IZPITNA VPR FA Flashcards
(180 cards)
Retinaculum flexorum je prečna vezivna zadebelitev ovojnice podlahti na dorzalni strani zapestja in tvori streho karpalnega kanala.
A Trditev drži v celoti.
B Drži samo prvi del trditve.
C Drži samo drugi del trditve.
D Trditev ne drži v celoti.
C Drži samo drugi del trditve.
Retinaculum flexorum tvori streho karpalnega kanala, ovojnica podlahti je s spodnje strani proksimalno okrepljena s snopi kite m biceps brachii, distalno pa s prečnimi zadebelitvami, ki z volarne strani oblikujejo RETINACULUM FLEXORUM
Retinaculum extensorum je prečna vezivna zadebelitev ovojnice podlahti na dorzalni strani zapestja in tvori streho karpalnega kanala.
A Trditev drži v celoti.
B Drži samo prvi del trditve.
C Drži samo drugi del trditve.
D Trditev ne drži v celoti.
Ovojnica podlahti je s spodnje strani proksimalno okrepljena s snopi kite m biceps brachii, distalno pa s prečnimi zadebelitvami, ki z dorsalne strani oblikuje RETINACULUM EXTENSORUM, ta je z vezivnimi nitmi povezana z robovi brezd na podlahtnici in koželjnici
B Drži samo prvi del trditve.
Vagino m. recti abdominis tvorijo aponevroze:
A M. rectus abdominis
B M obliquus internus
C M. qoadratus lumborum
D M. transversus abdominis
B M obliquus internus
D M. transversus abdominis
mišice obliquus externus, internus in tranversus abdominis s svojimi aponevrozami ovijajo m rectus abdomins in tvorijo vagino m recti abdominis
Iz lateralnega odklona v levo izravnavajo trup:
A M. obliquus internus na desni strani s koncentrično kontrakcijo
B M. obliquus internus na desni strani z ekscentrično kontrakcijo
C M. obliquus externus na levi strani s koncentrično kontrakcijo
D M. erector spinae na desni strani z ekscentrično kontrakcijo
A M. obliquus internus na desni strani s koncentrično kontrakcijo
KONCENTRIČNA - sila m je večja od upora
OBLIQUUS INTERNUS fleksira prsni koš in ledveni del hrbtenice, poteza prnsi koš proti medenici, prsni koš rotira na svojo stran (deluje antagonistično zunanji poševni m)
OBLIQUUS EXTERNUS sinergist internusu
Pri elevaciji ramenskega obroča drsi lopatica:
A Kavdalno
B Medialno
C Dorzalno
D Lateralno
D Lateralno
Elevacija ramenskega obroča …
Dvig ramenskega obroča, pri tem drsi lopatica kranialno (navzgor) in lateralno (vstran)
Pri depresiji ramenskega obroča drsi lopatica:
A Kavdalno
B Medialno
C Kranialno
D Lateralno
A Kavdalno
B Medialno
Depresija ramenskega obroča …
Spust ramenskega obroča; pri tem drsi lopatica kavdalno (navzdol) in medialno (proti sredini)
Pri protrakciji drsi lopatica:
A Proti frontalni ravnini
B Proti sagitalni ravnini
C Notranje rotira
D Zunanje rotira
E Ventralno
F Dorzalno
B Proti sagitalni ravnini
D Zunanje rotira
E Ventralno
Protrakcija lopatice je …
Pomik naprej, premika se proti sagitalni ravnini, ventralno in zunaje rotira
Pri retrakciji drsi lopatica:
A Proti frontalni ravnini
B Proti sagitalni ravnini
C Notranje rotira
D Zunanje rotira
E Ventralno
F Dorzalno
A Proti frontalni ravnini
C Notranje rotira
F Dorzalno
Retrakcija lopatice je …
Pomik lopatice nazaj, le ta se premika proti frontalni ravnini, dorzalno in notranje rotira
Vsa mišična vlakna istega tipa, ki oživčuje individualni motorični nevron α imenujemo:
A Motorična ploščica
B Mišična ploščica
C Motorična enota
D Mišična enota
C Motorična enota
Distalni radioulnarni sklep je po mehaniki:
A Elipsoidni sklep
