STRES Flashcards
(15 cards)
Stres
= v katerem je dinamično ravnotežje organizma ogrožena z zunanjimi in/ali notranjimi vplivi
Rezultat odstopanja med fiz ali psih zahtevami določene situacije ter pos zaznano zmožnostjo spoprijemanja s temi zahtevami → odstopanje, zahteve in viri so lahko stvarni ali netočni, namišljeni
Stresorji
- tisto, kar povzroča stres; vsak dražljaj, ki poruši notranjo ravnovesje organizma
- vsi prekomerni zunanji in notranji vplivi na pos
- vsak dražljaj je potencialen stresor
- različne značilnosti = različni tipi/vrste stresorjev
- pomembni življenjski dogodki (pomemben vpliv na življenje; jasen, opazen zač in konec; pomembni viri, hitro aktivirajo, na razpolago razmeroma kratek čas)
- kronični stresorji: grožnja, izziv, zahteva, omejitev v pos običajni vlogi, identiteti, socialnem okolju; dlje časa delujoče neugodne okoliščine (npr bolezni); počasen skoraj neopazen razvoj; daljši, bolj negotov čas. potek kot življ. dogodki; zahtevajo bolj stabilne vire
- vsakodnevni majhni stresorji: manjše zahteve vsakodnevnega življenja, ki pa so ob vsakodnevnem ponavljanju ocenjeni kot zoprni, sitni, stresni
- travmatični dogodki: stresorji tako visoke moči, da pos. predstavljajo grožnjo poškodbe ali celo smrti
- ne-dogodki: pričakovani/zaželjeni dogodki, ki se ne zgodijo, trajajo dolgo časa
Interpretacija stresne situacije
Kdaj stresor povzroči stres
Je stres lahko dober?
- bolje funkcioniramo kadar je situacija malo zahtevna, ne pa preveč; točka preloma - raven zahtevnosti se stopnjuje → utrujenost → hujši neg učinki = izgorelost
- optimalna raven vzburjenja
- dol mera stresa, ki jo pos lahko obvladuje in se z njo učinkovito spoprijema, koristna dolgoročno
2 vrsti stresa
- razlike glede na to, kakšne situacije ju sprožijo + glede na učinke
- eustres = pozitiven, spodbuden stres
- distres = negativen, neugoden stres
Eustres
-pozitiven, spodbuden stres
- deluje spodbudno, pozitivno, konstruktivno, motivacija
- pozitivna čustva
- zaznan kot izziv
- razmeroma kratkotrajen
Distres
negativen, neugoden stres
- prenizki viri
- neg posledice, znižuje učinkovitost
- neprijetna čustva (anksioznost, zaskrbljenost)
- zaznavamo kot da imamo premalo virov za spoprijemanje
Fiziološki odzivi na stres
Boj ali beg odziv - pripravi organizem na spopadanje z grožnje ali umik iz situacije
- poz. učinki: prilagoditev in mobilizacija za hiter odziv na nevarnost
- neg učinki: lahko škodljivo za zdravje (adrenalin pade → nizka E → odzivi bolj naporni)
- enak odziv tudi ob psiholoških stresorji
- dolgotrajen stres: splošni prilagoditveni sindrom
Psihosocialni odzivi na stres
Spoznavne sposobnosti:
- odvrača, lahko tudi poveča pozornost na stresor
- poz/neg učinek na spomin
- nizek stres, lahke naloge : bolj učinkovito mišljenje
- visok akuten in dolgotrajen stres: manj učinkovito mišljenje (intenzivno, dolgotrajno učenje → mislimo da si nič več ne zapomnimo)
- mišljenje lahko vpliva na stres
- čustva: vrsta odvisna od kognitivne ocene situacije; strah: kadar doživljamo grožnjo (fobija = intenziven nerazumski strah v zvezi s specifičnim dogodkom ali situacijo; anksioznost = tesnoba, negotovost, zaskrbljenost nedoločenega ali nejasnega izvora); žalost ali celo depresivnost; jeza: zlasti situacija predstavlja frustracijo ali možno škodo, lahko v agresivnost
- socialno vedenje: poveča vedenja pomoči, porast sovražnosti in neobčutljivost do drugih, stres + jeza→ možna agresivnost
- motivacija: izguba zanimanja, apatija; nižja delovna in učna motivacija
Sindrom izgorelosti (burnout)
= stanje psihosocialne in fizične izčrpanosti zaradi kronične izpostavljenosti delovnim situacijam z visokimi ravnmi stresa in malo osebnega nadzora
1. čustvena izčrpanost
2. depesonalizacija (cinizem) = neobčutljivo / pretirano odmaknjeno odzivanje na druge
3. zaznana strokovna neučinkovitost (zaznava sebe kot nekompetentega, neučinkovitega in neproduktivnega na delovnem mestu)
Sindrom izgorelosti (burnout) - dej tveganja
- znač. delovnega mesta (zahteve dela, nadzor, nagrade, skupnost, pravičnost, vrednote)
- poklici pomoči
- osebnostne lastnosti
- posledice (nižja delovna produktivnost, učinkovitost, porast absentizma in odpovedi službe, upad zadovoljstva nad delom; upad spoznavne učinkovitosti; neugodno fiz zdravje - bolezni srca, ožilja, sladkorna B)
Stres → bolezni - vpliva na vedenje
- prehrana z veliko mašč
- prehrana z malo sadja in zelenjave
- alkohol
- tobak
- premalo tel dejavnosti
- premalo spanja
- nesreče
napor za telo -> slabši imunski sist -> bolezen
Stres → bolezni - vpliva na fiziologijo
- povečan odziv kardiovaskularnega sist
- povečano izločanje stresnih hormonov
- upad učinkovitosti imunskega sist
napor za telo -> slabši imunski sist -> bolezen
Stres in osebnost: V5
Prepoznavanje znakov stresa pri pacientih, pomoč, svetovanje kako zmanjšati - glavna misija zdr delavca: zdraviti IN PREPREČEVATI
Ključno neugodno vlogo ima nevrocitizem:
- večja izpostavljenost: pomembni življ. dogodki, vsakodnevni majhni stresorji, kronični stresorji (zaskrbljenost, premelevanje); ! kombinacija z nizko V
- odzivnost: manj fizio odzivni na akutne stresorje, bolj čustveno odzivni na neg življ. dogodke in dnevne stresorje
- slabša obnovitev: daljše okrevanje, dolgotrajno premlevanje, na čustva usmerjene strategije spoprijemanja - težave s spanjem
- uporaba manj učinkovitih strategij
- večja verjetnost izgorelosti
Varovalna naloga:
- visoka V, nizki N
- pretežno ugodna vloga E, S, O
