VIŠJE MOŽGANSKE F - učenje & čustva Flashcards
(12 cards)
Kaj sta učenje in spomin? Kaj je engram?
Raziskave potrjujejo da se učenje začne, ko možgani sprocesirajo informacije.
Tako učenje kot spomin sta nevroplastična procesa, ki ustvarjata ter z vajo izboljšujeta nove nevronske poti (npr klasično pogojevanje se shranjuje kot spremembe v delovanju cerebelarnih nevronov)
Engram - je enota kognitivne info v možganih
Prefrontalni korteks sese razvije zadnji. Nekatere funkicije (pozornost, načrtovanje,organiziranje, time management, višje kognitivne f), kot so moralna presoja npr. se po raziskavah razvijajo celo do 30+ leta.
Vrste spomina
KRATKOTRAJNI - shranjuje info za kratek čas, medtem kosmo nanje pozorni.
DOLGOTRAJNI - omogoča shranjevanje info za daljši čas, jih lahko prikličemo:
- IMPLICITNI: je nezavedni, evolucijsko starejši in skrbi za stvari, ki jih izvajamo avtomatično: PROCEDURALNI (motorični programi) in PRIMING (asociacijski)
- –> vožnja s kolesom, priklic pesmi po prvih taktih, vretje vode, pot do trgovine, zapenjanje gumbov, tipkanje po tipkovnici itd.
- EXPLICITNI: evolucijsko starejši, kompleksnejši in omogoča fleksibilno uporabo znanja; priklicati ga je treba zavestno, zaradi česar zahteva večji effort: SEMANTIČNI (splošno znanje o svetu, informacije) in pa EPIZODIČNI (spomin na doživljene dogodke)
- -> če se implicitno spomniš dneve v tednu, je ekspliciten spomin kdaj točno imaš zobarja, spomnim rojstnega dneva, best LARPa ever, izleta po evropi, in pa da je bitka bla bla začela Revolution War.
Experiment familiarizma / illusion of truth
V ekperimentu v 77 letih so udleženci prebirali izjave ter jih označevali za valid ali ne. Večkrat so kot verjetne označili tiste ki so jih že kdaj prej slišalli, čeprav se tega niso spomnili.
AMNEZIJA (4): kaj, kje in simptomi
Je patološka izguba spomina: retrogradna (nezmožnost priklica spominov pred nastankom amnezije) ali anterogradna (nezmožnost tvorjenja novih spominov). Za razliko od demence, pri kateri se dogaja upad tudi ostalih kognitivnih f.
AMN TEMP REŽNJA - anterogradna amnezija =
- implicitni spomin se ohrani (večkratna ponovitev vodi v izboljašnje rezulatatov naloge a se človek ne spomni da je reševal)
- eksplicitni, sploh epizodični pa zataji.
KORSAKOFF SINDROM - je običajno posledica alkohola na talamus, hipotalamus in hipokampus, korteksa in malih možganov; sprva je anterogradna amnezija podoba temporalni - nato se razvije v obsežno retrogradno amnezijo.
ALZHAIMERJEVA - običajno so to blage generalne spominske težave ki preidejo v demenco (upad kognitivnih funkcij in spomina) + anterogradna&retrogradna amnezija eksplicitnega spomina + morda tudi težave z kratkoročnim in implicitnim
POST TRAVMATSKA AMNEZIJA - udarec v glavo - nezavest - zmedenost - retrogradna amnezija in antergradna amnezija za dogodke med zmedenostjo.
