OSEBNOSTNE ZNAČILNOSTI Flashcards
(24 cards)
Psihologija osebnosti:
- psihologija = znanost, ki proučuje vedenje in mentalne procese: razumeti, pojasniti, napovedovati vedenje
- vedenje odvisno od situacije v kateri je pos. + od njegove osebnosti; ista situacija ne vpliva na vse enako
- oseba + situacija → vedenje
- osebnost= dinamična, organizirana celota vseh pos. značilnosti, ki edinstveno vplivajo na njegovo mišljenje, motivacijo, vedenje v raz. situacijah
Dimenzije osebnosti - Velikih 5 (Goldberg, 1981, Tupes & Christal, 1961)
- najbolj sprejet mode
- iz leksične metode: vsi pomembnejši vidiki človekove osebnosti so se v toku razvoja jezika zapisali v njegovo jedro; stopnja zastopanosti last. v jeziku povezana s splošno pomembnostjo last v medosebnih odnosih; najpomembnejše dimenzije o osebnosti najbolj nespremenljive in univerzalne - ponovljive v raz. vz. in jezikih; analiza z osebnostjo povezanih pridevnikov v angleškem slovarju - najbolj smiselna dobljena rešitev s 5 dimenzijami (tudi SLO)
Dimenzije osebnosti - 5 temeljnih osebnostnih dimenzij (dimenzije, ne kategorije)
- dimenzije kot kontinuumi, vzdolž katerih se ljudje med seboj razlikujemo (bližje ene ali druge lastnosti, nisi brez)
- posredno ocenjevanje (prek vedenja)
- visoko stabilne v razvoju
- povezuje se z značilnostmi strukture in delovanja živčnega sist. (možgani so ekstrovertni, ljudje se drugače odzivajo na dražljaje kot pri mirnih osebah)
- pomembno napovedujejo različne življ. izide (ugibami, predvidevamo kako se bo človek obnašal v dol. situacijah)
Velikih 5 osebnostnih dimenzij
Ekstravertnost - introvertnost
Sprejemljivost - nesprejemljivost
Vestnost - nevestnost
Nevroticizem - čustvena stabilnost
Odprtost - ne-odprtost
Ekstravertnost - introvertnost:
- medosebne razlike v energičnem pristopu do soc. in fiz. okolja
- motiviranost za in uživanje v socialnih stikih / motiviranost za in uživanje v tišini in samoti
- poddimenzije: družabnost, poz čustvovanje, iskanje dražljajev, aktivnost
Sprejemljivost - nesprejemljivost:
- medosebne razlike v motivaciji za vzdrževanje poz soc. odnosov
- zaupljivost, iskrenost, skromnost, ugodljivost / nasprotovalnost, sovražnost, sumničavost
- poddimenzije: zaupanje, altruizem, sodelovanje
Vestnost - nevestnost:
- medosebne razlike v soc. predpisanem vedenjskem in spoznavnem nadzoru nad seboj
- ubogljivost, redoljubnost, odgovornost, marljivost, usmerjenost k dosežku
- poddimenzije: redoljubnost, discipliniranost, težnja k uspehu, odgovornost, zanesljivost
Nevroticizem - čustvena stabilnost:
- medosebne razlike v doživljanju sveta kot ogrožajočega, problematičnega in stresnega
- negativno čustvovanje / stabilno čustvovanje
- poddimenzije: anksioznost, depresivnost, socialna plašnost, razdražljivost
Odprtost - ne-odprtost:
- medosebne razlike v sposobnosti in nagnjenosti k iskanju, zaznavanju, razumevanju, uporabi in preferiranju kompleksnih vzorcev info
- poddimenzije: odprtost, domišljija, intelekt
povezanost z življenjskimi izidi - E
- subjektivno zadovoljstvo
- sreča
- tveganje
povezanost z življenjskimi izidi - S
- dobri socialni odnosi, sposobnost reševanja konfliktov, skupinsko sodelovanje, prilagodljivost v šoli, soc. status med vrstniki, samospoštovanje
- dolgoživost, manjše tveganje za zdravje
- psihično zdravje
- zanemarjanje lastnih koristi
povezanost z življenjskimi izidi - V
- osredotočenost, organiziranost, neodkrenljivost
- učna in delovna uspešnost
- inhibiranost, rigidnost
povezanost z življenjskimi izidi - N
- previdnost, izogibanje nevarnosti
- lahko deluje motivacijsko
- povezano s psihopatologijo
