PARADIGME RAZISKOVANJA V VZI Flashcards
Kaj je paradigma? Kako jo opredeli Thomas Kuhn. Katere dve bomo obravnavali mi?
Paradigma pomeni vzorec delovanja v znanstvenem delovanju. Izvira iz starogrške besede.
Paradigmo je uvedel Thomas Kuhn. Deloval je v 20. stoletju v ZDA. Znanstveno paradigmo opredeli z vprašanji:
- Kaj je neka izbira kot predmet raziskovanja?
- Kakšna vprašanja si zastavlja?
- Kako so ta vprašana zastavljena?
- Kako tolmači rezultat?
Paradigme so »niz medsebojno povezanih predpostavk o družbenih pojavih, ki dajejo filozofski in pojmovni okvir za njihovo proučevanje.«
Obstaja več paradigem! Mi bomo opredelili dve.
- Kvantitativni metodologiji predstavlja podstat pozitivistična teorija
- Kvalitativni metodologiji predstavlja podstat naturalizem oz. konstruktivizem
Cilj kvantitativnega raziskovanja? Kako do njega pridemo?
Priti do: - Zanesljivih - Veljavnih - Točnih - Preverljivih in - Objektivnih spoznanj Ki bi imela v družboslovju podobno veljavo kot jih imajo spoznanja v naravoslovnih znanostih.
Kako to zagotovimo?
- S pomočjo standardiziranih raziskovalnih instrumentov
- Z ločitvijo raziskovalnega objekta in raziskovalnega subjekta
- Postavljanje hipotez in njihovo zanesljivo preverjanje s pomočjo uporabe statističnih
metod.
Za to potrebujemo reprezentativen vzorce, ki predstavljajo celotno populacijo.
Cilj kvantitativnega raziskovanja? Kako do njega pridemo?
Priti do: - Zanesljivih - Veljavnih - Točnih - Preverljivih in - Objektivnih spoznanj Ki bi imela v družboslovju podobno veljavo kot jih imajo spoznanja v naravoslovnih znanostih.
Kako to zagotovimo?
- S pomočjo standardiziranih raziskovalnih instrumentov
- Z ločitvijo raziskovalnega objekta in raziskovalnega subjekta
- Postavljanje hipotez in njihovo zanesljivo preverjanje s pomočjo uporabe statističnih
metod.
Za to potrebujemo reprezentativen vzorce, ki predstavljajo celotno populacijo.
Kritika kvantitativnega raziskovanja
»spor okoli pozitivizma«
- Kritike so se nanašale predvsem na naslednje:
o Ne obstaja samo ena realnost
o V družboslovnih raziskavah subjekt in objekt raziskovanja ne moreta biti ločena
o Iz okvira znanstvenega proučevanja se izključuje pomemben del človekovega življenja, kot so norme, vrednote, mnenja, stališča …
o Kvantitativnemu raziskovanju ni uspelo zagotoviti večje povezanosti med teorijo in prakso.
Aksiomi naturalizma/konstruktivizma (5)
- Obstaja več zgrajenih realnosti (zgrajenih realnosti je toliko kolikor je raziskovalcev oz. ljudi.)
- Raziskovalec in raziskovani sta neločljivo povezana. (Vplivata en na drugega)
- Raziskava je vedno vrednotno odvisna (vrednotam in njihovem vplivu na raziskovalne
rezultate se ne moremo izogniti). - Rezultatov raziskovanja ne moremo posploševati neodvisno od časa in prostora oz.
okoliščin, v katerih smo do njih prišli. - Nemogoče je ločiti vzrok od posledic, saj je med vsemi elementi v nekem situacijskem
kontekstu stalna interakcija.
Kaj je kvalitativna raziskava?
Odgovor ni enoznačen.
S pojmom »kvalitativna raziskava« označujemo raziskavo, pri kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo, zbrano v raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi, in v kateri je to gradivo tudi obdelano in analizirano na beseden način brez uporabe merskih postopkov, ki dajo števila, in brez operacij nad števili (Mesec 1998, str. 26)
➔ Način obdelave ni statističen, ampak beseden.
➔ Mesec se tu osredotoči na zbiranje in obdelavo podatkov
Po Creswellu je kvalitativno raziskovanje raziskovalni proces, zasnovan na jasni metodološki tradiciji raziskovanja, pri katerem si raziskovalci zgradijo kompleks, celostno podobo tako, da analizirajo pripovedi in opazovanja ter vodijo raziskavo v naravnem okolju.
