UČENJE POJMOV IN ZAKONITOSTI Flashcards

(27 cards)

1
Q

Kaj je predpogoj za učenje pojmov po Gagneju?

A

učenje razlikovanja (npr. za učenje sadja moramo poznati oblike, barve, okus, velikost). Otrokom je potrebno zato omogočiti različne čutne izkušnje. Gre za obliko zaznavnega perceptivnega učenja (zmožnost ugotavljanja tudi manjših razlik)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Kaj so pojmi?

A

Splošna kategorija idej, predmetov, ljudi, pojavov ali izkušenj, katere elementi imajo določene skupne značilnosti. Pojmi so konstrukti, s katerimi si razlagamo svet okoli nas.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Kaj so pojmi po Gagneju?

A

Pri učenju pojmov pojave in stvari razvrstimo v razrede/kategorije z določenimi skupnimi lastnostmi in to kategorijo obravnavamo kot celoto. Pojmi so hkrati enote in orodja mišljenja, organizirajo naše izkušnje, dajejo osnovo za posploševanje in zahtevnejše miselne operacije

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Katere vrste pojmov poznamo?

A
  • konkretne in abstraktne (hiša, demokracija)
  • primarne (čutilom dostopni, npr. les) in sekundarne (izpeljane iz primarnih, npr. barve)
  • preproste (označuje jih majhno št. znakov, npr. kvadrat) in zapletene (potrebujemo veliko značilnosti za opis, npr. zdravje)
  • konjuktivne (kjer se znaki seštevajo, npr. kvadrat ima 4 kote in 4 stranice) in disjuktivne (npr. nepopolna družina brez 1 starša)
  • odnosne in relacijske (izražajo odnose npr. spodaj, zgoraj, levo, desno…)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Kako tvorimo pojme? Predstavi 2 teoriji.

A

Teorija abstrakcije: pojem oblikujemo z izločanjem bistvenih skupnih lastnosti iz množice podobnih predmetov (npr. ptič leti, vali jajca, ima perje), pri tem razlikujemo med bistvenimi in nebistvenimi lastnostmi in bistvene posplošimo na vse predstavnike (npr. velikost ni bistvena)
Teorija prototipa (Rosch): pojme oblikujemo na osnovi poznavanja prototipa (predstavnika), ki združuje največ značilnih lastnosti (npr. vrabec je bolj prototip za ptiča kot noj)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Kaj se poudarja pri tvorbi pojmov?

A

Poudarja se pomen jezika oz. besednega izraza za pojem. Z besedami drug drugemu sporočamo vsebino pojma, učenje besede in učenje pojma sta 2 ločena procesa (pojem lahko obvladamo še predno poznamo besedo ali pa poznamo besedo ne pa pojma)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

Kakšne so primerjave med novinci in strokovnjaki pri učenju pojmov?

A

Običajno se pojmov ne učimo ločeno, povežemo jih v mreže organiziranega znanja, strokovnjaki lažje uvrstijo nove primerke saj že imajo teoretično znanje

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Kaj smo pridobili s tvorjenjem pojmov?

A
  • s pojmi vnašamo red in organizacijo (kompleksnost in raznolikost pojavov nadomestimo s simboli)
  • pomahajo nam prepoznati elemente in pojave okoli nas, omogočajo jezik
  • vnašajo ekonomičnost in zmanjšujejo potrebo po neprestanem novem učenju (če vemo, da je neka žival ptič že vemo nekaj o njej?
  • omogočajo šolsko učenje na višji stopnji (učenci že nekaj poznajo, pri razlagi uporabljamo pojme brez nazornih primerov)
  • pomagajo spreminjati stvarnost
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

Kaj izgubimo s tvorjenjem pojmov?

A
  • neposredna izkušnja in doživljanje lahko postaneta siromašnejša (izgubijo se odtenki, npr. eskimi imajo 12 različnih izrazov za belo barvo)
  • pojem lahko določi stičnost v dojemanju (stvari in pojmi se skozi čas razlikujejo)
  • nevarnost verbalizma (uporaba pojmov in izrazov brez razumevanja)
  • osiromašenje individualnih in čustvenih obarvanosti izkušnje (pesnik in botanik drugače doživljata cvetje)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

Kako poteka razvoj pojmov pri otrocih?

A

s samostojnim oblikovanjem (odkrivanjem) in z pridobivanjem (od odraslih)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

Na čem preučujemo kakšne pojme imajo otroci in kako jih tvorijo?

A

na osnovi klasifikacije: otroci klasificirajo predmete najprej po zunanji podobnosti (velike skupaj), nato po funkciji (nož in kruh) in šele potem po skupnih značilnostih (nož in vilica, pribor)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

V kakšnem odnosu sta si pri otrocih proces pridobivanja pojmov in besednega učenja?

A

Pogosto potekata vzporedno. Otrok najprej ugotovi, da nimajo vse stvari ista imena, začne organizirati svoje izkušnje, postopno ugotovi razlike, preizkuša. Proces lahko primerjamo s procesom reševanja problema.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

Kakšne so značilnosti otrokovih prvih pojmov (predpojmov)?