Anatomija spomina (7)
MEDIALNI TEMPORALNI REŽENJ:
- -> hipokampus:
- pretvroba iz kratkotrajenga v dolgotrajni spomin (ob vsaki obnovitvi se pojavi nov engram, ki se poveže z izvornim kar omogoča lažji priklic spomina in odpornost na poškodbe)
- prostorski spomin (s posebnimi nevroni ustvari kognitivni zemljevid prostora, ki temelji na osnovi landmarkov v prostoru)
- -> rinalni korteks: predel inferiorno od hipokampusa delimo ga na 2 področji:
- entorinalni (prostorski spomin v sodelovanju z hipokampusom; naj bi imel koordinacijsko mrežo iz nevronov )
- peririnalni (prepoznava objektov)
–> amigdala: skrbi za to, da si čustveno zaznamovane spomine zapomnimo bolje kot nevtralne (predvsem s strahom)
INFEROTEMPORALNI KORTEKS
- KAJ pot: shranjevanje spominov na vidne vzorce v povezavi z peririnalnim
PF KORTEKS
- poškodbe ne povzorčajo hujših posledic
- delovnim spominov, usmerjanjem pozornsoti in pa pomenjem zaporedja dogodkov
MALI MOŽGANI
- shranjevanje spominov o senzomotoričnih veščinah
STRIATUM
- shranjevanje spominov o razlikah med dražlajji-odzivi in poskrbel za formacijo navad
TALAMUS IN BAZALNI PREDELI
- vloga obeh struktru še ni dobro znana, sklepa se lahko po poškodbah
- poškodba mediodorzalnega jedra: Korsakoff-ov sindrom ki je obsežna retrogardna amnezija (vse do otroštva)
- poškodba bazalnega predela: značilna za Alzhaimerjevo amnezijo (generalizirana izguba spomina, antero in retrogardna amnezija, težave s kratkotrajnim implicitnim spominom)
Sinaptični mehanizmi učenja in spomina: opis spomina in mehanizmi spomina (2)
Kratkoročni spomin - kroženje info po zaprtem sistemu == obnavljanje
Dolgoročni spomin - spremeba v učinkovitosti sinaptičnega prenosa (po Hebbovi teoriji konsolidacija, ki lahko traja s/minute/leta) == tej spr rečemo engram
Poznamo 2 mehizma:
DOLGOROČNA POTENCIACIJA = LTP
- poveča sinaptično moč (večji prenos signalov) z sočasnim proženjem pred&post sinaptičnega nevrona, kar lahko traja mesece
- po mnenju raziskovalcev naj bi bil LTP ključen mehanizem za dolgoročni spomin tudi zaradi dokazov: zdravila spomina imajo efekt tudi na LTP, LTP je viden predvsem v strukturah za spomin in učenje, …
Glutamat - najpogostejši ekscitatorni nevrotransmitor, ki deluje na receptorje najbolj plastične sinapse: LTD & LTP.
DOLGOROČNO UPADANJE = LTD
- slabi moč sinapse (prenos signalov)
ČUSTVA opredelitev
Evolucijska opredelitev - čustva so nevrološki procesi ki povečujejo možnost prežietja vrste: reprodukcije in otrok.
Sodobni model - čustva so nevrloški procesi odziva na notranje reprezentacije, in zunanje dražljaje, ki jih od razpoloženja lahko ločimo po tem, da lahko ugotovimo kaj jih sproži, spremembe pa se kažejo v 3 komponentah: vedenjska, fiziološka in doživljajska. Imajo zmožnost vrednotenja dražljajev glede na naše cilje.
ČUSTVA: dimenzije (3) in delitev
DIMENZIJE
- valenca: + / -
- vzburnjenje: močni / šibki
- vedenje&cilji: približevanje, oddaljevanje.
Isto čustvo nas lahko enkrat privlači, drugič pa npr odbija a je tudi močno.
DELITEV
OSNOVNA: prirojena, instinktivna in univerzalna (jeza, strah, žalost, radost, presenečenje, gnus)
- doživljamo podobno med različnimi kulturami in živ vrstami, pridejo nenadno in trajajo kratek čas
- enaki dražljaj vedno sprožijo enake odzive
- podobno izražanje (obrazna mimika) in fiziološke reakcije
KOMPLEKSNA: so individualna in socialno/kulturno naučena (ljubosumje, ljubezen)
- doživljamo jih različno, so sestavljena iz osnovnih, trajajo lahko dolgo
- izražamo jih različno skozi lastne vzorce vedenja
ČUSTVA: anatomija (1+1, 1)
Nove ugotovitve kažejo da čustva procesrajo LIMBIČNI SISTEM (amigdala-green fear, hipokampus, korpus kalozum, cingulatni korteks-anteriornipurple sadness, orbfc-red anger) + DRUGE STRUKTURE (insula-blue disgust)
VEN (von economo nevroni) - vsem živ vrstam ki jih imamo nam je skupno, da imamo razvito socialno skupnost, sofisticiran komunikacijo in del telesa za interakcijo z drugimmi (slonji rilec, delfinja plavut, človeška roka)
ČUSTVA - teorije nastanka (7)
Razlikujejo se po zaporedju pojava treh komponent: vedenjski (boj ali beg), fiziološki (povišano bitje srca) in doživljanski (občutenje strahu)
1) teorija presojanja: dražljaj - subjektivna presoja (korist/nevarnost) - postane nas strah - fiziološki odziv. Je poljudno dojemanje.
