (prevzemnik) zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudila določene dajatve in storitve. [člen 564/(1)]
Stranki pogodbe sta:
preužitkar – se zaveže k prenosu lastninske pravice na nepremičninah; in
prevzemnik – se zaveže k dajatvam in storitvam v korist preužitkarja.
Predmet pogodbe so:
o preužitkarjeve nepremičnine; in
o premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin o.o.d.d. [člen 564/(2)]
Prevzemnikove obveznosti se lahko dogovorijo kot:
● občasne denarne dajatve; ali
● nudenje življenjskih potrebščin; ali
● oskrbovanje; ali
● zagotovitev stanovanjskega prostora; ali
● prepustitev uživanja določenega zemljišča, itd. [člen 565]
Preužitek se vpiše v zemljiško knjigo kot stvarno breme. Če prevzemnik prevzete nepremičnine odsvoji, za izpolnitev obveznosti iz pogodbe o preužitku odgovarja tudi novi pridobitelj pod pogojem, da je preužitek vpisan v zemljiško knjigo kot stvarno breme. [člen 566]
Oblika – pogodba o preužitku mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa. [člen 567]
Razveza pogodbe se lahko opravi iz 2 razlogov:
(1) zaradi neznosnosti skupnega življenja – če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva razvezo pogodbe. [člen 568/(1)]
(2) zaradi neizpolnjevanja obveznosti – vsaka stranka lahko zahteva razvezo pogodbe, če druga stranka ne izpolnjuje obveznosti. [člen 568/(2)]
