Živčevje / nevroni Flashcards
(30 cards)
GLIA celice - lasnotsti in opis funkcij:
GLIA ne delajo električnih impulzov. So v celem ŽS.
Njihova f je support & protection nevronom, tako da:
- so ‘lepilo’ ki drži na mestu
- proizvajajo mielin
- vzdržujejo homeostazo
- uravnavajo pretok krvi
- izločajo signalne molekule.
NEVRONI pa so main act.
NEVRONI - opis funkcij
NEVRONI pa so edinstvena f možganov, ki zaznava sprememebe, prenaša informacije ter izvede ukaz ter reackijo telesa na okolje.
Supportajo jih njihovo lepilo, ki uravnava krvni pretok, to so GLIA celice.
Opiši celico
celična stena ima zadaj CELIČNO MEMBRANO, ki prepušča le določene snovi,
na sredini je JEDRO, v katerem so vse info (funkcija celice + dna), v CITOPLAZMI pa se nahajajo med drugimi celičnimi vključki tudi MITOHONDRIJI, ki sproščajo -e- preko celičnega dihanja.
Nevron - vloga v ŽS in vrste
VLOGA
- zaznava, prenaša in integrira info med možgani ter telesom preko elektrokemičnih signalov
- je osnoven strukturni in funkcijski gradnih ŽS
Delimo na:
- ekscitatorne (aferentne: receptor-CŽS ter eferentne: CŽS-mišice)
- inhibitorne (posrednik ki skrbida nevroni niso preveč aktivni)
- modulatorne (uravnava delovanje nevronov z hormoni)
Zgradba nevrona (9 korakov = 9 delov)
kemična info input –>
–> dendrit (končiči sprejmejo info)
–> soma (celično telo je life supportza nevron; vsebuje jedro vendar to nima veze z prenosom info; vse drugo znotraj c. membrane se imenuje citoplazma)
–> nevronski vrat (axon hillox integrira; je prehod med celičnim telesom in aksonom)
–> akson (nevrit, je pot prenosa informacij, večji premer hitrejše prenašanje, dolžina do 1m)
–> mielinske ovojnice (izolacija, podmaže), jedro ovojnic tvorijo glia celice (oligodendrociti v CŽS & Schwannova celica v PŽS)
–> Ranvierjev zažemek (kjer akson ni mieliniziran, tvori akcijske potenciale da info hitreje skaže preko mielinskih ovojnic)
–> aksonski končiči / axon terminal z gumbki (el - signal into kemični)
–> sinapsa (gap med končičem aksona in dendritom naslednje celice ali nevrona, nevrotransmicija se zgodi)
Vrste nevronov glede na strukturo
Multipolarni (dendriti iz some), bipolarni (iz some dve poti v dendrite) in unipolarni (iz some en izhod v dendrite) ali multipolarni internevron (brez aksona ven).
Vrste GLIA celic in f: (4)
- Oligodendrociti: ena celice več mielinskih v CŽS; inhibirajo čisščenje in ne usmerjajo rasti torej se ne regenerirajo.
- Schwannove celice: druga celica v vsaki mielinski v PŽS; regeneracijo omogočajo z sposobnostjo čiščenja ostankovrazpadlih nevronov, ter usmerjanjem rasti.
- mikroglia: aktivirajo se ob poškodbi ali bolezni ter namnožijo in obkrožijo tujke - vnetna reakcija
- astrociti: največji, povezujejo oligodendrocite v CŽS do žil ter vnašajo hranila in izvažajo odpadke, prens signalovmed glia in nevroni;
Zakaj je regeneracija možna le v PŽS?
Ker Schwannove ccelice poskrbijo za regeneracijo preko čičšenja razpadlih nevronov in usmerjanja rasti, oligodendrociti pa ne, celo inhibirajo.
Primer bolezni ki vključuje mielin?
Multipla skleroza - vzrok ni znan, zgodi pa se da telo začne razdirati mielin okoli nevronov, kar rezultira v počasnejšem prevajanju nevronov v žariščih v CŽS kar privede do številnih fizioloških in psiholoških težav in znakov, kot so: mišična slbost, slepota na eno oko, psihiatrične posledice,… je permanent, le če se ne začne postopek remielinizacije.
Opiši akcijski potencial ter vlogo mirovnega membranskega potenciala (graf ionske nabitosti):
MMP je stalna razlika (~70mV) v el. naboju med notranjostjo in zunanjostjo membrane nevrona.
Takrat je naboj znotraj - zunaj pa +.
Električni signal pa postane AKCIJSKI POTENCIAL, ki se po aksonu premika kot ‘val’ razlike izmenjujočega se el. naboja ionov: znotraj + zunaj -.
Nastanek akcijskega potenciala na enem mestu membrane (ki obdaja akson) povzroči spremembo napetosti v sosednjih
delih, zato se membrana vzdraži tudi tam: električni signal odpre ionske kanale in v notranjost spusti Na+
ione, zaradi
česar se nenadno spremeni napetost in generira akcijski potencial naprej.
