Senzorika in motorika

Question 1

Opiši senzorično pot in kaj o njej menijo psihologi!

Answer 1

• -> čutnice (elektrokem sign)
• -> talamus (preko radialnih prog beljave in CŽS)
• -> primarni korteksi (iz t)
• -> sekundarni korteksi (iz pr + sami sebe)
• -> asociacijski korteksi (integracija različnih senzorik/modalitet)

Psihologi delijo na:

• občutenje
• zaznava (integracija signalov, prepoznavanje, interpretiranje)

Question 2

Značilnosti naše senzorike (3)

Answer 2

1) hierarhija
- vedno gredo po opisani poti, v shemi manjkajo še puščicce za nazja s čimer višji centri vplivajo na input
- če se poškodujejo primarni k to vodi do popolne izgube modealitete, če pa sek ali asoc k, pa primarna ostane, le posamezne funkcije potem ne gredo več (afazije, nočna slepota, …)

2) segregacija: različne sorte analize opravprajo različni korteksi (prim, sek, asoc)
3) vzporedno procesiranje: hkrati se procesiranjo info iz različnih čutov

Question 3

VID: struktura, mrežnica in zajemanje, lastnosti svetlobe (2), krivulja občutljivosti

Answer 3

STRUKTURA

• beločnica (struktra, oblika, varovanje)
• roženica (varuje oko, zbira svetlobo)
• šarenica (regulira odprtost zenice in s tem skrbi za varnost)
• zenica (luknja, ki prepušča svetlobo in se razpira/zapira glede na kompenzacijo občutljivosti in natančnosti slike)
• leča (se boči glede na oddaljenost predmeta, zbira žarke iz roženice)
• steklovina (tekočina ki polni oko, v njej plavajo stvarce)
• mrežnica (nanjo pade slika, je polna čustnic)
• žilnica (dovaja kri in hranila v oko)
• vidni živec (prenos info do CŽS)

MREŽNICA
- rumena pega je tam, kjer pade slika in je polna čutnic
- obrnjena je ‘obratno’: čutnice najglobje, na površini so nevroni; ti na koncu prevažajo inhibitorne signale (svetloba ne ekcatitira temveč sproži nvtr inhibicije) v vidni živec
- vidna transdukcija: je pretvorba svetlobe v elektro-kem signale inhibicije
- vrste čutnic:
— PALIČICE (skotopični vid)
125 mio, na 1 ganglijsko celico 100tine paličic, so na obrobju rumene pege zato vid dominanten v slabih svetlobnih pogojih.
— ČEPKI (fotopični vid)
6 mio, na 1 gang celico le nekaj, so v centru rumene pege, zato vidimo barve le v centru vidnega polja, izluzijo pa oko ustvari z dribnim nenehnim gibanjem ter dopolnjevanjem.

LASTNOSTI SVETLOBE
- frekvenca valovanja = barva (400-800nm) = fotopičnost
- intenziteta = svetlost = skotopičnost
- krivulji občutjivosti:
oko rabi veliko večjo intenzivnost da bomo temno zeleno barvo zaznali kot enako svetlo rumeni, ki pa v skotopičnih pogojih rabi večjo intezziteto (rumena v nizki svetlobi slabše prenaša barvitost kot temno zelena)

Question 4

Opiši vidno transdukcijo

Answer 4

V temi so paličice/čepki v depolarizirnem stanju zaraadi česar sproščajo ekscitaatorni dopamin.

Ko nanje pade svetloba, se pigment (celični receptorji) ki se odzivajo na svetlobo ne na nvtr) aktivira in sproži kemične reakcije, ki hiperpolarozira ter inhibira sproščanje glutamata.

To ustvari signal, ki po vidnem živcu potuje v talamus.

Question 5

VID - pot, značilnosti, specifike

Answer 5

mrežnica - jedro v talamusu - primarni k - sek in asoc k

Retinooptičnost - vsak nivo vidnega sistema je kind of organiziran kot nekakšen zemljevid mrežnice da imajo živčne celice enak medsebojni položaj kot na mrežnici.

P pot - večina vnosa prihaja iz čepkov - barve, fine podrobnosti nepremičnih objektov
M pot- večina vnosa prihaja iz paličic, info o gibanju.

