Kurikulum za vrtce Flashcards

1
Q

Katera področja so v poglavju “otrok v vrtcu”?

A
  1. Razvoj in učenje
  2. Počitek, hranjenje in vsakodnevne dejavnost
  3. Prostor kot element K
  4. Odnosi
  5. Sodelovanje s starši
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj predstavlja poznavanje otrokovega razvoja?

A

Predstavlja pomemben okvir za oblikovanje koncepta PV v vrtcu.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Katere so skupne zakonitosti o otrokovem razvoju?

A
  1. Otrokov razvoj poteka skozi določene zaporedne stopnje, ki so opredeljene tako s kvantitativnimi kot kvalitativnimi spremembami
  2. vsi psihični procesi se razvijajo v vseh razvojnih obdobjih
  3. posamezna področja razvoja so med seboj prepletena saj gre za vzporednost in povezanost med različnimi psihičnimi funkcijami
  4. v otrokovem razvoju so obdobja, ki so najbolj primerna (kritična obdobja), da se otrok nekaj nauči, pridobi določeno spretnost na najbolj učinkovit način
  5. individualne razlike v razvoju so med otroki velike, in sicer zlasti v prvih letih njihovega življenja, vendar ta različnost otrok ostaja znotraj razvojnih norm
  6. gre za stalno povezavo med otrokovim razvojem, učenjem in poučevanjem, ki se kaže zlasti v razmerju med otrokovim aktualnim in potencialnim razvojem
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Katera so skupna načela PV v vrtcu?

A
  1. PV je treba razumeti kot pomembno za predšolskega otroka in ne kot pripravo na neko naslednjo stopnjo viz
  2. v K za predšolske otroke je na izvedbeni ravni nujen preplet različnih področij dejavnosti in preplet z dnevno rutino
  3. PV v vrtcu mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k pridobivanju novih doživetij, izkušenj, spoznanj, tako da predenj postavlja smiselne zahteve oz probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno učenje, mu omogoča izražanje, doživljanje ter ga močno čustveno in socialno angažira
  4. učenje predšolskega otrka temelji na neposredni aktivnosti s predmeti in pridobivanju konkretnih izkušenj z ljudmi, stvarmi, razmisleku o dejavnostih ter oblikovanju predstav in predpojmovnih struktur na osnovi prvih generalizacij, na notranji motivaciji in reševanju konkretnih problemov ter pridobivanju socialnih izkušenj
  5. otroška igra je tista dejavnost, ki na najbolj naraven način združuje temeljna načela OV in je v primeru, da je opredeljena dovolj širok v smislu preseganja svoje vpetosti v akademski ali razvojni pristop v PV, razumljena kot način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obd
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Zakaj ima prav igra tako pomembno mesto v K PV?

A
  • Igra: je dejavnost, ki se izvaja zaradi nje same, spremeni odnos do realnosti, je notranje motivirana, svobodna, odprta in za otroka prijetna.
  • Poznamo več vrst igre: funkcijska igra, domišljijska igra, sociodomišljijska, družabna igra
  • Igra praviloma vzpostavi prostor, ki je definiran z razmerjem med otrokovim aktualnim in potencialni razvojem
  • Način in vsebina igre pa dajeta prostor, znotraj katerega so prepoznavna zelo različna področja K
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Zakaj igra v kontekstu K vrtca ni razumljena kot dejavnost, ki bo sama po sebi pripeljala do nekega cilja?

A

Potrebno je poznati in definirati osnovne elemente K, jih znati povezati z osnovnimi elementi kakovosti PV v vrtcu, k so seveda prepoznavni tudi v zapisanih ciljih vzgojnega dela, metodah, oblikah.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Zakaj se pri vsakodnevnih dejavnostih najmočneje uveljavlja prikriti K?

A

Prikriti K zajema mnoge elemente vzgojnega vplivanja na otroka, ki niso nikjer opredeljeni, a so mnogokrat v obliki posredne vzgoje učinkovitejši od neposrednih vzgojnih dejavnosti, ki so opredeljene v zapisanem K.
- Ker vsakodnevne dejavnosti niso nikjer točno opredeljeni, se lahko najmočneje uveljavlja prikriti K

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj je demokratizacija K?

A

Demokratizacija K v vrtcu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pomeni tudi sistematično rahljanje in odstranjevanje ovir, povezanih s prikritim K.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Na kaj je potrebno biti pozoren pri načrtovanju in izvajanju K?