1-2ms po ap je obdobje ABSOLUTNE REFRAKTORNE PERIODE ko nevron ne more proizvesti novega ak; sledi RELATIVNA REFAKTORNA PERIODA v kateri lahko nevron proivede nov ap le če je stimul navpovprečno velik.
Nazaj v stanje mirovanja/pripravljenosti pa se povrnejo zaradi sodium-potasium črpalk, ki ione ustrezno prečrpajo in a matter of ms; za to možgani porabijo ogromno energije.
Če so aksoni obloženi z mielinsko ovojnico: signal preko njih hitreje skače z Ranvierjevimi zažemki (izpostavljenimi deli aksonov.
Ali so AP enosmerni ali dvosmerni?
Enosmerni.
Opiši sinaptični prenos
nevrotransmitorji se sintetizirajo v predsinaptični celici, potem dajo v grupe aka. vezikle aka. mehurčke, čakajo v akiosnskih gumbkih da se aktivirajo, aktivira jih vzburjenje živca, ap vezikle spoji z membrano, nevrotransmitorji se prilepijo na avtoreceptorje ki uravnavajo število nvrtr. v špranji, jih pošljejo čez, tam inhibirajo/ekcitirajo receptorje celice, potem se vrnejo zareuptake in reciklažo ali pa jih (redko) razgradijo encimi ter se vrnejo.
Vrste nevrotransmitorjev
MAJHNI - za nenadne, momentarne signale, proivedejo se v končičih
- amnokisline (excitit-glutamat, inhibit-GABA) = le nvrtr.
- monoamini (dopamin-poživljajoč, adrenalin-širi, pumpa, noradrenalin-motivacij, zaznavanje, serotinin-:) poz.občutki) = lahko nevtr. ali hormoni
- še drugi nas ne brigajo
VEČJI - za dalj trajajoče počasne signale, proizvedejo se v somi in po kanalih potujejo do končičev.
- nevropeptidi = nvrtr. & hormoni
Kakšne vrste sinaps poznamo? (4 vrste in 2 načina)
3a+1
- aksonodendritske
- aksonoaksonske
- aksonosomatske
- denritodendritske
- usmerjene (manjši nvrt.)
- neusmerjene (večji nvtr.)
Kakše vrste receptorjev poznamo? (2)
Postsinaptični receptroji so zelo različni, niti ni nujno da so nevroni, lahko so tudi celice (eferentni nevroni PŽS)
Kako imenujemo sistem, ki z eno svojo enoto vpliva na 100.000 postsinaptičnih nevronov? Opiši!
Difuzni modulatorni sistem, katerega nevroni ki izložajo enusmerjene nevrotransmitorje, ki lahko vplivajo na do 100.000 postsinaptičnih nevronov, izvirajo iz jeder MOŽGANSKEGA DEBLA. Vplivajo na razpoloženje, motivacijo, motoriko, spomin, …
Posamezen nevron lahko vpliva na 100.000 nevronov, kot bass in tremble na melodijo - je ne spremeni, jo pa obarva.
Te difuzni neusmerjeni nevrotransmitorji, ki jih nevroni DMS izločajo imajo moč vpliva na MOTORIKO, SPOMIN, RAZPOLOŽENJE, MOTIVACIJO, METABOLIZEM itd. nevronov v naših možganih in hrbtenjači.
S čim je povezan DMS?
Z alzhaimerjevo, psihoaktivnimi drogami (LSD,koka) in parkinsonovo.
Snovi DMS? (5x)
- ocus coeruleus (NORADRENALIN): sodeluje pri regulaciji pozornosti, vzburjenja, spalnega cikla, učenja, spomina,
anksioznosti in razpoloženja, kadar se človek sreča z novimi, zanimivimi dražljaji - Raphejevo jedro (SEROTININ): poleg drugih retikularnih jeder tvorijo retikularno formacijo (struktura, ki sodeluje pri regulaciji s spanja, budnosti, pozornosti, gibanja, ohranjanja mišičnega tonusa in dihalnega refleksa)
- substantia nigra (DOPAMIN): sodeluje pri načrtovanju, začenjanju in izvajanju gibov;
- ventralno tegmentalno področje (DOPAMIN): sodeluje pri sistemu “nagrajevanja” (pogojevanje vedenja)
- bazalni kompleksi in kompleksi v možganskem deblu (ACETILHOLIN): podobno kot noradrenergični in serotonergični sistemi
sodeluje pri regulaciji splošnega vzburjenja in spalnih ciklih.
Slikice delovanja 4x difuznih modulatornih sistemov:
Izvor: jedra v možganskem deblu.