Question 6

VID - zaznavanje robov ter zaznavna polja nevronov & nastanek barvnega zaznavanja, fenomen konsistentnosti

Answer 6

ROB (kontrast)

• je najbolj informativna vidna lastnost saj je kontrast med sosednjima področjema v vidnem polju, ki nam omogoča prepoznati pozicioniranje, razumevanje oblike in usmerjenost
• nevro možno zaradi lateralne inhibicije (lateralno omrežje inhibira sosednje)
• –> ABC so visoko inhibirani, D je manj inhibiran. FGH so ekscititirani, E pa bolj inhibiran - zato prihaja do kontrasta robov in se ti zdijo temenjši ali svetlejši.

ZAZNAVNA POLJA NEVRONOV

• mrežnica in vidne poti = ločnica je okrogla on/off centered
• enastavni nevroni vidne skorje = ločnice so ravne črte, monokularni (odzivajo na eno oko)
• kompleksni nevroni vidne skorje = ločnice so ravne črte, binokularne (oziv na dražljaj v kateremkoli očesu) zato so povezani z globinskim vidom in pa vidijo robe v gibanju.

NASTANEK BARVA (preživetje)

• 2 izvirni teoriji, prava je kombinacija:
• – komponentna t (rgb čepki, posamezna barva je exact kombinacija procentov)
• – teorija nasprotnih procesov (ze-rd, mo-ru in č-b z različno aktivnostjo zakodirajo barve)
• -> mamo rgb čepke, vidna pot pa deluje kot nižji odziv na komplementarno barvo in večji na drugo barvo.

Fenomen KONSISTENTNOSTI nam omogoča preživetje tako, da nekaj ne glede na spremembe osvetlitve za nas ostaja iste barve - primerjanje kontrastov odpoja barve med izbrano in sosednjimi površinami

Question 7

VID - kortikalni poti

Answer 7

mrežnica - talamus - primarni ->

–> DORZALNA: zaznava prostorskih draljajev, orientiranost == kje v prostoru so določeni objekti == intearkcija z predmeti
t –> prostorska zaznava

–> VENTRALNA: zaznava lastnosti objektov, kategorizacija z skučpki nevronov (obraz, del telesa, žival, orodje…) = kaj predmet je == zavestna predstava o objektih
t –> prepoznavanje objektov

Imamo pa tudi dorsalno ‘kontrola vedenjaa’ in ventralno ‘zavestna zaznava’.

Question 8

VID - okvare (6)

Answer 8

• lezija v vidnem k, vendar se oseba zaradi procesa dopolnjevanja pogosto sploh ne zaveda
• blindsight: zavestno predmeta ne vidi a nanj vseeno reagira; poškodba prim vid k
• vidna agnozija: nezmožnost zaznavanja nečesa zaradi poškodbe sekundarnega vidnega k; ločimo jih na več vrst: agnozijo gibanja, predmetov, barv, …
• slabovidnost/slepota: okvare mrežnice/vidnega živca/vidnega korteksa(kortikalna slepota)
• prozopa-agnozija: neprepoznavanje obrazov/predmetov ali pa jih ne zna povezati skupaj; nastane zaradi okvare ventralne poti
• akinetopsija: nezmožnost zaznavanja kontinuiranega gibanja, poškodba stičišča medd temp, aret in okcipi r

Question 9

SLUH - kaj je zvok in lastnosti, struktura, delovanje.

Answer 9

Zaznava preko zvokov == vibracije molekul snovi, ki vzdražijo slušni sistem in jih lahko zaznaamo glede na: amplitudo (glasnost), frekvenco (višina tona, ljudje med 20 in 20.000 Hz) in kompleksnost (barva zvoka).

