BIŠJE MOŽGANSKE F - govor & zavest Flashcards
(17 cards)
Opredeli pojma jezik & govor
JEZIK je kompleksen in fleksibilen sistem za sporazumevanje, ki ga zaznamo s čutili in izražamo s motoriko (pisanje, goovor, kretnje).
GOVOR pa je naravna človeška oblika zvočne komunikacije, ki ga zaznavamo s slušno senzoriko ter proizvajamo z gibanjem govoril.
Kako nastane govor?
Govor nastane, ko izdihani zrak zavibrira glasilke v našem grlu, preostala govorila (ustna votlina, nosna votlin, jezik, …) pa zvok oblikujejo v glasove. Produkcija govora zahteva koordinacijo več kot 100 mišic!
Poimenuj modele jezikovnega procesiranja; kaj je glavna razlika?
Poznamo dva:
Prvi je Wernicke-Geschwindov model, ki predpostavlja 1 govorno pot pa sodobni modeli večih poti poudarjajo več vzporednih poti.
JEZIK - Opiši WG model: predeli ter funkcije, poti, kritika
Wernicke-Geschwindov model je ponovno oživljen (1960-70) zgodnji nevrološki model jezikovnega porcesiranja, ki se je razvijal sočasno s in predpostavlja lokalizacijo jezikovnih funkcij.
Sestavljen je iz:
- Brocovega področja (produkcija govora),
- Wernickejevega področja (razumevanje jezika saj zvoki/psevdo zvoki dobijo pomen)
- arkuatni snop (povezuje z Brocovim)
- levi angularni girus (abstrakcija, metafore, štetje, računanje, prekodiranje)
- ter različne senzorno-motorične regije skorje.
POTI
PONOVIMO SLIŠANO VPRAŠANJE:
dražljaj - primarni slušni k - Wernickejevo p (zvoki dobijo pomen saj se asociirajo z besedami) - arkuatni snopi - Brocovo področje (kjer se prekodira v kodo, ki govorilom pove kakšne gibe naj izvedejo) - primarni motorični korteks (premikanje govoril,usnic, jezika, grla, …) - obrazni možganski in eferentni periferni živci - govor
NA GLAS BEREMO:
dražljaj - primarni vidni - Geschwindovo področje (vidno v psevdoslušne info) - Wernickejevo p (zvoki dobijo pomen saj se asociirajo z besedami) - arkuatni snop - Brocovo p (prekodirajo v sprožanje mišic) - primarno motorčino (sproži govorila) - obrazni možganski in eferentni periferni živci - govor
KRITIKA
- preveč poenostavljeno, saj dokazi iz okvar in raziskav kažejo da puščice niso tako zelo enosmerne temveč potekajo v več smeri
Kaj je nevrolingivistka? Razlika med učenjem in osvajanjem jezika?
Nevrolingvistika je smer jezikoslovja, ki proočuje vplive sprememb ali okvar možganskih centrov na produkcijo ter razumevanje govora in jezika. Uporabljajo se številne nevro raziskovalne metode: tako nevroslikovne (kaj), kot nevroslikanja (kdaj).
Prednost innuja nevrolingvistike je interdisciplinarno povezovanje.
Osvajanje jezika je naravni proces, učenje pa strukturirani proces.
JEZIK - Opiši sodobne modele večih poti
Čeprav predpostavljajo na lokacijko podobnih strukturah ti poudarjajo več dvosmernih paralelnih poti procesiranja in ne le ene.
- -> 1. dorzalna povezuje Wernickejevo z motoričnim k: produkcija govora
- -> 2. dorzalna povezuje Wernickejevo z Brocovim: procesiranje sintaktične strukture
- -> 1. ventralna pot povezuje slušni k z Brocovim p: ugotavljanje pomena slušnih signalov
JEZIK - poškodbe:
Verbalna dispraksija - motnja nezmožnosti proizvajanja koordiniranih gibov potrebnih za govor; drugi inteligenčni in jezikovni primankljaji. Povezana z geni.
Specifična motnja jezika - upočasnenost v razvoju jezika, ki je ni možno pojasniti z naglušnostjo ali drugimi razvojnimi motnjami. Povezana je z geni.
Disleksija - nevrološko pogojene tažve pri branju, pisanju in pravopisu saj pride do zamenjave besed. Razvojna je povezana z geni.
Afazije so delna ali popolna izguba govornih jezikovnih sposobnosti zaradi poškodb možganov ali kapi. Motorika in kog f običajno ostanejo ohranjene. Poznamo:
Wernickova / fluentna afazija - prizadeto razumevanje, govor pa je tekoč a vsebinsko nesmiselen, nepovezan, nerazumljiv. (parafazijo, agrafija, razumevanje)
Brocova / afluentna afazija - prizadeta je sposobnost govora zato je zatikajoč a smiselen, saj je razumevanje ok. (telgrafski govor, anomija, lahko tudi agrafija)
Kondukcijska afazija - nastane zaradi poškodbe arkuatnega snopa zato imajo ljudje težave s ponavljanjem slišanih ter menjavo besed. (parafazija)
SIMPTOMI:
- agrafija (nez. pisanje)
- aleksija (nez. branja)
- parafazija (zamenjava glasovno podobnih besed - kepa/repa)
- semantična parafrazija (zamenjava pomensko podobnih besed - pes/mačka)
- anomija (težave iskanja in poimenovanja besed)
- agramatija (težave z rabo funkcijskih besed ter pregibanjem) zato je pogosto
- telegrafski govor (podoben telegramom - samostalniki in glagoli)
ZAVEST zgodovina
Pot do spoznanja da imajo možgani funkcijo zavesti je dolga.
