Funkcije možganov Flashcards
(37 cards)
Razvoj človeka in možganov:
- plazilci
- podzemni sesalci
- meteorit
- (opice)/pokončne opice
- avstrolopiteki
- homo habilis
- homo erectus
- neandertalci (senzorika) <3 homo sapiens (načrtovanje)
- KOGNITIVNI POK (50-80 tisoč let nazaj, možgani so se zmanjšali teorija je da je bila mutacija, ki omogoča nevronom + konekcij, da se zdaj specializirajo, porast možganske skorje).
Naštej velike sisteme v naših možganih:
motorični sistem, limbični sistem, senzorični sistem, kognitivni sistem,
avtonomni sistem
Razlika med možgani odraslih in otrok:
otroški možgani ful več nespecifiranih povezav, ki se z leti in razvojem optimizirajo in zato specializirajo določene predele možganov.
Višja nevroplastičnost. Simpatija (sočustvovanje) > empatija (razumevanje čustev drugega in vživljanje)
OPIŠI OTROŠKE MOŽGANE
- drugače organizirani
- manj nagubani
- proporicalno na telo večji
- omogočajo preživetje
- simpatija (mirror emotions, sočustvovanje)
- kritična obdobja
OPIŠI OTROŠKE MOŽGANE
- drugače organizirani
- manj nagubani
- proporicalno na telo večji
- omogočajo preživetje
- simpatija (mirror emotions, sočustvovanje)
- kritična obdobja
Iz česase razvije celotni centralni sistem?
Hrbteanjača in možgani se razvijejo iz s tekočino napolnjene NEVRALNE CEVI.
Vrste procesov razvoja možganov (3) in ontogenetskin razvoj na hitro:
Procesi so lahko: morfološki (rasti in oblikovanje sivin), funkciološki (zorenje in povezovanje omrežij, nevrokemija), plastičnost.
NA HITRO
ustvarijo vse potrebno (nevrulacija, nevrogeneza, sinapse) –> najdejo pot, migrirajo, redčijo –> pohitrijo pot (mielinizacija) –> sprogramirajo in se pripravijo na celično smrt –> dogradijo končne strukture (aksoni, sinapse)
Ontogenetski razvoj: NDPMOM
NEVRULACIJA - plošča v nevralno cev –> razvoj živčnega sistema ( do 4t)
napake = če se cevka ne zapre to vodi v manjkanje možganov ali pa ne ok razvitega CŽS (-> paraplegija,…)
DIFERENCIACIJA - nevronska cev se organizira in diferencira (5-7t)
napake = votline v možganih, obraz se ne razvije, odsotnost predelov….
PROLIFERACIJA - delitev celic ustvarja nove nevrone, ki se diferencirajo v nove možganske strukture, ventrikle. (2-4m)a napake = razvojni zaostanek, epilepsija, prevelika/premajhna glava
MIGRACIJA - radialna glia pomaga pri selitvi nevronov v skorjo (od znotraj navzven in od zadaj naprej). Redčenje (hitri propad nevronov).
napake = motnje v gubanosti, sivina znotraj beline, rz, e.
ORGANIZACIJA KORTEKSA - povezovanje nevronov v nevronske mreže (5+m): poravnavanjanje, orintacija v skorji, brstenje dendritov in aksonov, sinaptogeneza, programiranje in celična smrt, proliferacija, diferenciacija glie. Rast poganjajo senzorični dražljaji.
Napake = napačna migracija, prevelika nagubanost, rz, e, cerebralna paraliza.
MIELINIZACIJA - podporne celice.
napake = v beli možganovini, počasneje se info prenaša.
Kdaj se pojavi cerebralna paraliza?
V razvojni stopnji zarodka: 5+m, organizacija možganov, ko se nevroni povezujejo v nevronske mreže, možgani se gubajo, poti programirajo.
Bolezen je neprogresivna in vpliva predvsem na zmožnost gibanja, pogosto sunkoviti nenadzorovani gibi, občasno spremljajo tudi druge kognitivne pomankljivosti.
Kaj je možganska skorja? (sestava + kaj je + 3f)
Fožgansk skoraj je nekaj mm debel plašč sivine, ki obdaja možgane. Sestavljen je predssem iz teles nevronov, dendritov, sinaps, orientiranih pravokotno, aksoni pa segajo dol v belino, zaradi česar je ta bela.