STRUKTURA
ZUNANJE (uhelj, sluhovod, zbiranje, jačanje, usmerjanje) - SREDNJE (bobnič, koščice ter uravnavanje glasnosti z mišicami, pretvorba v mehansko) - NOTRANJE (polžek, ravnotežje, dlačice tresenje tekočine pretvarjajo v el impulze) - SLUŽNI ŽIVEC (el impulze prenaša preko možganskega debla v oba korteksa ter povratne info glede šumov nazaj, nato v talamus)

Question 10

SLUH - auditorna pot

Answer 10

slušni živec - manjše povezave ->

–> možgansko deblo: vemo kaj je izvor zvoka (olive, kero uho ) in imamo slušni zemljevid

TONOTOPIČNA ORGANIZACIJA: frekvenco mžg razberejo iz lokacije vlakana signala, glasnost pa po količini vzdraženih vlaken. Po sosednjih vlaknih potujejo nazaj info o šumu, da možgani izfiltrirajo pomensko bogate zvoke.

• talamus - slušni korteks ->

–> ANTERIORNA SLUŠNA POT: kaj pot povezana s identifikacijo zvoka PFC

–> POSTERIRNA SLUŠNA POT: kje pot povezana z lociranjem zvoka v stičišču vidnih in slušnih dražljajev = PostParC. (baje tu tako vidno kot slušno receptivni nevroni pokrivajo enako lokacijo v okolju posameznika (zemljevid)).

Question 11

SLUH - poškodbe (3)

Answer 11

• prevodna izguba sluha: poškodujejo se bobniči ali koščice = naglušnost
• senzorinevralno izgubo sluha: okvara polža ali slušnega živca = izguba določenih frekvenc (poškodba dela polža, starost), popačenje zvokov, težav pri razločevanju glasov ali piskanje v ušesih (poškodbe polžkovih dlačic)
• centralna izguba sluha: zaradi poškodbe poti živec-korteks = začasna, nezmožnost lociranja ali prepoznavanja zvoka, brez ločevanja med frekvencami/tonom, slušnimi halucinacijami, Wernickovo ‘fluentno’ afazijo.

Question 12

SOMATOSENZORIKA - kaj, razdelitev

Answer 12

Vključuje čutne modelaitete dotika, pritiska, bolečine, temeperature in zavedanja drže ter gibanja.

Sestavljajo ga 3 različni povezani sistemi :

• eksteroceptivni sistem (čutnice v koži)
• proprioceptivni sistem (čustnice v sklepih, tetivah, mišicah)
• interceptivni sistem (čutnice v notranjih organih)

EKSTEROCEPTIVNI SISTEM
- čutnice v koži so različnih specializranih vrst (spremembe pritiska, zaznavo bolečine in temperature, dotik, raztezanje kože, …), kar nam omogoča sprotno pridobivanje spremenljivih in nespremenlivih info ter čutno prilgoditev na stalno prisotne dražljaje (nošenje ure, obleka, …)

Question 13

SOMATOSENZORIKA - somatosenzorične poti

Answer 13

INPUT: obraz (možganski živci) + preostalo telo (hrbtenjačni živci)

PRENOS ČUTNICE-KORTEKS

1) primarni aferentni nevron (čutnica-CŽS)
2) sekundarni nevron (hrbtenjača - talamus, križanje v meduli)
3) terciarni nevron (talamusa-primarni korteks)
- -> DORZALNA PROGA: info o dotiku in proprirecepciji
- -> ANTEROLATERALNA PROGA: info o tempraturi in bolečini

SOMATOSENZORIČNI KORTEKS

• somatotopična organizacija: prostorska ločitev nevronov, tako da predstavljajo različne dele telesa (najbolj opazen je senzorični humunkulus) in organizacija v funkcionalne stolpiče (skupki nevronov za isti del delesa in istovrstne dražljaje)
• –> DORZALNA POT: do PPC za usmerjanje pozornosti
• -> VENTRALNA POT: do sek somatosens k za zaznavanje oblik objektov (v tem asoc sred so receptivna polja vidnih in ss nevronov prostorsko poravnana)

Question 14

SOMATOSENZORIKA - okvare in poškodbe

Answer 14

• izguba občutka:
• – popolna: lezije kontrakateralnega možg debla ali korteksa
• – disociirana senzorna izguba: unilateralne lezije v možg deblu/hrbtenjači lahko privedejo do izgube ene izmed prog: občutka dotika+propriorecepcije ali bolečine+temperature
• poškodbe prim ss k: niso resne zaradi paralelnih povezav, zmanjšana možnost zaznavaja rahlih dotikov ali id objektov s tipanjem
• somatosenzorna agnozija: nezmožnost prepoznave objektov s dotikom (asterognozija) in nezmožnost zaznave delov lastnega telesa (asomatognzija).