A

So nejasni, netočni, preširoki ali preozki (ptič je vse kar leti), abstraktne pojme razlaga na osnovi konkretnih izkušenj (bolezen - ležati doma in piti čaj), najprej se naučijo pojmov na srednji stopnji, otrok mora ob sledenju pouku osvojiti odnosne pojme (zadaj, levo, spodaj, podoben, različen…)

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

Kako Piaget preučuje razvoj pojmov?

A

V posameznih fazah miselnega razvoja.
Predoperativna stopnja=predpojmi
Stopnja konkretnih operacij=konkretni pojmi
Stopnja formalno logičnih operacij=abstraktni pojmi

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

Kako Vigotski preučuje razvoj pojmov?

A

Razlikuje med spontanimi in znanstvenimi pojmi. Spontane oblikuje sam, znanstvene spozna v vrtcu in šoli.

How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

Kakšno je konstruktivistično izhodišče za oblikovanje (naravoslovnih) pojmov?

A

Pojem ni posnetek objektivne resničnosti, temveč rezultat osebne konstrukcije -> učenje bo uspešno le, če si učenec sam izgradi pojem. To znanje je trajno in se lahko kljub znanstvenim popravkom zasidra do odraslosti (problem napačnih pojmov in njihovo ustrajanje)

17
Q

Kako poučujemo pojme?

A

Konkretne pojme poučujemo s primeri (induktivno), abstraktne z definicijami (deduktivno).

18
Q

Kako poteka poučevanje pojmov s primeri?

A

Gre za induktivno poučevanje konkretnih pojmov.
1. učitelj se odloči za CILJ
2. odloči se katere ZNAČILNOSTI bo poudaril in zanemaril
3. določi PREDPOGOJE
4. ugotovi stopnjo PREDZNANJA
5. učitelj pove BESEDNI IZRAZ
6. učitelj poda nekaj POZITIVNIH PRIMEROV (prototipi, netipični primeri in na koncu tudi negativni primeri)
7. faza UTRJEVANJA in preverjanja
8. skupaj z učenci oblikujejo DEFINICIJO
9. novi naučeni pojem se uvrsti v MREŽO SORODNIH POJMOV

19
Q

Kako poteka poučevanje pojmov prek definicij?

A

Gre za deduktivno poučevanje abstraktnih pojmov.
1. učencem posredujemo DEFINICIJO
2. ugotovimo, ali učenci obvladajo VSE POJME (da ne razlagamo neznano z neznanim)
3. povemo nekaj tipičnih POZITIVNIH in NEGATIVNIH PRIMEROV
4. PREVERIMO ali obvladajo pojem

20
Q

Kako in zakaj poteka konstruktivistično učenje pojmov?

A

Tradicionalno poučevanje pojmov ne daje trajnih rezultatov in to spoznanje vodi do poučevanja na temeljih konstruktivizma. Poteka po fazah:
1. najprej ugotovimo OBSTOJEČE POJME (predznanje)
2. nato načrtujemo učni poseg, ki REKUNSTRUIRA OBSTOJEČE IDEJE (učenec mora ugotoviti, da njegova razlaga ni ustrezna -> socialno kognitivni konflikt)
3. učencem je treba pomagati UBESEDITI NOVO UGOTOVITEV

21
Q

Kakšni so problemi pri poučevanju pojmov?

A
  • prevelika količina pojmov v učnih načrtih in učbenikih
  • verbalizem (enačenje učenja pojmov z učenjem besed)
  • prezahtevnost pojmov glede na razvojno stopnjo
  • premajhna povezanost pojmov med seboj
22
Q

Kakšne so posledice prevelikega kopičenja pojmov?

A

površna obravnava, hitrejše pozabljanje, manj transferja

23
Q

Kaj je učenje zakonitosti, pravil, principov?

A

Gre za učenje stalnih in zakonitih zvez med 2 ali več pojmi.

24
Q

Kaj je prvi pogoj za učenje zakonitosti?

A

obvladovanje vseh pojmov

25
Kako poteka učenje zakonitosti?
1. analiza PREDPOGOJEV (kaj morajo učenci obvladati in ali to obvladajo) 2. predstavimo zakonitosti s tipičnimi PRIMERI 3. izzovemo učence, da sami OBLIKUJEJO RAZLAGO 4. navedemo IZJEME 5. z REŠEVANJEM NALOG vadimo obvladovanje zakonitosti 6. RAZUMEVANJE PREVERIMO z novimi nalogami
26
Kaj so dejstva ali fakti? Kako se razlikujejo od zakonitosti ali pravil?
To so trditve z enkratno veljavnostjo. Zakonitosti in pravila imajo splošno veljavnost (npr. trenutno imam oblečeno majico je fakt, na toplem se led tali je zakonitost). Dejstvo je nekaj kar obstaja ali se je zgodilo (leta 1991 se je Slovenija osamosvojila)
27
Kaj je faktografija?
Je naštevanje, opisovanje dejstev brez vrednotenja.