A
  • Na upoštevanje skupinskih razlik
  • Na upoštevanje različnosti in večkulturalizma na ravni izbora vsebin, dejavnosti in materialov, ki otrokom omogočajo pridobivanje izkušenj in spoznanj o različnosti sveta
  • Na spoštovanje posebnosti okolja, otrok in staršev
  • Na zagotavljanje dejavnosti za otroke v celotni skupini, v malih skupinah in na individualni ravni
  • Na ustrezno dopolnjevanje in povezovanje različnih vrst dejavnosti
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako naj izgleda hranjenje v vrtcu?

A
  • Naj poteka čimbolj umirjeno, brez nepotrebnega čakanja, pripravljanja pri obrokih se ne hiti.
  • Dopušča naj izbiro in možnost, da si otroci postrežejo samo, če to želijo.
  • Potrebno se je izogibati tekmovanju in nepotrebnem primerjanju otrok.
  • Pozorni pa moramo biti tudi na posebne navade družin (vegani, muslimani…).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Kako naj izgledata počitek in spanje v vrtcu?

A

Ne bi smela biti ne obvezna ne časovno preveč strogo določena, organizacija počitka je odvisna od individualnih potreb, organizacije posebej utrudljivih dejavnosti, sprehodov, izletov, obiskov institucij.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

Kaj je potrebno najbolj omejiti pri organizaciji dnevne rutine v vrtcu?

A

Čas čakanja, pospravljanja in neaktivnosti.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kako odrasli delujejo na otroka v vrtcu?

A

Odrasli delujejo s svojim vedenjem spodbudno in pomirjajoče ter so zgled za otroke.
- v vseh interakcijah je odrasla oseba usmerjevalka, vendar nedirektivna in praviloma zgled za prijetno in prijazno komunikacijo
- dobra komunikacija in medosebni odnosi pa prispeva k ugodni socialni klimi v oddelku oz skupini, k vzpostavljanju ravnotežja med sodelovanjem in tekmovanjem pri socialnem učenju.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Za kaj mora biti dovolj časa v vrtcu?

A

Za pogovor, pripovedovanje, razlago, opisovanje, dramatizacijo, igro vlog.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kaj je pomemben element K?

A

Organizacija prostora in časa, ki sledi nekaterim posebnim načelom.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Katerim posebnim načelom mora slediti organizacija prostora in časa?

A
  • Organizacija zdravega, varnega in prijetnega prostora (zunaj in notri vrtca)
  • Zagotavljanje zasebnosti in intimnosti
  • Zagotavljanje fleksibilnosti in stimulativnosti prostor (uredite igralnice naj se spreminja glede na starost otrok in glede na dejavnosti, ki v igralnici potekajo).
17
Q

Kakšna mora biti organizacija prostora?

A

Mora biti do neke mere fleksibilna, da nudi možnosti za organizacijo dejavnosti, ki potekajo v vsej skupini hkrati, za dejavnosti, ki potekajo v manjših skupinah in vedno mora biti zagotovljen prostor, kamor se lahko otrok za določen čas umakne.

18
Q

Kaj je zaželjeno, da je v igralnici?

A
  • Da so na voljo različne igrače, drugi nestrukturirani igralni materiali, slike, kiparski izdelki, tako da so na dosegu otrok
  • V kotičkih z vodo, peskom, mivko in drugi materiali za oblikovanje in ustvarjanje pa je pomembno, da so na razpolago zaščitna oblačila.
19
Q

Kako mora biti opremljena igralnica in hodniki?

A

Z izdelki otrok, v katerih je prepoznavna njihova individualnost in ustvarjalnost ter z reprodukcijami umetniških izdelkov.

20
Q

Kakšno mora biti sodelovanje s starši?

A
  • Zelo pomemben vidik kakovosti PV, saj prav to sodelovanje prispeva k ustreznemu dopolnjevanju družinske in institucionalne vzgoje
  • Zelo pomembna je delitev odgovornosti in različnih pristojnosti
  • Starši imajo pravico sodelovati pri načrtovanju življenja in dela v vrtcu in v oddelku ter po dogovoru z vzgojiteljem aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, vendar ob upoštevanju strokovne avtonomnosti vrtca
    -Staršem mora biti vedno na voljo publikacija o vrtcu, ki vključuje vse pomembne informacije v skladu z zakonom in ustreznimi pravilniki
  • Oglasne deske pred igralnico pa si namenjene stalnem obveščanju staršev o tem, katere dejavnosti potekajo, kako poteka življenje v oddelku.
21
Q

Katera področja dejavnosti vključuje K za vrtce?