- večja občutljivost za stres, slabše spoprijemanje s stresom
- nezadovoljstvo z življenjem
povezanost z življenjskimi izidi - O
- ustvarjalnost, divergentno mišljenje
- umetniški in raziskovalni interesi
- nagnjenost k motnjam s psihotičnimi izkušnjami
Osebnost in zdravje - VESTNOST
glavni napovednik zdr. izidov
- poz napoveduje fiz zdravje in dolgoživost (prek biomed. dej. tveganja) - v otroštvu → subjektivno in objektivno
- zdravi: boljše fiz zdr, dolgoživost, manjše tveganje smtrnosti, manj tveganih vedenj
- bolnik: večja vrjetnost preživetja v 4-5 l
- vestnost → več z zdravjem povezanih vedenj, manj tveganih vedenj → zdravje
- vestnost → manj stresa, bolj učinkovito spoprijeamnje s stresom → zdravje
- pomembno spodbujati že pri otroku
- soc predpisani vedenjski in spoznavni nadzor nad seboj - storilnost in zanesljivost
Vestnost:
- učinkovitost, zanesljivost, natančnost, vztrajnost, previdnost, točnost, odločnost, dostojanstvo, predvidljivost, varčnost, tradicionalnost, logičnost
Ne-vestnost:
- neorganiziranost, malomarnost, nedoslednost, pozabljivost, brezbrižnost, brezciljnost, lenost, omahljivost, lahkomiselnost, neprilagodljivost
Visoka vestnost:
- inhibiranost (disciplinirani, organizirani imajo dober samonadzor)
Nizka vestnost:
- impulzivnost (impluzivni, spontani imajo šibko voljo), težave z zadrževanjem impulzov, značilno za odvisnost (droge, igre na srečo)
Zelo visoka vestnost:
- pretirana inhibiranost, rigidnost
Povezanost z življ. izidi:
- učna uspešnost, delovna uspešnost - pomembna zlasti na delovnih mestih z avtonomijo
Osebnost in zdravje - EKSTRAVERTNOST
- nedosledne povezave - poddimenzije se povezujejo različno - poz čustvovanje najbolj dosledno napoveduje fiz zdravje
- družabnost: topla čustva do drugih, uživanje v druženju, močno motivirani za pogoste socialne interakcije
- bolj poz čustvovanje - veselje, entuziazem (odzivnost sistema, nasprotje niso neg čustva)
- veliko energije - živahnost, aktivnost
- povezanost z življ. izidi: subjektivno zadovoljstvo, sreča - osredotočanje na prijetno, ignoriranje neprijetnega, socialna opora
- neugodni vidiki ekstravertnosti: tveganje za poškodbe, družinska nestabilnost
Osebnost in zdravje - SPREJEMLJIVOST
- nedosledne povezave za sub in obj pokazatelje zdravja
- neugodna vloga kombinacije nizke S in visokega N
- motivacija na vzdrževanje poz odnosov z drugimi (težko razumevanje čustvenih stanj - avtizem)
- najpomembnejše lastnosti v medsebojnih odnosih: zaupanje, odkritost, altruizem, empatičnost, ustrežljivost, skromnost, naklonjenost, sodelovalnost
- nizka S: razumevanje čustvenih stanj, ne pa tudi upoštevanje, manj pozornosti na mentalna stanja drugih
- sprejemljivost z življ. odzivi: napoveduje dobre medsebojne odnose, sposobnost reševanja konfliktov, prilagodljivost v šoli, soc status med vrstniki, samospoštovanje
- manjše tveganje za zdravje, dolgoživost (kompleksne povezave)
- psihično zdravje, dobri medsebojni odnosi, težnja po minimiziranju medsebojnih konfliktov, skupinsko sodelovanje, nadzorovanje neg emocij v prisotnosti drugih
- neugodni vidiki visoke S: zanemarjanje lastnih koristi
- nizka S: doseganje osebnega uspeha
- izredno nizka S: povezave s psihopatijo (+ se nizka N in V) - odsotnost empatije
Osebnost in zdravje - ODPRTOST ZA IZKUŠNJE
- nedosledne povezave: poz učinki poddimenzije intelekt; možni neugodni učinki poddimenzije odprtost (pogosto preizkuševanje droge, alkohola, …)
- nestrinjanje glede poimenovanja (intelekt, kultura, domišljija, odprtost)
- hitro učenje + domišljija
- visoka odprtost: intelektualna aktivnost, domišljija in kulturna sofisticiranost, globina, premišljenost, razumevanje, inteligentnost, kreativnost, radovednost, razgledanost
