Etape v organizaciji tradicionalnega učnega procesa Flashcards
Katere učne etape poznamo?
- uvajanje
- obravnava nove učne snovi
- Vadenje ali urjenje
- ponavljanje
- preverjanje in ocenjevanje
Čemu je namenjena učna etapa uvajanja?
Da učenec pridobi čim bolj racionalno predstavo o splošni izobraževalni in praktični vrednosti učne vsebine, ki bo obravnavana ter o pomenu snovi za razumevanje naslednjih tem.
Kateri so elementi učne etape uvajanja?
- Napoved ciljev: kaj, zakaj, kako, postavitev vsebinskega okvirja.
- Osvežitev in preverjanje predznanja: pomanjkljivo predznanje je vzrok neuspeha.
- Motivacija: vzpostaviti pravo stopnjo neravnotežja med znanim in neznanim ter primerno stopnjo napetosti (daje motivacijo, zaupanje, občutek obvladljivosti situacije).
Čemu je namenjena učna etapa obravnavanja nove snovi?
Pridobivanju novega znanja in razvoju sposobnosti.
Kateri so elementi učne etape obravnavanja nove snovi?
- Procesno motiviranje: poudarjanje bistva, življenjskosti, premišljena izmenjava metod in oblik, spodbujanje aktivnega vključevanja, oblikovanje razredne klime.
- Kognitivni proces - pridobivanje novega znanja: spodbujanje in vzdrževanje miselne aktivnosti (POTREBNO: poznati učenčevo predznanje, preverjati razumevanje, premišljena izmenjava metod in oblik, diferenciacija in individualizacija, spodbujanje aktivnega sodelovanja.)
- Proces sprejemanja (induktivna/deduktivna pot), dimenzioniranja (ekstenzivnost/intenzivnost) in graduiranja (postopno razširjanje ob postopnem poglabljanju znanja in oblikovanju jasne strukture) znanja.
- Preverjanje
Čemu je namenjena etapa vadenja oz. urjenja?
Pridobivanje spretnosti.
Da učenec ve, kaj mora opraviti in doseči (pozna cilj in si jasno predstavlja spretnost)
Potrebna je demonstracija.
Kateri so elementi etape urjenja?
- Začetno oz. uvodno urjenje: prva samostojna izvedba dejanja, zahtevno, počasna z začetnimi napakami, učitelj posreduje informacije, popravlja napake, daje navodila/demonstracijo. UČENCI PRAVILNO IZVEDEJO DEJANJE.
- Osnovno urjenje: kontinuirano ponavljanje, racionalizacija, hitreje, natančneje. UČENCI PRAVILNO IN HITRO IZVEDEJO DEJANJE.
- Zaključno/dopolnilno urjenje: višja stopnja spretnosti dejanja, s ponavljanje avtomatizirajo na nivo navade.
- Korektivno urjenje: za tiste, ki so izoblikovali napačno spretnost.
Čemu je namenjena etapa ponavljanja?
Utrjevanje verbalnih učnih vsebin za dosego trajnosti pridobljenega znanja, poglabljanje in dopolnjevanje pridobljenega.
Katere vrste ponavljanja poznamo?
- glede na KAKOVOST:
- Mehanično (reproduktivno
- Ustvarjalno (produktivno): primerjanje, analogije, sintetiziranje, sistemiziranje, transformacija, oblikovanje in reševanje hipotez, konkretiziranje, reševanje praktičnih problemov - glede na KRAJ:
- v šoli
- doma - glede na RAZPOREDITEV PONAVLJANJA V UČNEM PROCESU:
- razdeljeno (distribuirano)
- neprekinjeno (koncentrirano)
Kaj je preverjanje, ocenjevanje in evalvacija?
- PREVERJANJE: Postopek zbiranja informacij o tem, kako so se učenci pod vplivom pouka približali postavljenim ciljem. Preverjamo materialno, funkcionalno in vzgojno nalogo pouka.
- OCENJEVANJE: Vrednotenje učenčevih dosežkov glede na postavljene učne cilje.
- EVALVACIJA: Širši koncept sistematičnega zbiranja podatkov o kakovosti nekega procesa, z namenom izboljšanja vzgojno-izobraževalnega dela.
Zakaj preverjamo in ocenjujemo znanje učencev?
- povratne informacije (za učenca, učitelje, šolo, starše)
- licenca za poklic
- ocena = motivacija
- selekcija (usmerjanje)
- discipliniranje
Kakšni so načini preverjanja in ocenjevanja znanja glede na tehniko izvajanja?
- PISNO: testi, eseji, naloge objektivnega tipa (zaprti/odprti)
- USTNO
- PRAKTIČNO: izvajanje (nastopi, poklicne dejavnosti), izdelki (poročila, seminarske, tehnični izdelki)
Katere druge vrste preverjanja in ocenjevanja še poznamo?
- OCENJEVANJE:
- Globalno (številčno)
- Analitično (opisno) - PREVERJANJE:
- diagnostično (začetno)
- formativno (sprotno)
- sumativno (končno)
Katerim postavkam oz. značilnostim mora zadostiti šolska ocena?
- veljavnost (vsebinska, prognostična, posledična)
- objektivnost (subjektivne napake)
- zanesljivost (točnost, natančnost, stabilnost)
- občutljivost
- ekonomičnost
Koraki v pisnem preverjanju in ocenjevanju znanja.
- Priprava (opredelitev namena, vsebine, ciljev)
- Sestavljanje vprašanj, nalog in kriterijev
- Predložitev nalog v reševanje (čas reševanja)
- Popravljanje, točkovanje, analiza po učencu in nalogah
- Spreminjanje točk v ocene
- Sporočanje rezultatov in povratnih informacij, načrtovanje izboljšanja