A
  • Gibanje
  • jezik
  • umetnost
  • družba
  • narava
  • matematika.
22
Q

Kako izgleda jezikovna dejavnost v vrtcu?

A
  • Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, vključuje širokopolje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki, seznjanjanje s pisnim jezikom in skozi doživljanje spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti.
  • Otroci se učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic.
  • Pomemben del jezikovnih dejavnosti so enostavna besedila, ki so vezana na vsakodnevno življenje (kratka sporočila, zapis otrokovega komentarja k njegovi risbi, kuharski recept za priljubljeno jed)
23
Q

Kateri je temeljni cilj, ki definira globalne cilje jezikovnega področja?

A

Temeljni cilj, ki definira globalne cilje, je razumevanje jezika kot temelja lastne identitete.

24
Q

Kateri so globalni cilji jezikovnega področja?

A
  • Jezik kot objekt igre
  • zavedanje obstoja lastnega in drugih jezikov ter lastne in drugih kultur
  • poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika
  • doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke
  • razvijanje jezika z vidika moralno-etične dimenzije
  • razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti
  • spodbujanje jezikovne zmožnosti
  • spoznavanje simbolov pisnega jezika
25
Q

Kateri so drugi cilji jezikovnega področja?

A
  • Otrok v vsakdanji komunikaciji posluša jezik in je vključen v komunikacijske procese z otroki in odraslimi
  • Otrok v vsakdanji komunikaciji razivja sposobnost ločevanja med narečjem/pogovornim jezikom in knjižnim govorjenim jezikom
  • Otrok se izraža s kretnjami in gibi telesa
  • Otrok spoznava besedo, knjigo kot vir informacij
  • Otrok se ustvarjalno izraža v jeziku
  • Otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja, zabave in reševanja problemov
  • Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu
  • Otrok posluša različne literarne zvrsti in spoznava razlike in podobnosti med njimi
26
Q

Primeri dejavnosti od 1. do 3. leta (1. starostno obd.)

A

Otrok:
- se v vrtcu v vsakdanji komunikaciji srečuje z različnimi socialnimi zvrstmi slovenskega jezika
- posluša svoji starosti primerne pravljice, zgodbe, uganke, pesmice ter pripovedke o dogodkih
- komunicira z otroki in odraslimi s pomočjo očesnega stika in gibov
- igra se z glasovi
- komunicira z otroki v skupini
- igra se jezikovne igrice
- sodeluje v igricah s prsti, v akcijskih igrah (biba leze, biba gre)
- doživlja ritem besed, glasbe, pesmi.

27
Q

Primeri dejavnosti od 3. do 6. leta (2. starostno obd.)

A

Otrok
- izvaja dejavnosti, v katerih po svojih željah v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete
- sodeluje v komunikaciji v manjših skupinah ali v parih ter z odraslimi
- samostojno pripoveduje zgodbice, jih obnavlja in si izmišljuje svoje
samostojno ustvarja knjigo, strip
- sodeluje pri različnih družabnih in didaktičnih igrah, ki spodbujajo bogatenje besednega zaklada
razlikuje med govornimi zvrstmi, ki so primerne za konkretni govorni položaj
- spoznava pisni jezik in njegovo vlogo
- spoznava, da je mogoče izgovorjene besede zapisati in jih nato znova prebrati
- igra se z glasovi in črkami.

28
Q

Kakšna je vloga odraslih na jezikovnem področju otrok?

A
  • Pripovedujejo in berejo otrokovi starosti primerne pravljice, uganke, pripovedke, zgodbice, pesmice
  • znati morajo pokazati svojo lastno govorico telesa in na situaciji ustrezen način v neverbalnimi sredstvi vzpostaviti interakcijo z otroki
  • izkoristijo priložnost za poglobljen pogovor z otroki
  • poznajo razvoj otroka, temu potem prilagodijo svoja pričakovanja glede otrokove jezikovne zmožnosti
  • spodbujajo otroka pri prvih poskusih verbalizacije ter ponavljajo in razširjajo njegove izreke
  • uporabljajo tisk in črke v vsakdanjem kontekstu
  • nudijo mu možnost, da ustvarja lastne knjige, stripe
  • spodbujajo otroka pri igri in v verbalni komunikaciji
  • pokažejo, da cenijo verbalno komunikacijo