Question 15

Kaj je in katere -topičnosti poznamo v senzoriki?

Answer 15

Poznamo: vidno (skotopičnost, fotopičnost), slušno (tonotopičnost) in somatosenzorično (somatotopičnost)… Gre se organzacijo nevronov v snope, ki vodijo do istega prostora na telesu ali pa prevajajo iste sorte informacijo.

Npr. somatotopičnost je senzorični humunkulus, tonotopičnost pa je da možgani vedo frekvenco zvoka na podlagi lokacije nevronov.

Question 16

VOH & OKUS: značilnost, pot, delovanje.

Answer 16

Oba zaznavata kemično vsebino v okolju. Oba sta pomembna prvsem pri prehrajevanju človeka, saj se integrirata v skupno čutno zaznavo. Pri nekaterih živalih pa sta povezana tudi z socialnim vedejem.

OLAFAKTORNI SISTEM

• skoraj 1000 različnih vrct receptorjev leži v nosni sluznici ter z aksoni vsaka čutnica zase pronica skozi pore v lobanjo v olafaktorni bulbus po progah katerega se prenesejo direktno naprej v različne strukture v možganih. Je edini, ki do korteksa ne gre preko talamusa.
• -> RAZPRŠENE POTI: iz amigdale v limbični sistem kjer se uravnava čustveni odziv na vonj
• -> TALAMIČNO ORBITOFRONTALNA POT: iz amigdale v talamus in nato v ORBFC ki služi za zavestno zaznavo vonja (povezava s socialnim vedenjem).

GUSTATORNI SISTEM
- brbončice so skupki do 33 sedaj znanih možnih receptorojev oživčenih z skupnim aksonom, ki se nahajajo v sluznici ustne votline in jezika.

• POT: brbončice - možganski živec - medula - unilateralno potujejo v primarni gustatorni korteks (jezik somatosenzoričnega humunkulusa) - sekundarni gustatorni korteks (ni zadinjeno - morda ORBFC ali notranjsot lateralne fisure)

Question 17

VONJ & OKUS - okvare

Answer 17

• anozmija: izguba vonja pogosto zaradi udarca v glavo, ki poškoduje živčne povezave na prehodu nos-bulbus
• težave z vohom je simptom nevroloških bolezni kot so: Alzhaimerjeva, Downov sindorm, multipla skleroza epilepsija, Parkinsonova in nenazadnje novim korona virusom
• agevzija: izguba okusa, ki je pravzaprav zelo redka in včasih povezana s poškodbo ušesa (eden izmed gustatornih živcev potuje skozi srednje uho)

Question 18

MOTORIKA: značilnosti

Answer 18

• hierarhija: začne v asoc PPC- DLPFasocc - 2nd - 1st - mžg dbl - eferentni nevroni - mišice (+ fdb loop nazaj)
• segregacija funkcij: vsako področje v hierarh je specza določeno vrsto spec
• vzporedno procesiranje: sočasno potekanje večih funkcij povezanih z gibanjem
• kontralateralnost velikih in ipsalateralnost malih možganov
• vloga senzorike: uravnavanje in usklajevanje info
• vloga učenja: sprva so vsi gibi zavestni, sčasoma pa ratajo avtomatizirani (pretvrova v sekvence gibanj = motorični program)

Question 19

Z MOTORIKO povezana možganska središča

po hierarh središčih dol

Answer 19

SENZOMOTORNA ASOC SRED

PPasocC

• združuje modalitete vidnega, slušnega, somatosenzoričnega sistema.
• funkcije so:
• • prostorsko umeščanje: položaj telesa in predmetov v okolici
• • usmerjanje pozornosti
• -> DLFPFC & 2nd motorični k

DLFPasocC

• vrednostenje zunanjih dražljajev
• začenjanje hotenega odziva nanje
• -> 2nd, 1st, gibanje oči

SEKUNDARNI MOTORIČNI KORTEKS

• programiranje specifičnih vzorcev gibanja po navodilih asoc področij (dlpfc & ppc)
• -> 1st