Na skorji se izvjajo najbolj zavedne in najvišje funkcije naše kognicije: vsebuje centre tako za senzoriko kot motoriko, ostalo vmes pa predstavljajo asociasijksi centri, v katerih pride do integracije razčičnih procesiranih informacij. Tako nastanejo zmožnost abstraktnega razmišljanja, matematike, spomina, načtovanje in gibanje. Prav veikost frontalnega režnja je tista, i nas dela unique v filogenetskem drevesu človečnjakov.
Njene glavne funkcije so: inhibicija, primarni korteksi za obdelovanje info in pa zavest.
Naštej možg. režnje (5) glede na delitvene strukture in njihove f:
Centralni sulkus: parientalni-frontalni
Lateralna fisura: temporalni-parientalni&frontalni
Parietooccipitalni sulkus: grobo zamejuje pribižen prehod med parietlanim-okcipitalnim.
FRONTALNI
- > interakcija s svetom
- motorični korteks (primarni-sekundarni) skrbita za načrtovanje in izvajanje gibov
- Brocovo področje (govor)
- asociacijska središča:
- DLPFC (središče za delovni spomin, abstraktno mišljenje, izbira vedenja glede na pretekle izkušnje, odločanje, oblikovanje strategij, problem solving)
- ORBFC (izbra vedenja glede na čustva in nagrade, samoregulacija čustev in vedenja, socialni čut, EQ)
- VMPFC (izbira vedenja glede na kontekst, integracija info v navezavi s sense of self, del mirovnega omrežja ko misli tavajo)
PARIENTALNI
- zaznavanje sveta
- somatosenzorični korteks (primarni-sekundarni)
- asociaacijska središča:
- za vidno-postorsko zaznavanje
- usmerjanje pozornosti
TEMPORALNI
- slušni korteks (primarni-sekundarni)
- Wernickovo področje (razumevanje govora)
- prepoznavanje objektov (inf.t.c) in obrazov (fuziformni girus)
- medialni t.c. (določene oblike spomina)
OKCIPITALNI
- vidni korteks (primarni-sekundarni)
(- off they go: KJE KAJ)
LIMBIČNI (cingulatni c) - vedenje glede na čustva in spomin - (f.cing.g) motivacija, energija za izvedb vedenja - emotional distress of pain
Vrste možg skorij
MOTORIČNI - načrt, izvedba in nadzorovanje gibanja
- motorični k
SENZORIČNI - proc čutnih zaznav iz okolja
- somatosenz k
- vidni k
- slušni k
- gustatorni k
- olafaktorni k
ASOCIACIJSKE - združevanje različnih info, sedeži višjih in kompleksnejših f.
- inf tem k
- prefront k
- pariet k.
Okvare možg skorje:
Lezije.
Epileptični napadi: abnormalno proženje skupne nevronov, ki lahko privede tudi do halucinacij.
Motorični-senzorični deficiti:
- izguba občutka
- izguba vidnega polja
- izguba zmožnosti hotenega gibanja
Psihološki deficiti:
- težave ali motnje na področju zaznavanja, spomina, jezika
Motorični korteks: p & s
PRIMARNI
- nadzor osnovnega hotenega gibanja –> kontrakcija/sproščanje mišic & osnovni gibalni vzorci
- motorični humunkulus
–> stimulacija: trzanje mišic.
SEKUNDARNI
- komplesksni gibi (vključeni obe polovici telesa)
- načrtovanje, koordinacija
- posture
- povezan z substantio nigro
( info pošilja: 52)
( info pošilja: primarni + kortikospinalne proge)
Somatosenzorični korteks: p & s
PRIMARNI
- prejema osnovne senzorične info: dotik, pritisk, temperatura, bolečina (iz čutnic kože in notranjih organov) ter drža, gibanje (iz skeletnih in mišičnih proprioceptorjev)
- somatosenzorični humunkulus
- -> stimulacija: mravljinčenje, draženje;
- -> tumor: odsotnost občutka tam.
SEKUNDARNI
- interpretacija informacij
- oblikovanje senzoričnih zaznav
- zaznava položaja lasnega telesa in objektov v prostoru –> usmerjanje pozornosti
Kaj je humunkulus?
Reprezentacija našega telesa, ki nam pomaga prostrosko določiti te lokacije v motoričnem in somatosenzoričnem korteksu.
Vidna možganska skorja
PRIMARNI
- osnovni vidni el: pike, črte, svetloba
- delitev vidnega polja: Lvp v desnem k in Dvp v levem k
SEKUNDARNI
- robovi, oblika, orientacija
Slušni korteks: p & s
PRIMARNI
- višina frekvenca tonov
- je bilateralno zato lahko unilateralna poškodba k izgubi sluha v obeh ušesih
SEKUNDARNI
- nadaljno proc & interpret slušnih info
- Wernickovo področje (v dominantni h.)
