Rener: Težave s pojmom družina

Question 1

Kaj so preskriptivna označevalna dejanja?

Answer 1

• So tista, ki označujejo kar producirajo. Gre za dejanja instituiranja. Z definatornim posegom v realnost, to realnost pravzaprav ustvarjamo, ne samo naravno opisujemo.
• Preskriptivno - predstavlja družben napotek, diagnozo, ki vpliva in je hkrati odraz moralno ideoloških predstav in socialno političnega delovanja. Moralno / normativno - nagrajeno.

Question 2

Kakšna mora biti definicija družine?

Answer 2

1. Razlikovalna (distinktivna) - ki bo zajemala vse tiste bistvene dimenzije družin, ki jo konstituirajo in hkrati razlikujejo od podobnih oblik vsakdanjega življenja ljudi, kot so gospodinjstva ali zakonska zveza
2. Inkluzivna (nediskriminatorna), ki bi zajela vse tiste oblike in načine družinskega življenja, ki se realno pojavljajo, ter med njimi ne bi razlikovala na podlagi ideoloških sodb (npr. družine istospolnih partnerjev, ki so le izjemoma priznane kot legitimna in legalna družinska oblika);
3. Operativna (socialnopolitično, statistično in raziskovalno operacio-nalna), ki bo torej učinkovita, tako da jo bo mogoče uporabljati v državno administrativnem in raziskovalno informacijskem delu.

Question 3

Razlikovanje med gospodinjstvom in družino v demografski statistiki/statistični stroki/sociološki stroki

Answer 3

Zgodnje demografske študije med pojmoma niso razlikovale, kar je bil odraz zahodnega priviligiranja moderne industrijske družine.

Gospodinjstvo je za sociološke definicije obrobnega pomena, za demografske in statistične je še vedno pomembna enota analize.

V sociološkem raziskovanju in v socialnih (družinskih) politikah se težnje po poenotenju konceptov družine in gospodinjstva ne pojavljajo. Vzroki so preprosti: skupnih smernic evropske politike ni, ker so ideološke (nazorske) razlike v tem, kako dojemamo družine in kakšni naj bi bili socialno politični ukrepi prevelike. Načini družinskega življenja ljudi, razmerij so bili vso moderno dobo privilegiran objekt poželenja velikih ideologij.

V sodobni statistiki gospodinjstvo sestavlja skupina oseb, ki živijo v istem bivališču, gospodinjstvo obravnava tudi kot le eno osebo - samsko gospodinjstvo. Nekatera statistična opredeljevanja zahtevajo še dodatne kriterije npr. skupni proračun, redno uživanje obrokov.
- Koncept vezan na skupno bivanja ali
- Koncept vezan za vzdrževanje gospodinjskih dejavnosti (proračun, obroki) - UNECE PRIPOROČA TO

Sodobna statistična stroka daje prednost definiranju družine, ki se pogosto uporablja za popisne in populacijsko statistične namene, ter ga priporoča tudi UNECE:

“Družino definiramo v ožjem smislu kot jedrno družino, to sta dve ali več oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in so med seboj povezani s kohabitacijo, zakonsko zvezo ali starševskim razmerjem.

Question 4

Definicija družine UNECE (statistična/popisna definicija)

Answer 4

Družino definiramo v ožjem smislu kot jedrno družino, to sta dve ali več oseb, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in so med seboj povezani s kohabitacijo, zakonsko zvezo ali starševskim razmerjem

• Torej pari brez otrok, z enim otrokom, eden od staršev z enim / več otroki

Question 5

Kohabitirajoča partnerja

Answer 5

Dve osebi, če večinoma časa prebivata v skupnem gospodinjstvu, nista sklenila zakonske zveze, poročata, da je njuno razmerje podobno zakonski zvezi (istospolna - družina).

Question 6

Trigeneracijska gospodinjstva

Answer 6

Ne tvorijo ene družine, ampak dve ločeni družini ali eno družino s članom drugega gospodinjstva.

Question 7

Kdo je otrok (Keilman)?

Answer 7

Katerakoli oseba brez partnerja, ki večinoma prebiva v skupnem gospodinjstvu z vsaj enim od staršem. Lahko so tudi pastorji / pastorke ali posvojeni, ne pa tudi rejenci in rejenke. Otrok, ki živi v družini s poročenim / kohabitirajočim parom, je (biološki, legalni) otrok vsaj enega od partnerjev, vendar ne nujno tudi skupni otrok para.

Question 8

UNECE/statistična/popisna tipologija družine

Answer 8

Družine zakonskih parov z otroki ali brez njih
Neporočeni (kohabitirajoči) partnerji z otroki ali brez njih
Matere / očetje z otrokom/otroci

Družina tudi če nimata otrok, jih nikoli nista imela ali so zapustili gospodinjstvo.