B Drsni sklep
C Čepast sklep
C Čepast sklep
Sklepne površine distalnega radioulnarnega sklepa: konveksna glava podlahtnice (caput ulnae) + konkavna ulnarna stran koželnice (incisura ulnaris)
Ni tako popoln kot proksimalni; imati skupno vzdolžno os
Pronacija, supinacija (kadar je komolec malo fleksiranm če pa je eksendiran ju izvajamo skupaj z rotacijo v ramenskem sklepu)
Pri izometričnem mišičnem krčenju:
A Mišica razvije manjšo silo, kot je sila zunanjega bremena
B Mišica opravi gib
C Mišica se makroskopsko ne skrči
D Mišica opravi delo
A Mišica razvije manjšo silo, kot je sila zunanjega bremena
C Mišica se makroskopsko ne skrči
Izometrična kontrakcija (isos=enako, metron=mera):
Tudi statična; mišica razvije silo (napetost, tenzijo), ki ne preseže zunanje sile, ki deluje na m
Ne izvede giba, statična sila se upira drugi sili, m omogoči ravnotežje sil s katerimi se vzdržuje pos del tel ali segment v mirovanju
M kontrahira in proizvede silo, dolžina se makroskopsko ne spreminja in ni vidnega gibanja sklepa, delo ni opravljeno
Med ekscentrično mišično aktivnostjo je sila, ki jo mišica razvije:
A Manjša kot pri izometrični kontrakciji
B Večja kot pri koncentrični kontrakciji
C Večja kot pri izometrični kontrakciji
D Manjša kot pri koncentrični kontrakciji
A Manjša kot pri izometrični kontrakciji
D Manjša kot pri koncentrični kontrakciji
Ekscentrična kontrakcija:
dinamična; zunanja sila je večja od sile m; se podaljšuje, ta kontrakcija omogoča deceleracijo (zaviranje) tel segmentov
Kontrahira m, ki je nasproti delujoča za isti gib, ki je opravljen s koncentrično kontrakcijo proti f teži
M poskuša nadzorovati breme
Pri koncentričnem mišičnem krčenju:
A Mišica razvije večjo silo, kot je sila zunanjega bremena
B Mišica se makroskopsko ne krči
C Mišica ne opravi giba
D Mišica opravi delo
A Mišica razvije večjo silo, kot je sila zunanjega bremena
D Mišica opravi delo
Koncentrična kontrakcija:
dinamična; razvije m silo, ki je večja od zunanje sile, makroskopsko se krajša in izvede gib
Manjša napetost kot pri izometrični, omogoča pospeševanje tel segmentov, gib poteka proti F težnosti
Premaguje silo in dvigne breme
M. tibialis posterior izvaja:
A Dorzalno fleksijo v zgornjem skočnem sklepu in addukcijo in inverzijo v spodnjem skočnem sklepu
B Plantarno fleksijo v zgornjem skočnem sklepu in addukcijo in everzijo v spodnjem skočnem sklepu
C Dorzalno fleksijo v zgornjem skočnem sklepu in addukcijo in inverzijo v spodnjem skočnem sklepu
D Plantarno fleksijo v zgornjem skočnem sklepu in addukcijo in inverzijo v spodnjem skočnem sklepu
D Plantarno fleksijo v zgornjem skočnem sklepu in addukcijo in inverzijo v spodnjem skočnem sklepu
M. tibialis posterior:
Izvira iz zg zadajšnjih dveh tretjin strani golenice in medialne strani mečnice ter zg polovice medkostne opne
Snopi se združujejjo poševno, prehajajo v kito, ki poteka skozi žleb na zadajšnji strani notranjega gležnja
Oživčuje n tibialis (L4 in L5)
Izvaja plantarno fleksijo v zg skočnem sklepu, v spodnjem addukcijo in inverzijo; skupaj z m peroneus longus vzdržuje vzdolžni in prečni stopalni lok
Zadajšnja skupina golenskih m
Processus spinosus dveh sosednjih vretenc so povezani z:
A ligg. Flava
B ligg. Interspinalia
C ligg. Intertransversaria
D ligg. Longitudinale
B ligg. Interspinalia
Processus spinosus:
Trnasti odrastek, med seboj povezani z ligg. supraspinalia