Olafaktorni & gustatorni k
PRIMARNI OLAFAKTORNI
(olafak bulbus)
- zaznava & identiteta vonja
SEKUNDARNI OLAF
(orbfr c)
- povezava z drugimi čuti
PRIMARNI GUSTATORNI
(poleg Brocovo + insula)
- osnovni okusi
SEKUNDARNI GUST
(orbfr c)
- okus poveže z vonjem
ASOCIACIJSKI KORTEKSI: namen, delitve in f
4, 2, 1, +2
Integracija razlličnih info –> kompleksni in višji kognitivni procesi
PREFRONTALNI K vedenje DLPFC - ceter d.spomina - i.v. pretekle izkušnje - abstraktno mišljenje - odločanje - oblikovanje strategij - problem solving ORBFC - i.v. čustva, nagrajavanje - samoregulacija čustvenega vedenja - EQ - socialni čut - vonj & okus VMPFC - i.v. kontekst & self - usmerjanje pozornosti - del mirovnega omrežja (tavanje, no tasks) FRONTOPOLARNA C - teorija uma?
PARIETALNI K somatosenzorika POSTER PAR C - dorzalna pot: KJE - prostorsko zaznavanje in gibanje - vse povezano s prostorom: miselne rotacije, uporaba orodij, dolgoročni spomin, samozavedanje, orientacija... GESCHWINDOWO P (inf.par. lobul = supramarg+ angul g) - vmesnik med vidom in sluhom --> branje, pisanje, številske predstave, računanje, zavedanje prostora.
INF TEMP K
- ventralan pot: KAJ (vidne lastnosti: oblika, vzorec, barva) –> prepoznavanje in kategorizacija objektov
- spomin
- prepoznavanje obrazov (fizuformni g, med od inf t g) –> prepoznavanje čustev in namer
Še prepoznavanje jezika (Wernickejevo) in produkcija govora (Brocovo).
okvare asociacijsmkih korteksov (2-l-d, 0):
Gerstmannov sindrom:
- Lh: težave s branjem, pisanjem. štetjem (prepoznavanjem svojih prstov) in računanjem.
- Dh: zavedanjem telesa v prostoru.
Near death exp:
je izkustvo, ko je oseba klinično mrtva in začno sprva odmirati področja za višje kog funkcije: spomini, obrazi bližnjih, kulturno pogojena izkustva (bog, angeli) ali pa univerzalna (tunel svetlobe, pogled od zgoraj, občutek lebdenja), nazadnje pa primarni centri ki do tedaj sprožajo občutja (vid odmira od periferije k centru zato tunel).
Jezikovna področja (3)
Le na dominantni h, na drugi strani so to druga področja. To je Lh za 96% desničarjev + 60% levičarjev.
1) Wernickejevo p. - razumevanje govora
2) Brocovo p. - produkcija govora
3) Geschwindovo p. - povezava med slušnim, vidnim in prostorskim, gre se za branje, pisanje, štetje, računanje.
Če ni skorja je …: vrste (3) in primeri, poškodbe (2)
Belina je velika masa mieiliziranih nevronov.
Glede na izvor in lokacijo ločimo 3 vrste prog aksonov:
ASOCIACIJSKE PROGE: povezujejo korteks znotraj hemisfere; vrst snopov je več glene na različne f, ki jih omogočajo: npr. superiorni longitudinalni snop (vidna prepoznava) ali kratki snopi (povezujejo bližnje predele korteksa)
- poškodbe: asociacijska agnozija = zastrupitev z ogljikovim monoksidom uničuje super long snop kar lahko vodi med drugim do predmetne/obrazne agnozije
KOMISURE: povezujejo hemisferi; struktr je več, najbolj znane so: anteriorna komisura (temp), hipokampalna komisura (forniks) in pa korpus kalozum, ki:
- povezuje vse razen temporalnih predelov hemisfer
- debela plošča iz 250 mio aksonov
- f: omogoča izmenjavo informacij
- poškodba/ odstranitev kk: sindorm razdeljenih možganov
PROJEKCIJSKE PROGE: povezujejo korteks z subkortikalnimi strukturami; aferentni in eferentni snopi nevronov do talamusa-možganskega debla-hrbtenjače
Ventrikularni sistem: kaj je, deli, kaj leži poleg
Ventrikli + hrbtenjačni kanal + subanarhoiden prostor = cerebrospianalna tekočina
3 = talamus, hipotalamus
AKVADUKT= srednji mogžani
4 = pons, cerebellum
HRBT KANAL = hrbtenjača
