Intervju Flashcards
Definicija in vrste
Raziskovalni intervju se od žurnalističnega razlikuje po tem, da pri raziskovalnem zbiramo podatke za raziskovalne namene.
Za intervju je potrebno, da se »srečata« dve osebi: Intervjuvanec (tisti, ki je intervjuvan), intervjuist (tisti, ki sprašuje).
Deli se na: - Standardizirani intervju - Nestandardizirani intervju - Delno strukturiran – polstrukturiran intervju (gre za neko vmesno situacijo med zgornjima dvema)
Zakaj se odločiti za intervju in ne anketo?
Razlogov je več:
- V določenih raziskavah je nujno, da dobimo podatke od tistih oseb, ki smo jih izbrali v
raziskovalni vzorec. Večja verjetnost je, da sodelovanja pri raziskavi ne bo zavrnil. Pri
osebnem nagovoru je možnost zavrnitve manjša, kot pri recimo anketnem vprašalniku.
- Če vprašanja niso izključno zaprtega tipa pri intervjuju dobimo daljše odprte odgovore.
Takšne načine zbiranja podatkov zasledimo v marketingu – zbiranje podatkov za marketinške namene. Izvajajo preko telefona …
Na kaj moramo biti pozorni?
➔ Intervjuisti naj bi bili povsem nevtralni.
➔ Če intervjuje izvaja več oseb, morajo biti vse za to delo enako primerne.
➔ Izenačiti je potrebno čas izvajanja intervjuja.
Standardizirani intervju
Gre za strukturiran, vezan, zaprt intervju. Včasih mu rečemo tudi ustni vprašalnik.
Proces pridobivanja podatkov je podoben kot pri anketnem vprašalniku, namreč:
- podatke pridobivamo poenoteno pri vseh
- Uporabljamo ga pri večjih vzorcih (ni nujno, vendar je to običajno. Gre za vzročne
raziskave in za uporabo standardiziranega intervjuja vzorčnih raziskav)
- Vsi intervjuvanci odgovarjajo na enaka vprašanja
- Pri vseh intervjujih so enaka navodila (ni podvprašanj … Vsi morajo razumeti na enak
način)
- Vedno uporabimo enak postopek zapisovanja odgovorov.
Kaj je smisel standardizacije?
- Da pridobimo odgovore, da imamo tiste osebe, ki smo jih nameravali zajeti v vzorec,
da dobimo bolj obsežne odgovore …
- Smisel je tudi v primerljivosti. Zagotovimo si primerljivost rezultatov merjenja in
omogočimo kvantitativno obdelavo. Omogočimo si, da podatke naknadno vnesemo v mrežo SPSS, odprte odgovore ustrezno kodiramo, kategoriziramo in jih vnesemo … S tem jih lahko potem kvantitativno obdelamo.
Nestandardizirani intervju
Popolnoma nasprotje strukturiranemu intervjuju.
Značilnosti:
- Je globinski, nevezan in odprt intervju.
- Gre za bistveno bolj odprto, bistveno manj formalno in bistveno bolj fleksibilno
pogovorno situacijo.
- Pri povsem nestandardiziranem intervjuju je vnaprej določen le cilj poizvedovanja,
konkretna vprašanja pa intervjuist oblikuje sproti.
- Takšnega tipa intervjuja si lahko privošči samo taka oseba, ki je zelo vešča v določenem
področju in tudi v samem izvajanju takega tipa intervjujev. Namreč postavit mora taka
vprašanja s pomočjo katerih bo lahko dobil odgovor na raziskovalno vprašanje.
- Vzdušje je bolj sproščeno, prijazno, zaupno itd., zato lahko govorimo tudi o bolj
občutljivih temah.
- Vprašanja so odprtega tipa, oblikujejo se sproti.
- Vprašanja pogosto izzovejo odgovore v obliki pripovedi. Ni pa nujno, lahko
- Posegamo lahko globlje v opise, pojasnjevanja, razlage … Odvisno od situacije ..
- Pogosto intervju naslonimo na osebne dokumente, zapise (npr. dnevnik, pisma,
fotografije …).
- Najbolj nestandardizirana oblika intervjuja je pripovedni intervju. (Uporabljamo ga
takrat, ko izvajamo študijo primera – biografsko metodo)
Fokusni intervju
- Obravnavali ga bomo kot tehniko zbiranja podatkov. Namenjen je temu, da raziskovalec zbere manjšo skupino ljudi z namenom, da se pogovarjajo o določeni temi, ki je članom fokusne skupine poznana že v naprej
- Tarča je primer takšnega intervjuja → tudi v medijih uporabljajo takšno obliko intervjuja
- Običajno fokusno skupino sestavljajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem, iz katerega je obravnavana tema. Ni pa nujno, da so to strokovnjaki.
- Fokusna skupina je lahko bolj homogena (skupina enako mislečih) ali heterogena (posamezniki z različnimi stališči)
- Med člani skupine se vzpostavi diskusija: raziskovalec prevzame vlogo moderatorja diskusije. (biti moderator v skupini je prav tako zahteva naloga, sploh recimo če sogovorniki skrenejo iz tematike)
Prednosti fokusnega intervjuja
- V relativno kratkem času pridobimo podatke od večjega števila ljudi. (Koliko ljudi naj bo v skupini? Težko je določiti neko številko. Ne sme jih biti premalo niti preveč. Nekje med 5 in 7 ljudi. Odvisno od tega, koliko podatkov želimo zbrati …)
- Pridemo lahko do celovitejše zgodbe (sinergični učinki)
- Ugotovimo lahko, kako posamezniki reagirajo na mnenja drugih in kako so sposobni
zagovarjati svojih stališč.
Izvedba fokusnega intervjuja
Sama izvedba je zahtevna:
- Vsakemu od vključenih moramo dati čas za izražanje njihovega mnenja
- Pomembno je, da nikakor ne dovolimo kakršnih koli neprimernih vsebin, ki bi jih lahko
izražali člani fokusnih skupin.
- Ko pride do obdelave je zelo pomembno da se posamezniki predstavijo kdo so. Zaradi ustreznega zapisovanja.
Vprašanje anonimnosti
- Vsakemu intervjuvancev moramo zagotoviti anonimnost, sploh če je to pogoj, ki ga intervjuvanec izpostavi.
- Kako recimo opisat, če bi na to pristal direktor zavoda za šolstvo? Velikokrat se znajdemo v situaciji, kako bomo opisali intervjuvance, da ne bomo izpostavili kakšnih osebnostnih lastnosti.
Potek intervjuja
- Priprava na intervju
- Načrt izvedbe intervjuja, priprava intervjuista, izbira in motiviranje intervjuvancev, izdelava protokola intervjuja. - Izvedba intervjuja
- Izberemo osebe, za katere predvidevamo, da nam bodo s svojimi odgovori največ pomagale pri doseganju ciljev intervjuja.
- Intervjuje po navadi snemamo (zaradi lažjega zapisovanja podatkov). O snemanju moraš intervjuvanca opozorit, povedat, da bo posnetek uporabljen zgolj za namene raziskave … Transkript daš v predogled … - Zaključek intervjuja
- Povzetek glavnih vsebinskih, tematskih sestavin opravljenega intervjuja. - Prepis intervjuja in analiza (kvalitativna analiza; oblikovanje kategorij; boljša ponazoritev)