Paleolitik - trepanacija
Egipt - prvi zapisi o afaziji in krčih pri ranjencih s poškodbo možganov
Antična grčija
- Arsitotel: moćgani so za hlajenje krvi, kar ščiti srce ki je sedežrazuma
- Platon: razum je v možganih
- Hipokrat: prvi opisi možganskih bolezni bolezni & možgani so sedež naših misli, čustev, občutkov, zavesti
- st. - Cerkev trdi da sta duša in telo eno, a na podlagi seciranj MIchelangelo v Sikstinski kapeli v podobi oblaka boga upodobi možgane.
- st. - Descartes najde po svojem mennju edini neparni del in vanj postavi dušo (češerika) a številni drugi jo vstavljajo v likvor, asociac. p. ipd.
konec 18 st. - frenologija (možgani imajo spec predele, po velikosti katerih je možno otipati strenghts & weaknesess) VS. medicina (možgani delujejo kot celota)
- st. - Phineas Cage, Broca secira, Wernicke opazuje ljudi po kapi
1906 - Nobelova nagrada za teroijo nevronov
Ugotovijo da obstajajo sinapse
60’s neuroscience BOOM
–> Kje je duša?
ZAVEST - kaj je zavest?
Obstajajo zelo različne definicije (teološke, filozofske, …) zato ne bomo o tem. Mnogi dvomijo da zavest kot taka sploh obstaja: Nagel (kako je biti netopir) meni da je zavest tako zelo subjektivna in odvisna od vrste da je nemogoče soditi o zavesti kot objektivi. Je občutek ‘počutiti se nekako’.
ZAVEST - funkcije in delitev
Evolucijska f.:
- adaptacija
- prepoznavanje iluzij
- integracija nevralnih in informacijskh porcesov
Nima evolucijske f.:
- ekzaptacija (zavest je stranski produkt in iz strani evolucije ni bila ustvarjena za kar je uporabljena sedaj, kot npr. ptičja peresa)
DELITEV
- prvo osebna: subjektivno izkustvo, ki ga nihče drug ne more občutiti
- drugo osebna: intersubjektivna (shared between 2 minds npr definicija objekta), zrcalni nevroni
- tretje osebna: objektivna opazovalka
ZAVEST - teorije in kako nevroznanost pojmuje zavest
Obstajajo mnoge teorije…
Descartes je zavest postavil v češeriko ker je zmotno mislil da je edina neparna struktra in je blizu likvorja. Dualizem - telo in duša ločena.
Ned Block - ki trdi da imamo dve vrsti zavesti : eno do katere lahko dostopajo raziskaovalci in drugo do katere ne morejo.
Edelman - deli na primarno zavest (živali, če se zavedajo druga druge) in visoko zavest (ima človek, razvije se s pojavom jezika, omogoča potovanje v prihodnost in preteklost)
VELIKI BOJ - začela se bo študija, ki bo poskušala locirati zavest.
- Tononi USA (več kot je nevronskih povezav večja je stopnja zavedanja, zaradi ‘‘bottom up’’ je ključna senzorika, primarni možg centri so glavni nosilci ki tvorijo zavest, zavest je emergentna - nekje na poti organizacije koščkov kar nastane)
- Dehaene EU (ni bistveno kako zaznavajo temveč kako to tvoji sprednji možgani ovrednotijo, ‘‘top down’’, ali imaš zavest ali pa ne.)
Večina nevroznanosti zavest pojmuje kot procesiranje informacij.
ZAVEST - kako jo preučujemo
Iščemo nevrološke korelate, vendar korelacija še ne pomeni odvisnosti!
Nevroslikovne metode: PET, fMRI, EEG, …
ZAVEST - kaj še ni pojasnjeno?
Težak problem zavesti - zakaj je vijola nam vijola zelena pa zelena.
ZAVEST - poimenuj vsaj 3 možne sedeže zavesti
Češerika (Descartesov dualizem)
posteriorni asoc kortksi, saj se tam oblikujejo predstave o samorogih, ki nimajo izvora v resničnosti
leva hemisfera - tolmač
PFC - Dehaene (top down,evalvacija senzorike)
ZAVEST - motnje
Locked In sindrom - paraliza vsega hotenega gibanja razen premikanja oči - za osebo bi klasično mislili da je v komi brez zavedanja a se aktivirajo pravi deli možganov če jim rečemo naj si predtavljajo da igrajo tenis ipd.
Anozognozija - zanikanje lastnega bolezenskega stanja, npr paralize leve strani telesa po moganski kapi. Bo to opravil z drugo roko ali pa našel izgovor.
Sindrom Anton Babinski - zanikanje lastne slepote.
Poznamo tudi sindorm kjer oseba misli da je bližnjega zamenjal vsiljivec (Capgrasov) in pa sindrom kjer je oseba prepričana da se lahko spreminja v različne ljudi (Fregolijev sindrom).
SVOBODNA VOLJA - opiši stališča
INDETERMINIZEM (svobodno voljo imamo)
KOMPATIBILIZEM (svobodna volja je kompatibilna z determinizmom)
DETERMINIZEM (svobodne volje nimamo)
SVOBODNA VOLJA - opiši eksperiment
Libet je v eksperimentu z EEG in Elktromiogramom gledal zaporedje odločitve, motorične prirpave in izvedbe pritiska na gumb.
Ugotovil je, da se val načrtovanja sproži 2s preden se zavestno odločimo, kar kao pomeni da odločitev sprejemajo možgani, zavest pa to zgolj doživlja.
I would argue da 1) vse kar se odločimo smo itak mi, tudi če je zavest zgolj konstrukt 2)