Kjučni dejavnik empiričnega kvalitativnega raziskovanja je raziskovalec? Zakaj?
Zakaj?
- Je neposredno vključen v okolje, katerega proučuje.
- Lahko razume tudi tisto, česar z besedami ni mogoče izraziti (to so želje, interesi ljudi
kateri raziskovalcu pomagajo do boljšega razumevanja obravnavanih tematik)
- Želje, pričakovanja, interesi, potrebe … Ljudi pomagajo do popolnejšega spoznanja o
proučevanem predmetu.
- Tudi raziskovalec vpliva na raziskovalno situacijo.
Kvantitativno raziskovalci bodo rekli, da taki rezultati ne bodo znanstveni, ker subjekt in objekt nista ločeni …
Teza o nekompatibilnosti paradigem
Osnovna, diametralno nasprotna, paradigmatska modela predstavljata pozitivistične ali empirična in konstruktivistična ali fenomenološka orientacija. Gre za kvalitativno-kvantitativno debato.
Smith in Heshusis - predlagata, da se dialog med stranmi konča, saj njuna nekompatibilnost onemogoča nadaljnji produktivni razvoj. To stališče se imenuje teza o nekompatibilnosti, ki so jo zagovarjali predvsem paradigmatski puristi, ki pravijo, da združljivost med kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami ni mogoča zaradi nekompatibilnosti paradigem, ki so podlaga tem metodam. Kvantitativna in kvalitativna se razlikujeta v: ciljih raziskovanja, naravi vedenja, obči metodološki ovir, različno pojmovanje akumulacije vedenja, kriterijih, ki določajo verodostojnost oz. kvaliteto raziskovanja.
RAZLIKE MED PARADIGMAMA: glede na cilj
- Kvantitativna paradigma: pojasnjevanje, razlaganje, ki se povezuje s pojmoma predvidevanja in kontrole. Zanjo je značilen nomotetičen pristop. (nomos - zakon) To pomeni, da oblikujejo znanstvene stavke o odnosih med dvema ali več pojavih. Potem na podlagi ustrezne metodologije (uporabe statističnih metod) to posplošimo na širšo populacijo.
- Kvalitativna: Bistveno je razumevanje. Pristop je ideografski (idios - posameznik). Pristop, ki je usmerjen v posamezne primere.
RAZLIKE MED PARADIGMAMA: glede na naravo vedenja
- Kvalitativna paradigma: poglobljeno razumevanje raziskovalnih pojavov. Možen je obstoj multiplih vedenj. Interpretacije proučevanih primerov niso enotne med seboj, nanje vplivajo različne stvari (kultura, norme..)
- Kvantitativna paradigma: čim bolj natančno ugotavljanje vzročnih zvez med pojavi. Kavzalnost je temeljni princip ki zahteva preverjanje tako vplivov kot posledic.
RAZLIKE MED PARADIGMAMA: obči metodološki okvir
- Kvalitativna paradigma: fenomeloški pristop, hermenevtična in kvalitativna analiza. Analizira besedilo (gre za vsebinsko poglobljeno analizo), analizo diskurza. Kjer iščemo vplive družbenega in ekonomskega okolja.
- Kvantitativna paradigma: Kot obče metodološki okvir velja uporaba empiričnih- analitičnih postopkov, ki dokazujejo vzročno-posledične zveze med pojavi z natančno določenimi metodološkimi instrumenti in statističnimi metodami.
RAZLIKE MED PARADIGMAMA:na področju kriterijev, ki določajo verodostojnost oziroma kvaliteto raziskovanja
- Pozitivistična tradicija → kriterij, privzeti iz naravoslovja, rigorozno (rigorozno je strogo) (kašne so značilnosti rigoroznosti: notranja veljavnost, zunanja veljavnost (posplošljivost), objektivnost, zanesljivost)
- Konstruktivistična tradicija→vprašanje kriterijev ni enoznačno
RAZLIKE MED PARADIGMAMA: vrednotna nevtralnost
- Epistemološka postat pozitivizma→znanost je vrednostno neopredeljena
- Znotraj kvalitativne paradigme→vrednote imajo svoje legitimno mesto
RAZLIKE MED PARADIGMAMA: vloga raziskovalca
- Kvalitativna paradigma → bolj aktivna vloga v procesu raziskovanja in odločanja o uporabi raziskovalnih dognanj.
- Kvantitativna paradigma → vloga raziskovanca pasivna in ločena od raziskovalnega subjekta (raziskovalca).
