Raziskovalne metode in pristopi Flashcards
(9 cards)
Metode preučevna možganov delimo na katere (2.7-3)?
Preučevanje ŽS
- Nevroanatomske
- Slikovne
- Stimuliranje
- Neinvazivne fiziološke
- Invalizivne fiziološke
- Farmakološke
- Genski inžiniring
Vedenjske
- Nevropsiholško testiranje
- Vedenjske metode
- Živalski modeli
Skozi te metode smo izvedeli večino kar danes o možganih vemo.
Opiši NEVROANATOMSKE metode preučvanja ŽS: (4)
Pri nevroanatomskih metodah je cilj dobiti uvid v posamezne nevrone, a so tako skupaj, da je treba tkivo pred opazovanjem sprva pripraviti:
- barvanje po Golgiju: obarvajo se nekateri nevroni v tkivu, vidimo strukture nevrona a nič o številu
- barvanje po Nisslu: obarvajo some, ne dosto o strukutri, mogočajo pa štetje nevronov
- elektronski mikroskop: z tokom elektronom nam pomaga videti zelo zelo majhne detajle ne pa tudi širše slike
- nevroanatomsko sledenje: vbrizganim snovem sledijo po aksonih.
Razdeli in opiši SLIKOVNE metode preučevanja ŽS:
3, 3
STRUKTURA
RENTGEN
- rengenski žarki skozi objekt potujejo na foto ploščo, kjer zaradi različnega vpijanja naredijo 2D sliko. So najbolj dostopni.
- KLASIČNI - je uporaben za okostje, možgani so preveč podobni
- KONTRASTNI - pojeđ/vbrizgajo/… konstrastno snov, ki zaradi vpijanja žarkov pusti bolj izrazito sliko; super za arterije v možganih.
CT
(računalniška tomografija)
- cilinder se vrti okoli objekta in posname veliko visoko ločljivih rentgenskih fotografij, ki se jih lahko sestavi v 3D. Super za opazovanje mehkih tkiv, tako klasični kot kontrastni.
MRI
(magnetna resonanca)
- sliko ustvari na podlagi radiofrekvenčnih signalov, ki jih sprožajo protoni objekta, ki se realignajo z magnetnim fieldom MRI (ustvari se magnetno polje, pošlje radiofrekvenčni valove ki preusmerijo protone objekta, valove se ugasne in zajema hitrost ter energijo tega)
- omogoča bolj čisto silko od CT prav tako lahko v 3D.
AKTIVNOST
PET
(pozitronska emisijska tomografija)
- omogoča slikanje možganske aktivnosti a moramo prej v kri vbrizgati radioaktivno snov (aktivni predeli jo s krvjo absorbirajo, vendar ne prebavijo, mi merimo pozitrone)
- dobra prostorska a slaba časovna ločljivost
- brez strukturne slike
fMRI
(funkcijska magnetna resonanca)
- deluje enako kot MRI a zajema možgansko aktivnost preko merjenja pretoka oksigenirane krvi aka. BOLD (blood oxygen level dependant imaging) signala
- omogoča 3D, ima tudi strukturno sliko, odlično prostorsko a enako slabo časovno ločljivost kot PET.
MEG
(magnetna encefalografija)
- meri spremembe magnetnega polja korteksa, ki ga povzročajo spremebe v aktivnosti možganov
- super časovna resolucija in ok strukturna.
Opiši STIMULIRANJE možganov:
TMS
- raziskovanje vzročnosti (ali možg akt predela povzroči kognitivno akt) preko stimulacije/inhibicije določenega predela možganov z magnetnim poljem pod tuljavo.
Razdeli in opiši NEINVAZIVNE FIZIOLOŠKE metode preučvanja ŽS:
(1, 2, 2)
Merimo psihofiziološko aktivnost na povšini človeškega telesa:
MERJENJE CŽS:
EEG
(elektroencefalografija)
- merimo el. akt. postsinaptičnih potencialov v možganih s pomočjo natančno nameščenih elektrod
- težave: motnje povročajo koža, mišice, kri, mežikanje v glavi, ki jih odpravljamo z predprocesiranjem
- izpisujejo se v obliki črt valovanja, ki prikazujejo zaznano el aktivnost na posamezni elektrodi; te valove lahko povežemo z določenimi stanji zavesti (alfa, beta, theta, …)
- zelo uporabno za raziskovanje spalnih vzorcev, motenj v delovnaju možganov in ERP (event related potentials)
- odlična časovna a slaba prostorska ločljivost
MERJENJE SPŽS:
ELEKTROMIOGRAFIJA
- metoda merjenja mišične napetosti pri kateri se meri aktivnost motoričnih nevronov med dvema povšinskima elektrodama
- preučujejo se integrirani signali
PREMIKI OČI
- elektrookulografija: z elektrodama na obrazu merimo spremembe, ki jih povzroči premik očesa, saj je potencial drugačen spredaj kot zadaj
- videookulografija: optično sledenje s pomočjo kamer ali drugih senzorjev.