- nizka odprtost: plitvost, neiznajdljivost, neumnost
- povezanost z življ. izidi: inteligentnost (zlasti če model vklj. intelekt), umetnost (visoka poudarja umetniški in raziskovalni interes, bolj kreativno, radi imajo vse oblike umetnosti + povezava z umetniško in znanstveno ustvarjalnostjo)
- delovna uspešnost: šibkejši napovednik
- neugodni vidiki odprtosti: povezava z nagnjenostjo k nenavadnim izkušnjam (halucinacije - vživljanje v npr poezijo)
Osebnost in zdravje - NEVROCITIZEM
- slabša samoocena zdravja, večja dojemljivost za bolečino, samoporočane zdr težave v odsotnosti dejanske bolezni, tveganje za srčno-žilne bolezni
- povezave s smrtnostjo nedosledne
- posebej škodljiva kombinacija visoke V in visokega N
- doživljanje sveta kot ogražujočega, problematičnega, stresnega
- anksioznost, razdražljivost
- visoka N: anksiozni, ranjlivi, nagnjeni k doživljanju krivde, pomanjkanje samozaupanja, slaba volja, jeza, hitro frustrirani
- odzivnost sist neg čustvovanja - neprijetna čustva (strah, anksioznost, sram, krivda, gnus, žalost)
- povezava z življ. izidi: vrsta nezželenih lst. - povečana raven depresivnosti, anksioznosti, nespečnosti, problemi v zvezi s stresom, več obiskov k zdravniku, slabša subj ocena zdravja, dolgoročno povečana verjetnost zdr težav, slabši IS
- stres: več neugodnih dogodkov, bolj občutljivi, slabše spoprijemanje
- povezava s psihopatologijo, stalno nezadovoljstvo s seboj in z okoljem
- ugodni vidiki N: nezadovoljstvo ima lahko motivacijsko vlogo, previdnost + zaščitna funkcija
Osebnost otrok:
- prosti opisnik osebnosti
- odrasli s svojimi besedami opisujejo otroke
- večino opisov otrok od 3m do 14l lahko uvrstimo v velikih 5 - primeren tudi za opis otrok
- upoštevanje individualnih značilnosti dojenčka, malčka, otroka
Osebnostni razvoj v odraslosti
Tri ravni osebnosti (McAdams, 1999):
- ugotavljamo ali se osebnost v odraslosti še spreminja
- osebnostne poteze (razmeroma stabilna vedenjska nagnjenja, V5); značilne prilagoditve (zanimanja, skrbi, cilji, vrednote, strategije); življenjske zgodbe (integracija vseh vidikov osebnosti, identiteta)
Raven 1: V5 osebnostnih last
- stabilnost: v odraslosti visoko stabilne
- normativne spremembe: normativen porast v osebnem prilagajanju (vse bolj osebnostno zreli, prilagajanje družni), osebnostna rast redka
- osebnostne dimenzije se spreminjajo tudi v odraslosti, a do takšne ravni, da je ohranjen naš občutek doslednosti → poznavnje, upoštevanje osebnosti: ustrezen način izražanja & ustrezno okolje
Raven 2: Značilne prilagoditve
- značilni vedenjski vzorci
- razlike v motivaciji, socialno-spoznavnih in razvojnih vidikih osebnosti
- bolj specifični in kontekstualni izrazi osebnosti
- cilji, strategije, zanimanja, vrednote
- razvoj v odraslosti: z razvojem spreminjanje ciljev, ne nujno pri vseh, enako, ob enakem času; namerne spremembe: možno več sprememb, ni nujno lahko + zavestno spreminjamo, kako se naša osebnost izraža
Raven 3: Življenjske zgodbe
- pos občutek sebe in njegova identiteta temeljita na življenjski zgodbi
- psihični fenomen, ki funkcionira kot integrativni del osebnosti: subj zgodba o tem, kako je pos prišel do tu, kjer je, kje je bil, in kaj je počel, kaj si želi postati (interpretirajo in povežejo bolj/manj ustrezne pos izkušnje v bolj smiselno, sledljivo, pripovedno obliko; vključevanje interpretacij, namenov, pomenov, ciljev, vrednote)
- proces oblikovanja življ. zgodbe se vleče preko cel odrasle dobe
- razvoj v odraslosti: možno največ sprememb; lahko spremenimo, kako razmišljamo o sebi; osebnostna rast, psihoterapija