Question 9

Sociološka definicija družin

Answer 9

Kot konstitutivni element družine opredeljuje starševsko razmerje kot socialno razmerje:

“Družino definiramo kot skupino oseb, ki živi v skupnem gospodinjstvu in jo sestavlja vsaj en otrok in vsaj ena odrasla oseba in je med seboj povezana s kohabitacijo, zakonsko zvezo in starševskim razmerjem.

Socioloških definicij je mnogo, skupno jim je, da družino opredeljujejo kot vsaj dvogeneracijsko skupnost in družbeno institucijo, ki skrbi za otroke.

Question 10

OZN definicija družine–> najbolj inkluzivna (sprejemajoča) in najmanj diskriminatorna

Answer 10

Družino predstavljajo vsaj en odrasel človek ali skupina ljudi, ki skrbi za otroke in je kot taka prepoznana v zakonodajah ali b običajih držav članic.

Skrb za otroka je tako edini zares konstitutivni element definicije in hkrati element, ki družino razlikujejo od partnerskih zvez, zakonske zveze, gospodinjstva, sorodstva. Prepoznajo se lahko tudi družine, ki jih Z družina ne pozna ali celo prepoveduje (poligamija). Raziskovalnostatistična operativnost je šibka točka.

Question 11

OZN tipologija družin

Answer 11

Jedrne družine (Biološke, socialne jedrne, enostarševske družine in adoptivne družine. Odselitev odraslih od otrok je prehod iz biološke v socialno jedrno)

Razširjene družine (tri in večgeneracijske družine, poligamne razširjene in plemenske razširjene)

Reorganizirane družine (dopolnjene, ali vzpostavljene, življenje v skupnostih (komunski način) in reorganizirane družine istospolnih partnerjev).

Question 12

Brownova tipologija družin

Answer 12

1. Jedrne (družine staršev in otrok)
2. Klasične razširjene (vertikalno, horizontalno in družine, sestavljene in več jedrnih družin, ki jih povezuje sorodstveno razmerje in strnjena lokacija bivanja)
3. Modificirane razširjene (družine, ki so geografsko ločene, vendar vzdržujejo redne sorodniške stike in si nudijo vzajemno oporo).
4. Enostarševske
5. Reorganizirane (ponovno vzpostavljene oz družine, v katerih je vsaj en od staršev socialni, ne pa tudi biološki starš).

Question 13

Rener (naša) tipologija družin

Answer 13

1. Jedrne družine (dvostarševske, enostarševske, reorganizirane)
2. Razširjene družine (klasične r, razpršene razširjene - modificirane)

Question 14

Dva načina družinskega življenja, ki sta v Sloveniji pogosto prisotna

Answer 14

1. Razpršene družine (najpogostejši način življenja pri nas - formalno ločeni družinski gospodinjstvi (običajno staršev in otrok, bratov, drugih sorodnikov), ki bodisi živijo na razmeroma strnjenih lokacijah (ista hiša, stanovanje) ali na različnih lokacijah, vendar si kontinuirano nudijo vzajemno oporo in pomoč na različnih ravneh (materialno, delovni, storitveni, in čustveni)
2. LAT Faza - podaljšana mladost pri starih, poldružinsko življenje, tak način življenja je težavno zajeti ker lahko pomenijo številne življenjske aranžmaje (živeto do 26. leta, po zaključku šolanja, zaposlitvi, občasno druge, redno obiskovanje staršev). Gre za vmesno fazo med družinsko odvisnostjo in od starševske družine neodvisnim življenjem. Značilna ekonomska odvisnost in socialna neodvisnost. Razlogi subjektivni ali objektivni.

Question 15

Kakšen je namen tipologij družin?

Answer 15

Socialno političen in raziskovalen.
- Raziskovalno ustrezna tipologija,če lahko z njo ugotavljamo množične realne oblike družinskega življenja

-Socialnopolitičen namen, da s pomočjo tipologij odkrivamo tiste družinske oblike, ki potrebujejo oporne socialnopolitične ukrepe, ker se zaradi svoje sestave, načina družinskega življenja občasno / trajno soočajo s socialnimi deprivacijami.

Question 16

Ideološki spopad za družino od 60. leta naprej (dva sistema)

Answer 16

1. Neokonservativni koncept : deluje s pomočjo skrbniških aparatov države, obrača se na državne instance z zahtevami po zavarovanju družine, enkrat v imenu nacije, drugič morale, ekonomije.
2. Radikalen -navdihuje v klasični levičarski teoretski in politični tradiciji, navezujoč na prispevke libertinskih gibanj iz 60. in 70. let.

