Nevroanatomija Flashcards
Opiši možganske reze:
Medialni /midsagittalni rez = l/d
Horizontalni rez = gor/dol
Koronalni rez = spredaj/zadaj
tt
horizont
coroner
Asociacije ob smereh –>
Do V a P L M
Opiši lateralnosti:
Unilaterno = J Bilateralno = M KONTRAlateralno = X IPSilateralno = I
Struktura (4, 3+1, 2)
Veliki (cerebum), mali (cerebellum), možgansko deblo in hrbtenjača.
Večajo se po možnosti preživetja:
- R-complex (funkcije preživetja),
- sesalski (libmični sistem, spomin in čustva)
- neosesalski (neokorteks, inhibicija starejših delov, racionalni in kognitivni možgani).
- cerebrospinalna tekočina (pajčevnica + ventrikli + centralni kanal/aquaduct = vzpostavlja kemično ravnovesje, ščiti)
Znotraj - nezavedno
Zunaj - čedalje bolj zavedno
Evolucija možganov?
–> 600 mio = koordinacija med večimi celicami (nekatera bitja še danes nimajo živčnega sistema pa se gibajo nor mesojedka)
- -> 580 mio = razvoj GIBANJA vodi v pojav živčevja. Za gibanje sta potrebni dve stvari =
1. senzorične celice aferentni sistemi (zaznava),
2. motorične celice eferentni sistem (gibanje in reakcija na okolje)
Plazilski, sesalski –> meteorit –> primatski: neokorteks.
Tudi starejši deli človeških možganov so se še razvili, zato niso več podobni, izvirajo pa.
Plazilski možgani:
Povej osn strukture in osvnovne namene (3, 1, 2)
Food, shelter, sex, sleep.
Možgansko deblo
- uravnava vse osnovne f nujne za preživetje.
- je JEDRO vseh možganskih živcev
- senzorični in motorični CENTER za vrat in glavo (žvečenje goltanje dihanje)
- RETIKULARNA FORMACIJA = z zapiranjem ali odpiranjem regulira vstop signalov v možgane.
Diencefalon
- talamus (senzorna železniška postaja, izjema vonj)
- hipotalamus (homeostaza –> avtonomni procesi: temperatura, lakota, … biološke potrebe: reprodukcija, žeja, … biološka ura: bioritem)
Mali možgani:
- ipsalateralno
- 70 miljard nevronov (5x tok nevronov kot veliki!!)
- delovni spomin
- prostorsko zaznavanje
- ravnotežje & koordinacija
Sesalski možgani:
== LIMBIČNI SISTEM: spomin (izkušnje) in čustva (vodenje vedenja v smeri za ohranitev vrste)
Deli se na:
AMIGDALA
- vrednotenje izkušenj z čustvi
- doživljenje strahu
- prepoznavanje ogrožujočih situacij in aktivacija reakcije umika
- okvara = nezmožnost prepoznavanja strahu in ogrožujočih situacij
NUCLEUS ACCUMBENS
- je center za užitek/jedro ugodja
- v bazalnih ganglijih
- sorazmerno se aktivira ob velikosti nagrajevanja, ugodja, dopamina, zato ga povezujemo z motivacijo, odporom, nagrajevanjem, …
HIPOKAMPUS
- center spomina
- prostorsko zaznavanje & orientacija
- prenos info v dolgoročni spomin
OKSITOCIN
- hormon za socialno povezovanje
Možgani v številkah
2% naše teže, porabijo 20% energije, 97 miljard nevronov, vsak se povezuje z >100.000 drugimi nevroni.
Kaj je v le človeškega v možganih?
niso največji, niso najbolj nagubani,
ločimo pa se po: RAZMERJU MMED DLPFC IN ASOCIACIJSKIMI SREDIŠČI.
Neokorteks - poimenovanje, 3 funkcije in režnji:
== možganska skorja,
Funkcije:
- INHIBICIJA GLOBJIH MOŽGANSKIH STRUKTUR (preko nvtr. popotrebi inhibira: nagone, čustev, spomina, …)
- RAZVOJ KOGNITIVNIH CENTROV
- ZAVEST (sposobnost zavedanja svojega obstoja; občutek preteklosit, bodočnosti; občutek svobodne volje)
PREFRONTALNI
- primarna motorična skorja
- načrtovanje reševanje kompleksnih problemov
- -> VMPFC: izbira ustreznega vedenja, adzorovanje impulzov, usmerjanje pozornosti
- -> ORBITOFRONT. C: socialni čut, nagrade, samoregulacija vedenja, čustva
- -> DLPFC: oblikovanje strategij, izbira ustreznega vedenja glede napretekle izkušnje, center dolovnega spomina,
PARIETALNI
- primarna senzorična skorja
- prostorske (položaj telesa, zaznava, orientacija …)
- procesiranje številk, matematike, branje
- samozavedanje
TEMPORALNI
- procesiranje slušnih info
- prepoznava objektov
- socialno zaznavanje
OKCIPITALNI
- primarna vidna skorja (vidni centri, analiza vidnih info,…)
- -> KJE (dorsalna pot)
- -> KAJ (vetralna pot)
sopomenke za hribčke in dolince v moćganih
GFS
girus
sulkus
fisura
Substantia nigra:
Izvor dopamina v mezencefalonu. Tu se degenerirajo nevroni v primeru Parkinsonove bolezni, zato lahko se spomnimo, da kontrolira gibanje.
Loči anatomsnko in funksijsko poimenovanje:
ANATOMSKO
girusi, sulkusi, fisure, režnji
F
korteksi, področja, eponimi (po praih/izmišljenih ljdueh).
Poimenuj taglavne anatomske fisure in sulkuse.
- longitudinalna cerebralna fisura
- lateralna fisura
- kalkarina fisura (sagitalni rez)
- centralni sulkus
- parieto-okcipitalni sulkus
- cingulatni sulkus
Pomembni girusi
laternalno: , midsagitalno: , inferiorno-midsagitalno; , inferirno:
LATERALNO
- superiorni/srednji/inferiorni frontalni girus
- supper/sred/infer temporalni girus
- lateralni okcipit girus
- predcentralni/postcentralni girus
- angularni girus (desnolateralno anteriorno dorsalateralno od okc girusa)
- supramarginalni girus (anteriornolateralno od ang girusa)
MIDSAGITALNO
- cingularni girus
- superiorni frontalni girus
INF-MIDSAGITALNO
- para-hipokampalni girus (blizu hipokampusa)
- okcipito-temporalni girus
INFERIOR
- parahipokampalni + uncus
- tempo-okcipita + fuziformni g.
- inf-tempora