Dopamin -> predvsem v centralno votlino in levo frontalno
Noradrenalin -> povsod malo (tudi malim možgani ) - christmas lights
Serotinin -> povsod veliko - hardcore christmas lights
Acetilholin -> od debla do vidnega korteksa hardcore.
CŽS: lokacija, namen, delitev po lokacijah in f ter zaščita CŽS:
Možgani, m.deblo, mali možgani, hrbtenjača.
Služi obdelovanju informacij. Je kontralateralno (v meduli).
TELENCEFALON / CEREBRUM
- sivina (mž. sk. / c) & subkortikalna jedra –> poteka procesiranje v somi
- belina –> povezave za prevajanje info (aksoni)
Bolj kot je lateralno, bolj se zavedamo procesov.
MALI MOŽGANI / CEREBELLUM
Ipsalateralno.
MOŽGANSKO DEBLO
Jedro vseh možganskih živcev, skrbi za in nadzoruje komunikacijo med možgani in preostalim delom telesa.
Jedra DMS kar pomeni da ma retikularno formacijo ki proizvaja serotinin, acetilholin v bazalnih in m.deblu, dopamin (s. nigra) in noradrenalin.
HRBTENJAČA
Leži v hrbteničnem kanalu in je zaščitena z hrbtenico, skrbi za prenos info med PŽS & možgani.
ZAŠČITA
- Dura mater (zunanja neelastična)
- Pajčevnica
- Subpajčevnica (žile, cerebrospinalna tekočina: varuje pred udarci, varuje pred gravitacijo, vzpostavlja kemično ravnovesje, hranila+odnaša odpadne snovi).
- Pia mater (notranja tanka mehka membrana)
Na plsošno - vzroki za poškodbe ter bolezni možganov: (7)
Lahko so posledica:
- genetskih sprememb (eno-, več-), nepravilnosti v kromosomih, prirojene, pridobljene, težave v prenatalnem obdobju ali postnatalnem razvoju.
- tumorji (skupki celic, ki rastejo neodvisno od preostalega telesa)
- cerebrovaskularne motnje (ožilje v možganih - kapi; previsok krvni pritisk, genetske nagnjenosti, šibke točke v žilah, močni ali pogosti udarci, strdki, ateroskleroza)
- zaprte poškodbe glave (brez posledic - pretres, sicer notranje krvavitve)
- vnetja (bakterijska ali virusna)
- nevrotoksini (so snovi, ki povzročijo trajno v možganih, v telo pridejo iz okolja, so zaužiti ali pa jih telo naredi samo)
- abnormalno delovanje metabolizma (poankanje vitaminov, zloraba drog, endokrine motnje)
Poškodbe in bolezni možganov (6)
Epilepsija (nenormalno porženje nevronov- različne posledice)
Parkinsonova bolezen - napredujoča bolezen ki nastane zaradi propadajnja dopaminergičnih nevronov (tresavica, zakrčitve, počasno gibanje, balance, sleep problem, cognitive problems, loose the sense of smell)
Huntingtonova bolezen - narpredujoča bolezen, za katero so značilni nehoteni gibi. Podedovana.
Multipla skleroza - napredujoča avtoimuna bolezen, pri kateri telo napada mielinske ovojnice v CŽS. Motorični, kognitivni in senzorični deficiti.
Alzhaimerjeva bolezen - napredujoča bolezen, ki nastane zaradi odmiranja in zmanjšanja odzivnosti nevronov. Genetsko pogojena. Je najpogostejši vzrok demence.
DEMENCA - je sindrom značilno napredujoče zmanjšanje kognitivnih zmožnosti (spomin, fokus, mišljenje, resoje, učenja) zaradi česar oseba posataja manj in manj samostojna.
Nevroplastični odzivi na poškodbe ŽS: kaj, kdo, odzivi (3), primeri
Nevroplastičnost je visoko povezana z povrnitjo f po nevroloških boleznih in poškodbah. Veliko boljša plastičnost je pri mlajših ljudeh in manjših poškodbah, sicer pa inteligentnejši ljudje razvijejo kompenzacijo.
Nevroplastčni odzivi so 3:
- degeneracija (propad aksonov, nevroni reagirajo apopotično (progrramirana celična smrt, ne poškoduje) ali nekrotično (prerana celična smrt, povzroča vnetja))
- regeneracija (možna zoglj v PŽS zaradi glia celic - nekaj mm na dan, če se ne poveže narobe ali pa zavozla)
- reorgenizacija (alternativne poti, prevzem f , razširitev f (somatosenzorični korteks pri slepih))
Nevroplastičnost in načini zdravljenja (4):
- blokiranje degeneracije: snovi, ki inhibirajo celično smrt (poskusi na živalih)
- promoviranje regeneracije: presaditev mieliniziranih nevronov iz PŽS v CŽS kar spodbudi regeenreracijo
- nevrotrasplacija: presaditev fetusnega tkiva, matičnih celic
- rehabilitacija: fizična in kognitivna vadba ublaži in povrne.