MERJENJE APŽS:
- prevodnost kože: ni še raziskano, meni se da različna čustvena stanja vplivajo na prevodnost kože
- kardiovaskularna aktivnost: aktivnost ožilja in srca se meri preko: električnega bitja srca (EKG), krvnega tlaka, volumna krvi (genitalije med vzburjenjem)
Opiši INVAZIVNE FIZIOLOŠKE metode preučevanja ŽS: (4)
STEREOTAKSIJA
- ekperimentalne naprave vstavijo v možgane s pomočjo atlasov ipd.
METODE LEZIJ
- umetno povzročanje povratnih ali nepovratnih lezij (poškodba, omrtvičenje, RTG vaovi, prerez, blokade, …) pri živalih nato pa opazujejo vedenje
- težavno ker neveš kaj in koliko je lezij prizadela
ELEKTRIČNA STIMULACIJA
- elektroda v možganih stimulira z šibkimi el. pulzi
- vedenjski učinki so običajno nasprotni tistim od lezij
INVAZIVNO MERJENJE ELETROFIZIOLOŠKE AKTIVNOSTI
- intrakranialno ali ekstrakranialno merjenje aktivnosti posamezne ali skupka celic
- invazivni EEG: elektrode položijo direktno na možgane in par dni spremljajo da ugotovijo točno kje je težava ali se nekaj začne
Opiši FARMAKOLOŠKE metode preučvanja ŽS:
Temeljijo na vbrizgavanju zdravil/snovi in opazovanju vedenjksih posledic.
Omogočajo povzročanje selektivnih lezij (specifični nevrotoksini), merjenje kemične akt v možganih in lociranje nevrtrasmitorjev/receptorjev v možganih.
Opiši metode GENSKEGA INŽINIRINGA za preučvanje ŽS:
Metode vključujejo:
- izbijanje genov (kaj če organizmu manjka ta in ta gen?)
- zamenjava genov (posledice zamenjave živalskih genov z človeškimi)
- barvanje nevronov z GFP (da se vidi njihova pojavnost v živali, ker oddajajo flourescentno svetlobo…)
Razdeli VEDENJSKE metode preučevanja ŽS: (3)
Preučvanje določenega vedenjskega fenomena. Vsebujejo metodo ustvarjenja in metodo preučevanja.
NEVROPSIHOLOŠKO TESTIRANJE
- testi za preučavnje odstopanj posameznikovih čustvenih in vedenjsih funkcij z enim testom, teste z standarizirano baterijo in teste z prilagojeno baterijo (ki so najbolj učinkoviti ker so prilagojeni, patient-centric)
batrije so lahko:
- preizkusi integentnosti (WAIS),
- spomina,
- jezika (dihotično poslušanje, token test za razumevanje pri afaziji, preizkusi fonologije, sintakse, emantike, …),
- funkcioniranja frontalnega režnja (Winsoconsin test sortitanja kartic)
VEDENJSKE METODE
- identifikacija predelov ki se aktivirajo pri določenem kog procesu; šume (udeleženec vmes rata lačen, vidi muho, kda bo konec ipd.) se odpravlja z POVPREČENJEM SIGNALOV, možgansko aktivnost za podano nalogo pa iz slikovnnih metod izolirajo z PRINCIPOM ODŠTEVANJA (substrakcija med kontrolno in testsno skupino)
- –> predpstavka 1: za določen kog proc je dg dolčen možganski predel
- –> predpostavka 2: vsak kog proc je sestavljen iz večih prepostejših
ŽIVALSKI MODELI
- cilja 2: spoznavanje vedenja živalske vrste & testiranje za ljudi
- obstaja več metod: ‘in vitro’ za obnašanje posameznih tkiv, celic ipd. a za preučaveje kompleksnejših procov (kognitivni, fiziološki, …) še vedno ni metode, ki bi to llahko nadomestila na moralno čist način.
- primeri: pogojevanje, opazovanje za vrsto značilnega vedenja, testiranje terapij in zdravil, preučevnaje določenih kognitivnih ter vedenjskih namenov, itd.
