NIŽJE IN VIŠJE OBLIKE UČENJA - PSIHOMOTORIČNO UČENJE IN UČENJE Z OPAZOVANJEM

Question 1

Kako se razlikujejo opredelitve učenja?

Answer 1

Po tem, kaj se učimo
Behavioristi: učimo se vedenja, torej vedno novih reakcij na dražljaje (ne zanimajo jih procesi v človeku)
Kognitivisti: učimo se pomenov, smisla (mentalni procesi in že obstoječa znanja so ključnega pomena)

Question 2

Na čem temeljijo klasične oblike učenja? Predstavi 2

Answer 2

1. na ontogenetskem razvoju in opredeljuje oblike učenja glede na to, kdaj se pojavijo v otrokovem življenju
2. temelji na hierarhični klasifikaciji oblik učenja po Gagneju

Question 3

Predstavi oblike učenja, ki temeljijo na ontogentskem razvoju

Answer 3

1. učenje na osnovi lastnih izkušenj (če prime plamen se opeče)
2. učenje z opazovanjem ali s posnemanjem (ne povsem zavedno prevzame oblike vedenja)
3. spoznavno učenje (tesno prepleteno z besedami)
4. metakognitivno učenje (je učenje o učenju, razmišljanje o procesu učenja)

Question 4

Opiši hierarhično klasifikacijo oblik učenja po Gagneju

Answer 4

1. učenje psihomotoričnih spretnosti (inštrumenti, kotalkanje, vožnja kolesa…)
2. učenje besednih informacij (podatki, dejstva)
3. učenje intelektualnih spretnosti, se deli na:
   - učenje razlikovanja (barv, oblik, velikosti, dolžin…)
   - učenje konkretnih pojmov (pes, reka…)
   - učenje abstraktnih pojmov (globalizacija, demokracija)
   - učenje pravil, principov, zakonitosti
   - reševanje problemov (kvadratna funkcija, prostornina…)
4. učenje kognitivnih strategij (kontroliranje učenja in mišljenja)
5. učenje stališč (določa izbiro akcije, npr. stališče do aktivne vlade)

Question 5

Katere pogoje terjajo različne oblike učenja po Gagneju? Kako omogočimo optimalne učne rezultate?

Answer 5

Psihomotorično: ponavljanje, stičnost, podkrepitev, povratno informacijo
Učenje pojmov: primeri
Učenje stališč: identifikacija z modelom, vzornikom
Zunanje pogoje v učni situaciji je potrebno urediti tako, da bodo v skladu z notranjimi pogoji
reševanje problemov: notranji (poznavanje pojmov in zakonitosti), zunanji (učiteljeva pomoč)

Question 6

Kaj je psihomotorično učenje ali učenje spretnosti? Kaj je bistveno? Navedi primer.

Answer 6

Gre za kompleksno zaporedje dejavnosti (gibov), ki jih izvajamo na bolj ali manj stalen način, naučimo se jih z vajo in s podkrepitvijo. Bistvena je vaja in (takojšnja povratna informacija). Primer: učenje inštrumenta, hoja, vožnja s kolesom…

Question 7

Kakšne so razlike med začetniki in mojstri spretnosti?

Answer 7

Hitrost izvajanja, št. napak, natančnost, lahkotnost, gladkost izvajanja, usklajenost, stabilnost, odpornost proti stresu, avtomatizirana uporaba, ki preide v zavestno v primeru netipičnih situacij…

Question 8

Katere so faze v pridobivanju spretnosti? Opiši na primeru

Answer 8

1. spoznavna faza: razlaga, demonstracija (se spoznamo s skladbo)
2. faza učenja: utrjevanje z vajo in ponavljanjem (skladbo vadimo)
3. faza avtomatizacije: utrdijo se nove živčne poti (igramo avtomatsko, brez da bi preveč razmišljali)

Question 9

Kateri so pogoji pridobivanja spretnosti?

Answer 9

1. stičnost: povezovanje, izvajanje in vadenje tistih delov spretnosti, ki sodijo skupaj
2. vaja ali ponavljanje: nujen sestavni del učenja vsake spretnosti, pod nadzorom, da se ne utrjuje napačno ponavljanje, odmori preprečujejo utrujenost in naveličanost
3. podkrepitev: (takojšnja) povratna informacija o pravilnosti

Question 10

Odnos med levo in desno hemisfero pri učenju spretnosti, ali naj bo učenje spretnosti bolj celostno?

Answer 10

Pri učenju spretnosti se aktivira predvsem leva možganska polovica: zavira se sodelovanje, motivacija, zato je priporočljivo večje sodelovanje desne polovice:
- prednost samostojnemu odkrivanju
- celostno učenje
- prijetna situacija, sproščeno vzdušje, humor
- napake so del učenja
- razvija se intuitivno in ne le analitično odzivanje

Question 11

Na primeru pojasni razliko med analitičnim in celostnim pristopom učenja spretnosti.

Answer 11

Primer učenje inštrumenta
analitično: najprej prstne vaje, nato skladba po deli, končno cela skladba
celostno: izhaja iz cele skladbe, prstne vaje so podrejene temu cilju

Question 12

Kako dobimo besedne in komunikacijske spretnosti?

Answer 12

Jezikovna in spoznavna vrlina sta pri njih izredno močni in predstavljata prehod na besedno ali verbalno učenje, vendar so osnovne zakonitosti pridobivanja spretnosti podobne. To je zelo pomembno za bodoče učitelje. Najučinkovitejše jih pridobimo z nadzorovano vajo.

Question 13

Kaj je učenje z opazovanjem in posnemanjem?

Answer 13

Osvojimo zapletene oblike vedenja le na osnovi opazovanja modela. Otrok se npr. uči, ko opazuje in si za zgled vzame mamo, teto, soseda in s tem osvoji različne oblike primernega in neprimernega obnašanja. Proces poteka nezavedno in nenamerno (razen z metodo demonstracije), je pa učinkovit in ima dolgotrajne posledice

Question 14

Od katerih dejavnikov je odvisen učinek učenja z opazovanjem in posnemanjem (Bandura)?

Answer 14

odvisen je od
1. značilnosti modela (avtoriteta, privlačnost, ugled, želimo biti takšni…)
2. značilnosti opazovalca (sugestibilnost, nemoč, odvisnost, nesamozavest…)
3. značilnosti situacije (stres, čustvena obremenjenost, panika povečujejo težnjo po posnemanju)

Question 15

Kakšen vpliv ima na posameznika posnemanje?

Answer 15

• nauči se novih oblik vedenja
• okrepi se obstoječi način ravnanja
• odstranijo ali vzpostavijo se zavore vedenja