2) James-Langova teorija: dražljaj - nezavedni fiziološki odziv - doživljajski odziv; ‘‘bojimo se ker se tresemo’’.
3) Singer-Schacheterjeva teroija kognitivne ocene: podobna, le da se zavedamo fiziolškega odziva
4) Konstruktivistične teorije: zaznava - mentalna reprezentacija telesnih sprememb, ovrednotenje glede na pretekle izkušnje, kulturo in jezik
5) Canon-Bardova teorija: dražljaji - talamus - v skorjo (doživetje) + hkrati hipotalamus (fiziolški avtonomni odziv)
6) LeDouxova visoka in nizka pot: dražljaji - talamus
- - nizka pot (prirojena, hitra): del v amigdalo, ki sproži fiziološki odziv –> pripravi fiziološki odziv
- - visoka pot (počasnejša, naučena): vidni korteks - asociacijska središča (podrobnejša analiza in zavedanje) - amigdala –> če je nevarnost re, sporži predpripravljen fiziološki odziv
7) Evolucijska psihologija: dražljaj - specifičen prirojeni program z ustreznimi fiziol in vedenjskimi reakcijami za dosego cilja (preživetje) in primerne čustvene doživljanje.
ČUSTVA - interakcija z drugimi kog procesi (5)
UČENJE
- implicitno čustveno učenje: negativno klasično pogojevanje / asociacije s strahom (amigdala) –> psi super, ma te je sosedov ugriznil pa se ga bojiš
- eksplicitno čustveno učenje: zapomnimo si značilnosti še ne izkušnje (hipokampus, ki lahko sproži amigdalo) –> se sosedovega psi bojiš, ker ti je sosed rekel, da te lahko ugrizne
POZORNOST
- fenomen koktejl zabave kjer kljub številnim dražljajem amigdala zazna in pozornost usmeri v čustveno pomembne (naše ime, lomljenje veje v gozdu, …)
ODLOČANJE (zapomnenje, vplivi, nagrade/kazni, obžalovanje, poškodbe)
- daddy za sprejemanje odločitev je ORBFC ki komunicira z limb sistemom, hipotalamusom in insulo
- na odločanje se običajno odzovemo z čustveno reakcijo;
— specifična čustva: ORBFC omogoča učenje povezav med to kompleksno situacijo in fiziološkimi spremembami;
na podlagi priklicanih izkušenj (fiziološki odziv na podobno situacijo v preteklosti) izbere tisto z največjo možnostjo za nagrado;
— splošno počutje: v času sprejemanja odločitev močno vpliva nanje - odločitve sprejemamo tudi z razmislekom o občutjih ki bodo sledila (na podlagi prejšnjih izkušenj) –> + = nagrada, - = kazen. Občutek obžalovanja je negativno čustvo ki nastane ko oseba primerja sprejeto odločitev z alternativno, ki bi prinesla večjo nagrado; omogoča nam učenje iz izkušenj.
- poškodbe ORBFC –> neučinkovite odločitve, težko predvidevajo posledice svojih dejanj in se ne učijo iz lastnih napak
SOC VEDENJE
- čustveni izrazi na obrazu aktivirajo različne predele
- amigdala: tudi za ostale soc presoje (zaupanje), razvrščanje ljudi v skupine in opazuje oči, saj nam body language vleiko pove
- poškodbe amigdale: avtizem, interpretacija čustev in socialnih odnosov
SAMOREGULACIJA ČUSTEV (kaj in kako, kdo, kdaj)
- zavesten ali nezaveden nadzor nad tem katera čustva doživljamo, kdaj jih doživljamo in kako jih izražamo
- visoka varianca zmožnosti samoregulacije
- samoreg je lahko pred čustvenim odzivom (prevrednotenje situacije - pfc ter cingc, ki modulirajo amigdalo) ali po vedenjskem/fiziološkem odzivu (ojačanje ali supresija, katere kronična potlačitev vodi v medicinske zaplete)
ČUSTVA - motnje (2)
Poškodba amigdale –> izguba strahu
Poškodba med temp režnja –> abnormalnosti v soci in seks vedenju, spominu in senzoriki.