Suplementarni Motor K:
(dorsalni pf in cing k)
- gibanje neodvisno od čutih dražljajev

Premotorična skorja:
(ant-lat od predcentr girusa do lat fisure)
- gibanje vodeno iz strnai čutnih dražljajev

Cingulatni Mot K:

PRIMARNI MOT K
(precentralni girus)
- začenjanje osnovnih gibov (kontrakcija mišic do ciljno usmerjenih gibalnih vzorcev)
- pošiljanje info proti periferiji

MALI MOŽGANI:

• prestregajo načrtovane gibe in propriorecepcijo ter vse to ovrednostijo in uskladijo
• intencijski tremor, težaava prilagajanja na sprememe
• ipsalateralno

BAZALNI GANGLIJI

• subkortikalne strukture ki so vpletene v nevrološke zanke:
• – motorična
• – okulomotorična
• – dlpf: načrtovanje, d spomin, izvršilne f
• – lat orbf: kontrola vedenja
• – ant cing: krepitev signalov v preostalih
• GO / NO GO pot (korteks - striatum - GPi inhibira/nič - talamus ekcitira/nič- korteks)

Question 20

Poškodbe MOTORIKE

Answer 20

SENZOMOTORIČNA ASOC C

• poškodba PPC: težave po seganju po stvareh in protroskem umeščanju ter zaznavanju
• apraksija: motnja hotenega gibanja sploh ko gib ni del naravnih situacij; posledica unilateralnih lezij na L PPC
• sindorm kontralateralnega zanemarjanja: nezmožnost odzivanja na dražljaje in vedenje kot da zanemarjana polovica telesa ne obstaja; posledica lezij na D PPC.

SEKUNDATNI MOT K:

• apraksija
• težave s fino motoriko na kontralat strani telesa
• težave z uporabo ovratne senzorne info in usklajevanjem gibanja

PRIMARNI MOT K:

• pogosto so anj resne kot bi lahko pričakovali (ker ima 2nd številne povezave z subkortikalnimi motoričnimi omrežji)
• izguba zmožnosti premikanja dela telesa neodvisno od drugih, nezmožnost prepoznave objektov z dotikom, zniža hitrost, točnost ali moč gibov.

MALI MOŽGANI:

• resne posledice!
• težava z nadziranjem smeri, hitrosti, moči giba in težka prilagoditev na spreminjajoče se pogoje
• ipsalateralne motnje:
• • nistagmus: nekoordinirano premikanje oči
• • dizartrija: motnja akrtikulacije, produkcije govora
• intencijski tremor: tresavica ki se povečuje če bolnik želi narediti ali izvaja usmerjen gib
• atksija: motena uskajenost mišičnih gibov vidno v hoji
• niso vse koordinacijske težave povezane z MŽ temveč s lahko posledica tudi sklepov, pžs, cžs, …)

BAZALNI GANGLIJI:

• običajno vodi kontralateralnih težav
• akinezija: nezmožnost izvajanja hotenega gibanja
• diskinezije: motnje izvjaanja hotenih gibov zaradi kontrakcije mišic
• bradikinezija: zakasnjeno začenjanje hotenih gibov
• rigidnost: mišice se ne morejo normalno sprostiti
• tremor: tresenje, ponavljajoči se ritmilčni gibi delov telesa
• distonija: nekontrolirano krčenje mišic trupa, vratu, okončin, ki povzroči zvijanje udov, ponavljanje gibov, nenormalno držo ipd.

Question 21

ZRCALNI NEVRONI: kaj, kje, funkcije, usmerjenost, primer

Answer 21

So specializrani nevroni, razsejani po različnih delih možganov: dl, orbpfc, preotorični, ppc, ininzuli.

Pomagajo nam razumeti in se odzivati na svet okoli nas.

USMERJENOST V DRUGE LJUDI:
Omogočajo nam posnemanje vedenja, motorično učenje, učenje govora, doživljanje občutkov, ki jih čutijo drugi in nam tako pomagajo pri socialnem vedenju: predvidevanju in razumevanju akcij drugih ter sodelovanju. Ključni so za občutenje empatije, in razumevaneje namer, čustev ter idej drugih ljudi.

