Nelektorirano besedilo-predavanja Flashcards
Katera poglavja so v besedilu?
- Analiza vzgojnih prizadevanj v sodobni družini- zlom avtoritete in njegove posledice
- Koncept spontanosti in permisivnosti
- Dogma novega ideala starševstva
- Nemoč staršev
- Odsotnost avtoritete oz drugega, ki uteleša Zakon
- PN kot družbeno nujna forma subjektivnosti
- Sklep
Definicija družine po Renerjevi
Družino opredeljuje kot temeljno mesto socialne konstrukcije realnosti.
- Poudarja, da je temeljna družbena vez, ki povezuje družino diadno razmerje med otrokom in staršem, večinoma med materjo in otrokom/otroci.
- Eden od staršev in otrok sta/so temeljna enota, ki ostaja ali prehaja v katerokoli družinsko obliko.
Na kaj opozarjamo pri subjektivnem doživljanju družine. (Golombok)
Da lahko povezuje tudi ljudi, ki živijo v različnih gopsodinjstvih del časa ali ves čas, ki jih povezujejo zakonske ali sorodstvene vezi, ali preprosto ljudi, ki so se odločili, da priprajao določeni družinski skupnosti, ker si z določenimi osebami delijo materialne vire, skrb, nego, odgovornosti in dolžnosti.
Za obstoj oz posameznikovo občutje neke skupnosti kot družine je/ni odločilno:
- Ni odločilna biološka vez
- Odločilna je socialna vez med pos. , ki družino sestavljajo, to je med vsaj enim odraslim in otrokom/otroci
Kateri kategorialni aparat (KA) privzemamo, za def družine
- Prevzemamo od Rener in od Berger in Luckman
- Rener: družino vidi kot objektivno družbeno strukturo
- B&L: družino pojmujeta kot skupnost, v kateri se otrok sooči s prvimi pomembnimi Drugimi, ki so zadolženi za njegovo socializacijo tu se identificira s pomembnimi Drugimi prek različni načinov čustvovanja in prevzame vloge in drže pomembnih drugih in postane to, za kar ga imajo njegovi pomembni Drugi.
Na čim temelji izhodišče, da je za vzgojno razmerje me dotrokom in pomembnimi Drugimi odločilno čustveno ozračje v družini?
Na predpostavki, da primarna socializacija uspeva le v čustveno ugodnem vsakodnevnem in osebno neposrednem kontaktu ki veže otroka in njegove starše.
- Ta značilnost je važna zato, ker otroka v tem času bolj ali manj ustenjujemo v kulturo in socilani red družinskega življenja.
Kaj vsebuje v sebi moč vzgojnega delovanja?
Starševska ljubezen do otrok in tudi medsebojna ljubezen staršev in otrok.
Kaj je ljubezen?
Ljubezen je gibalo ne le staršev v njihovi požrtvovalni in brezmejni skrbi do otroka, temveč tudi otrok, da izpolnjujejo zahteve svojih staršev da izpolnjujejo razna pravila življenja, čeprav pomenijo določeno nasilje nad njihovo osebnostjo in tudi če presežejo meje njihovega razumskega rezoniranja in življenjskega izkustva.
Kaj zagotavlja ugodno čustveno ozračje?
Naj bi zagotavjalo manj boleče utesnjevanje, saj otrok ččuti, da mu pomembni Drugi zahtev e postavlja zato, ker mu ne bi bili naklonjeni.
- To naj bi bil tudi razlog, da bi morala vzgoja v družini jasno izkazovati ljubezen do otroka, da ne bi prikrivala čustva in da ne bi v vzgoji prevladovale hladne in racionalne določitve.
Katera so nezaželena vzgojna ravnanja?
- Kaznovanje, omejevanje, nadzor, ki dajejo prednost patriarhalnim vrednotam
Katera so zaželena vzgojna ravnanja?
- Zlasti ravnanja, ki naj bi temeljila na matriarhalnih vrednotah, kot so čustveno sprejemanje, razumevanjem dajanje občutka varnosti in varovanja.
Kdaj omenjena vzgojna prizadevanja postanejo problematična?
Kolikor vodijo k interpretaciji, da je treba ob tovrstni vzgojni naravnanosti rušiti tudi avtoriteto v družini in utrjujejo prepičanje, da zavčranje avtoritete posameznika osvobodi podrejanja družbenim zahtevam.
- Na to problematičnost je opozoril tudi Lasch
- Lasch zapiše, da je v številnih priročnikih in zapisih pojasnjeno, kakko naj starši pravilno vzgajajo otroke, kako naj prisluhnejo njihovim željam, kakšne sotehnike, s katerimi naj otroku pokažejo svoje občutke
- Ob tem sooblast nad vzgojo v družini prevzele svetovalne službe, psihiatrija in medicina, ki starše učijo, kako ravnati, da bodo otroci pravilno rasli in se razvijali.–> posledica tega je: starši ne zaupajo v svoje vzgojne sposobnosti, pri vzgoji otrok so negotovi.
Kaj je skupno vzgojnim navodilom?
To lahko strnemo v dve misli:
1. starši naj ustrežejo vsem potrebam otroka, pri tem je ljubezen do otroka njihova pozitivna dolžnost
2. Starši naj prisluhnejo svojim in otrokovim potrebam, naj zaupajo svojim notranjim občutkom ljubezni, naj se ravnajo po njih in jih čim bolj nezmaličene prenašajo otrokom.
Kateri dve sta dogmi novega ideala starševstva?
Dogma ljubezni in dogma pristnosti
Sporočilo dogme novega ideala starševstva
Samo če starši razumejo svoje potrebe in želje, so jih sposobni posredovati otrokom.
- Če pri tem otroke spodbujajo, da se odzivajo na enak način, so odstranjeni številni viri napetosti in sporov.
- Iz pogovra z otrokom naj bi izključili objektivne sodbe (po eni strani zato, ker ni mogoče racionalno razpravljati o prepričanjih, po drugi pa zato, ker izjave o realnosti vsebujejo etične sodbe in zato razvnemajo intenzivna čustva.
Primeri:
- ko otrok reče, da nima nobene sreče–> z nobenim pojasnilom ali argumenotm, ne bomo spremenili njegovega prepričanja
- Ko otrok pripoveduje o kakšnem dogodku–> z njim je o tem koristno govoriti, ne o dogosdu smamem amapk o občutkih in čustvih, ki so ga spremljali, vsi bočutki so legitimni, zato nihovega izražanja ne smemo sprejeti ne z grajo, ne s pohvalo
- ko otrok z nekim dejanjem starše razjezi–> ti morajo svojo jezo izraziti, ne smejo pa obsojati otroka alidejanja samega
- če otrok iszraža čustva, ki niso ustrezna za neko situacijo, naj ga starši ne opozarjajo na neskladje, naj ne izrekajo objektivne sodbe o realnem položaju in o tem, kakšna čustva bi bila ustrezna–> otroku naj pokažejo, da razumejo njegovo oblutenje
Za otroka je pomembneje, da ve, kaj čuti, kot pa, zakaj tako čuti.