Politični / ideološki predznaki obeh sistemov so različni, najdemo v njunih pogledih skupno točko: temeljno nezadovoljstvo in nezaupanje izražata v govorici o krizi družine, ki da je osnovna celica družbe, temeljni kamen države, zibelka naroda in varuhinja morale in vrednot, ki pa jo ogrožajo in spodjedajo zunanji in notranji procesi, zaradi česar naj bi bila sodobna družina šibka, oslabljena, ranjena. Pogled v neokonservativnem ideološkem spektru je pogosto zazrt nazaj, v mitsko preteklost, ko naj bi bile družine domnevno boljše, stabilnejše, varnejše.

Question 17

Ali je kriza družine upravičena-pojasni z dokazi?

Answer 17

Flandrin: Goody:Aries: Družinsko življenje v preteklosti ni bilo nič bolj stabilno in statično, ljudje so živeli v številnih in različnih oblikah družin

Laslett: Povprečna velikost družine v Evropi od 16. stoletja naprej le nekoliko večja od današnje, povprečno gospodinjstvo v Angliji pred industrijsko revolucijo le 4,7 člana.

Gittens : Št. samskih / reorganiziranih na območju današnje slovenije med 16 - 19.st. zelo visoko (cca 30% samske populacije, delež reorganiziranih cca 50%). V istem obdobju trajanje povrečne zveze 2x krajše od sedanje. Temnih plati življenja (zlorabe, nasilje, zanemarjenje) ni bilo manj

Question 18

Sociološka razmišljanja opozarjajo na dve zanimivi posebnosti žargona o “krizi družine”

Answer 18

1. Zaskrbljenost ni nič novega, saj se ciklično pojavlja vso moderno zgodovino. Intenzivira se v obdobjih gospodarskih recesij, politične nestabilnosti, upada prebivalstva.
2. Običajno učinkuje tako, da politične in socialne probleme prevaja v osebne in posamične, s čimer vzbuja občutek krivde, ti niso enakomerno porazdeljeni, ker se predvsem ženske obravnava kot primarno odgovorne za družino, njihovo blagostanje, zato naj bi bila individualna in kolektivna odgovornost žensk.

Question 19

Pričakovanje zahodne kulture o družini

Answer 19

Pričakovanje ima značilnosti stereotipa - da se tovarištvo, spolni odnosi, vzajemna pomoč, vzreja in vzgoja otrok osrediščajo v jedrni (nuklearni) družini - torej opredeljuje družino kot majhno skupnost M in Ž, ki sta sklenila zakonsko zvezo ter njunih otrok. Delijo si skupno bivališče, povezani z močnimi čustvenimi vezmi, občutek družinske pripadnosti in identitete ter so si v vzajemno podporo.

Takšna zdravorazumska in samoumevna predstava je odraz pričakovanj, kakšna naj bi bila ureditev spolnih, čustvenih, starševskih razmerij, ne pomaga pri odkrivanju tega, kako posamezniki dejansko org. življenja. Tako so običajno vse druge oblike / načini opredeljeni v razmerju do nuklearne družine, češ da je prevladujoča družinska oblika sodobnih družb, druge so nenavadne, odklonske, patološke. Predstave o nuklearni družini so močno ukoreninjene v moralnih, medijskih, političnih družinskih diskurzih, da si jemljejo moč razsojanja kaj je normalna družina, sprejemljiva in nedopustna.

Question 20

Podoba idealne družine Parsonsa in kritike

Answer 20

Podoba nuklearne - poročni par, njuna otroka.
- Danes predstavlja manj kot 20%
- Napovedal je zaton razširjenih oblik in prevlado industrijskega jedrnega modela povsod po svetu.
- Razširjenih družin je v svetu še vedno veliko, verjetno je še več takih, ki so glede na sestavo jedrne, vendar živijo v intenzivnih interakcijah s sorodstvom v lokalnem okolju. - Veliko je enostarševskih (Evropa povprečno 25%, v Sloveniji 24,3%)
- Enostarševske lahko živijo izolirano ali skupaj z drugimi sorodniki (najpogosteje starši), z veliko podore sorodnikov in prijateljev

Samoumevnost koncepta jedrne družine spodbjetajo kohabitacije, istospolna partnerstva, posvojitve, razveze, ločitve, ponovno vzpostavljene družine.

Question 21

Dve vrsti razlogov, zakaj ne moramo priti do splošne definicije družine?

