Kroflič: Priročnik h K Flashcards
Kaj se je med strokovnjaki uveljavilo v 80.ih letih pri nas?
- Prišlo je do pojmovne razlike med reformo in prenovo
- Reforma: se nanaša na zunanji sistemski poseg v visokošolski sistem in se nanaša na spremembo zakonodaje in študijskih programov
- Prenova: obsega notranjo vsebinsko posodobitev študijskega procesa, ki je posledica vsevečjega vpisa v študijske programe
Kaj zahtevajo večje spremembe?
Zahtevajo sistemske posege v zakonodajo in viz programe
Kaj je eden od pogojev sprememb v šolskem sistemu?
Ustrezna zakonska osnova in strokovno sestavljeni nacionalni kurikulum
Kako zaživijo spremembe v kurikulu in spremembe v pravilniku?
- Spremembe v kurikulu zaživijo neposredno preko pedagoškega dela
- Spremembe v pravilniku pa preko v praksi uveljavljenih hišnih redov in disciplinskih postopkov
Zakaj smo prevzeli pojem kurikulum?
- Ker smo imeli težnjo po poenotenju pedagoške terminologije z Evropo
- Termin je zelo večplasten
Kaj vse pomeni pojem kurikul?
- Načrtovanje, izvedba in vrednotenje viz procesa
- Načrti poučevanja, strategije učenja, preverjanje znanja, disicplinski režim
- Uradno načrtovanje in prikrita pričakovanja učiteljice
- Viz programi, sprejeti na nacionalni ravni
Kaj poudarja kurikularna teorija?
Pomeni problematičnost načrtovanja viz procesa kot posebne oblike komunikacije med vzgojiteljem in varovancem
Kaj ugotovimo, če VIZ proces opredelimo kot komunikacijo?
Če opredelimo viz proces kot obliko komunikacije, katere cilj je prenos določenih znanja oz razvoj spretnosti, navad in vrednot ter s tem vplivanje na razvoj posameznikove osebnosti, ugotovimo, da je načrtovanje vzgoje po eni strani nuja, po drugi strani pa ovira pedagoški proces.
Zakaj je vzgoja nuja?
Ker je vzgoja ciljno usmerjena dejavnost, ki predpostavlja odkrite ali prikrite oblike pričakovanj.
- Pričakovanja, ki jih imamo od otroka, ne moremo prikriti, ta pričakovanja otroci zaznavajo ter se nanje odzovejo še močneje (prikriti kurikulum).
Na kaj opozarja premoč prikritega kurikula?
Opozarja na ovire pri kakovostnem načrtovanju vzgoje.
Zakaj je torej pomembno kurikularno načrtovanje?
- Prikrita pričakovanja pomenijo možnost manipulacije in vdorov ideologije v predšolske institucije
- Starši imajo pravico, da so seznanjeni z viz konceptom vrtca, celo lahko izbirajo vzgojo, ki se bo skladala z njihovimi pričakovanji.
Kateri dejavniki vplivajo na izbor določene strategije za načrtovanje nacionalnega kurikula?
- starostna in razvojna stopnja otrok, ki bodo vključeni v viz proces
- že v kurikulu pod zakonitostmi beremo, da otrokov razvoj poteka po vnaprej določenih značilnih stopnjah, ki so opredeljeni s kvalitativnimi in kvantitativnimi spremembami
- zato, je treba vse cilje prilagoditi posamezni stopnji - globalni strateški cilji viz sistema na posamezni stopnji
- (isto kot za 1. točko) - stopnja demokratičnosti države in avtonomije viz institucije
- imamo centralizirane in demokratične viz sisteme
- za centralizirane viz sisteme so značilni vsebinsko in metodično strukturirani nacionalni kurikuli
- za demokratične viz sisteme so značilni manj vsebinsko strukturirani , bolj fleksibilni in odprti nacionalni kurikuli, ki predpostavlja nadaljnje strokovno načrtovanje viz procesa na ravni institucije in posamezne učiteljice/vzgojiteljice
- prenašanje odgovornosti za strokovno načrtovanje na nižje nivoje odločanja, dviguje stopnjo pripravljenosti učiteljice za kakovostno delo, zahteva večjo strokovno odgovornost in boljšo usposobljenost
- ta strokovna avtonomija učiteljici oz vzgojiteljic omogoča oblikovanje vsebinsko bogate obojesmerne učne komunikacije, ki je predpogoj kakovostnih viz učinkov - stopnja zaupanja v strokovno usposobljenost pedagoških delavcev
Kulturno-transmisijski model vzgoje
- Vzgojo pojmujemo kot prenos že izdelanih obrazcev znanja, vrednot in veščin
- vzpostavlja predvsem enosmerno komunikacijo od vzgojiteljice do otroka in enostavne oblike učenja, ki omogočajo čim hitrejše sprejetje in ponotranjenje predpisanih učnih vsebin
- gre za učno-ciljno in učno-snovno načrtovanje
- natančno predpisana učna snov ali učni cilji, v obliki pričakovanih končnih oblik vedenja, znanja, spretnosti oz navad
Procesno-razvojni model vzgoje
- Osebnost se razvija pod vplivom vzgojnih spodbud, samoaktivnosti in podedovanih potencialov
- prepričanje, da je temelj uspešnega vzgajanja in izobraževanja, preplet strategij poučevanja in učenja
- obojesmerna komunikacija omogoča uveljavljanje bolj kompleksnejših oblik učenja in poučevanja
- dovolj odprt kurikulum, da izvajalcem daje čas in prostor za opazovanje
Kakšne poudarke daje Bela knjiga?
- Zahteva po razšolanju vrtčevskega kurikula
- Pri načrtovanju sodelujejo strokovnjaki, ki so zavezani predmetnemu in specialno-didaktičnemu načrtovanju (kar lahko vodi v pretirano sholizacijo), ampak se predmetnemu specialistom ne moremo izogniti
- Za pretirano specializiranost so krivi tudi kurikularni teoretiki
- Temeljna skupna načela moramo razumeti kot osnovna vodila, predmetno opredeljene cilje in dejavnosti pa kot dodatno pomoč pri načrtovanju konkretnih dejavnosti - Zahteva po teoretizaciji dejavnikov prikritega kurikuluma, ki morajo opredeljeni kot sestavni deli odprtega kurikula
- Usmerjenost kurikula za vrtce v procese optimalnega razvoja otrokovih potencialov
- Kombinacija učno-snovnega in razvojno-procesnega načrtovanja
- Načelo procesnosti: poudarja viz proces in ne končnih ciljev, pomen reflektiranja kontekstualnih dejavnikov razvoja otroka, zahtevo po sprotnem evalviranju pedagoškega procesa in fleksibilnem načrtovanju, zahteva po aktivnem razmerju med nacionalnim in izvedbenim kurikulum
- Vsebinsko primerne dejavnosti otroka spodbujajo k razumevanju in vzživljanju v moralno konfliktne situacije
- Procesna načela so zgolj splošna strokovna vodila, ki jih mora vzgojiteljica razumeti in znati samostojno pretvoriti v operativne načrte za konkretne viz dejavnosti.