USMERJENOST V SEBE.:
Preko tolmača leve hemisfere dobimo iluzijo jaza, čutimo lastne misli, senzoriko in motoriko. Ni enako kot zavest!

Primer: psihopati, ki imajo zmanjšano število teh nevronov.

Question 22

MOTORIČNE POTI: kaj, kje, funkcija, poškodbe

Answer 22

PIRAMIDNI SISTEM - medularne piramide:
- so proge aksonov po hrbtenjači, ki povezujejo skorjo z skeletnimi mišicami in se v meduli križajo.
- glavna naloga je nadzor hotenega gibanja (še posebej fine motorike: obraz, govorila, mišice roke)
- 2 PROGI:
– kortikbulbarna proga (oživčuje išice glave)
– kortikospinalna proga (oživčuje mišice ostalega telesa)
2 SORTI NEVRONOV:
– zgornji motorični (skorja-vzdolž hrbtenjače)
– spodnji motorični (hrbtenjača-iceskeletne mišice)

EKSTRA-PIRAMIDNI SISTEM:
- proge izvirajo iz kompleksnega sitema zank (bazalni gangliji, motorična skorja, jedra v možg deblu), ki nezavedno in avtomatsko uravnava mišični tonus, ravnotežje, držo in lokomocijo.

CEREBELARNI SISTEM
- povezave z malim možgani (motorične, senzorne, hoteno gibanje info), ki skrbijo ua koordinirano gibanje, primerne hitrosti in moči ter motorično učenje.

POŠKODBE:
sindrom spodnjega motroičinega nevrona: 
- ipsalateralno
- oslabitev ali izgubo hotenega gibanja posameznih mišic
- propradanje mišic
- krči
- hiponija: ohlapost mišic
- izguba tetivnega refleksa

sindrom zgornjega motoričnega nevrona:

• kontra ali ipsalateralno (odvisno od mesta lezije)
• oslabljenost piramide
• spastičnost tonusa (sprva težko sporstiti/napeti, nato mišica skoči)
• hiperfleksija tetivnega refleksa
• odotnost abdominalnih refleksov

Question 23

MOTORIKA: hrbtenjača in mišice

Answer 23

motorična enota - najmanjša enota motoričnega sisteam sestavljena iz nevrona in individualnih mišičnih vlaken

mišice - mišična vlakana povezana z membrano in pritrjena na kost s tetivo. Poznamo: flexors, extensors, hitre, počasne.

Proprioreceptorji: 2

Refleks - enostavni odziv hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj

Refleksni lok - je živčna mreža odgovorna za refleks.

Enostavni refleks - senzorični nevron ki je v hrbtenjači neposredno povezan z motoričnim in sproži delovanje efektorja (mišica/žleza). Pogosto so med njima 1-več internevronov, ki povezujejo z drugimi nevroni (CŽS, drugi deli telesa).

Question 24

CENTRALNI SENZOMOTORIČNI PROGRAMI: kaj, vsebina, all about control, f, značilnosti programov

Answer 24

Proposition koncepta kako naš sicer kompleksni motorični sistem deluje.

Po eni izmed terorij senzomotoričnih funkcij je naš motorični sistem sestavljen iz hierarhično urejenih centralnih senzomotoričnih programov.

NADZOR
Vse razen navišjih ravni naj bi imele predprogramirane gibalne vzorce, ki se izvajajo avtomatirzirano. Kadarkoli pa nadzor lahko prevzamejo višje ravni motoričnega sistema.

FUNKCIONIRANJE
Višje ravni naj bi nižjim posredovale zgolj cilj, nižje pa same izberejo predprogramirane kombinacije gibov. Mehanizmi bazalnih ganglijev in malih možganov pa naj bi skrbeli za koordinacijo med ravnmi.

ZNAČILNOSTI:

• motorična ekvivalenca (pisanje z pisalom se prenese na pisanje s prstom ali nogo)
• senzorične info ki nadzorjujeo programe niso nujno zavedne (iluzije so na kognitivni ravni, sicer sežemo z pravim razmakom)
• prirojenost vs. vaja (nekateri programi so za vrsto priorjeni, drugi naučeni; prednost je da se korteksi sprotijo za druge procese)