Answer 21

1. Novejše sociološke študije družinskega življenja samodoživljenej družine in družinskosti obravnavajo kot temeljno in definitorno dimenzijo družine. To kar je družina, je bistveno odvisno od tega, kar počenjo. Gre za subjektivno pripisovanje pomena intimnim razmerjem, in ne v “objektivnih” formalnih ali krvnih vezeh. Subjektivno doživljanje družine, lahko povezuje ljudi, ki lahko živijo v različnih gospodinjstvih del časa ali ves čas, ali ljudi, ki so se preprosto odločili, da pripadajo določeni družinski skupnosti, ker si delijo materialne vire, skrb, nego, odgovornost.. Vendar ker nimamo takega besedenjaka, ki bi ustrezal taki konceptualizaciji družin, s starim pojmom še naprej pokrivamo vse mogoče in še zmeraj marsikaj izpuščamo.
2. Koncept družine bi moral upoštevati tudi časovno dimenzijo, družinski življenjski potek: posamezniki se v družinah rodimo, zapuščamo, oblikujemo novo, morda še eno, otroci nas zapustijo.. Koncept družinskega življenja poskuša zajeti prav prehode med različnimi oblikami družin, skozi katere gre večina družin. Čeprav v določenem času ne živimo vsi v jedrnih, se predpostavlja, da se vedno znova vračamo.

Question 22

Mnenje družboslovcev o jedrni družini (Murdock, Parsons) in kritika antropologov

Answer 22

• Družboslovci so bili mnenja, da je jedrna družina tista, ki v vseh družbah najbolje ureja človeško reprodukcijo, socializacijo. Reprodukcija, socializacija, vzreja in vzgoja so nujne za obstoj vsake družbene skupnosti.
• Antropologi so nasprotovali z dokazi o tem, kako številna ljudstva živijo brez konjugalnih vezi in kako poteka socializacija v odsotnosti biološkega očeta.

Question 23

Dva množična načina družinskega življenja v drugi polovici 20. stol

Answer 23

• Serijska monogamija
• Enostarševske družine

Question 24

Kaj je “temeljna vez” družbe?

Answer 24

Diadno razmerje med staršem in otrokom, večinoma med materjo in otrokom. Eden od staršev in otrok/ci so tista temeljna enota, ki ostaja ali prehaja v katerokoli drugo družinsko obliko. Temu bi bilo potrebno več podpornih socialnopolitičnih ukrepov in manj stigmatizacij, predsodkov.

Z največje otrokove koristi je seveda bolje, da živi z dvema ali več starši, ki ga spodbujajo, podpirajo.

Question 25

Zadrega z definicijo družine in predlog Berger in Berger- problemi in rešitve

Answer 25

Preseči z jezikovnim posegom, ki naj odraža realna in mentalitetne spremembe ter hkrati ne priviligira nobene ob obstoječih družinskih oblik, torej z doslednim odmikom od edinskega pojma “družina” v množično poimenovanje “družin”.

Premik v dosledno množinsko uporabo pojma družine še vedno obuja vsebine, ki morda ne ustrezajo resničnosti, ali pa jih ljudje, ki o njih govorimo, ko uporabljamo pojem družine, ne želijo in ne sprejemajo. Tudi če uporabljamo množino, ostaja moralna in ideološka usedlina določenega načina zasebnega življenja, vsi se opredeljujejo v razmerju do “družinskosti” kot hegemone norme. Gre za podobne mehanizme kategorizacije in odnosov moči, kot smo jih omenili ob vprašanju dominacije nuklearne in jedrne družine

• Lahko bi razmišljali o pojmih kot so “domače skupnosti” ali “zasebni družinski aranžmaji”.

Zato se moramo vprašati, kaj je od nasprotja družin.

Question 26

Gittens-mnenje o definiciji družine

Answer 26

-Je mnenja, da obstaja veliko različnih načinov, kako si ljudje organizirajo zasebno življenje in prav gotovo, bi jih veliko lahko poimenovali družine.

• Je mnenja, da je pojem družine ideološki in stereotipni konstrukt, ki se je oblikoval in se ohranja zato, da se lahko uveljavljajo določene oblike družbenega nadzora. Institucije, zakonodaja in socialne ter družinske politike se oblikujejo glede na stereotipne predstave o družini, in ne zato, ker je jedrna družina socialna norma organizacije zasebnega življenja, ampak ker je norma.

Question 27

Muncie in Sapsford pojem družine (mnenje)

Answer 27

Je del nadzorovalnega diskurza, način govora o družbenih razmerij, saj definira vloge, ki naj bi jih igrali v strukturah moči. Če ljudi opredelimo kot mater, očeta.. namesto odrasla ženska, potem tako poimenovanje že vsebuje napotke o dolžnostih in umestitev v asimetrična razmerja moči.

Question 28

2 funkciji družine (Parsons)

Answer 28

1. Primarna socializacija otrok
2. Stabilizacija odraslih soebnosti

Question 29

Funkcije druine

Answer 29

2. čustvena podpora, ki jo člani nudijo drug drugemu

Question 30

Dileme žensk v družinah

Answer 30

Družinski dohodek narašča, tehnologija olajša delo, a ostajejo podrejeno, prisilno družbeno izolirane, prednje nosimo najglobje težave tega sveta.