CIVILNO - NL - obligacije Flashcards
(107 cards)
1
Q
Naštej načela obligacijskega prava!
A
- Načelo pogodbene avtonomije
- Načelo dispozitivnosti
- Načelo vestnosti in poštenja
- Načelo skrbnosti
- Načelo prepovedi zlorab
- Načelo enake vrednosti dajatev
- Pacta sunt servanda
- Prepoved povzročanja škode
- Varstvo zaupanja in pravnega prometa
- Mirno reševanje sporov
- Načelo solidarnosti
2
Q
Kaj je načelo pogodbene avtonomije?
A
- stranke same odločajo ALI in S KOM bodo sklepale pogodbe
- gre za svobodo sklepanja in oblikovanja vsebine
- IZJEME: primeri omejitve svobode sklepanja: kontrahirna dolžnost in prepoved diskriminacije (varovanje posameznika v vertikalnih razmerjih - naproti državi)
- primeri omejitve svobode oblikovanja vsebine: ničnost v primeru nasprotovanja Ustavi, nasprotovanje zakonu, morali in prisilnim predpisom
- primer omejitev zaradi neenake pogajalske moči: potrošniki
3
Q
Kaj je načelo dispozitivnosti?
A
Pomeni, da ima volja strank prednost pred zakonom, zakon velja le za tisto, kar se nista izrecno dogovorili.
Dogovor mora obstajati vsaj za bistvene elemente.
Kogentne norme, ki veljajo v vsakem primeru, ne glede na dogovor strank, so v OZ redke.
4
Q
Kaj je načelo vestnosti in poštenja?
A
Gre za upoštevanje interesov pogodbenih strank. Obvladuje vse obligacijske odnose, zajema pravično tehtanje, varstvo zaupanja.
Dobra vera, prepoved nasprotujočega ravnanja.
5
Q
Kaj je načelo skrbnosti?
A
Je širše od zakonskega besedila, ki ga omenja samo pri poslovnih obveznosti.
Ima več ravni:
1. navadna skrbnost: skrbnost dobrega gospodarja
2. skrbnost, ki sodi v okvir podjetja: skrbnost dobrega gospodarstvenika
3. skrbnost v poklicni dejavnosti: skrbnost dobrega strokovnjaka
Merila skrbnosti so objektivizirana - ravnanje povprečne osebe s takšnimi lastnostmi.
6
Q
Kaj pomeni prepoved zlorab?
A
Izhaja iz načela vestnosti in poštenja in pomeni, da se pravic ne sme izvrševati v nasprotju z njihovimi nameni in načeli obligacijskega prava.
Zloraba je denimo tudi navidezno izvrševanje pravice, katerega izključni ali očitni namen je škodovati drugim.
7
Q
Kaj pomeni načelo enake vrednosti dajatev?
A
Velja samo za vzajemne pogodbe, kjer velja ekvivalenca dajatev, zadošča že subjektivna (saj velja načelo pacta sunt servanda).
Izraža se skozi pojem primernosti cene - neprimerna cena ni razlog za razdor pogodbe, je pa, če gre za oderuško pogodbo.
8
Q
Kaj je laesio enormis?
A
- Je prekomerno prikrajšanje.
- Novejše zakonodaje ga več ne poznajo, pozna pa ga še OZ in predvideva izpodbojnost.
- Je nevaren za pravno varnost, štejemo, da je posameznik dovolj razumen.
- Pogoja:
1. objektivni element - nesorazmernost
2. subjektivni element - posebna oblika opravičljive zmote (se presoja zelo strogo). - V gospodarskem pravu praktično izključen.
- Omejen na izpodbojnost na eno leto (kogentno).
- Možna je dopolnitev do prave vrednosti in pogodba obstane.
- Izvzete so pogodbe na srečo, dražbe, pretium affectionis
9
Q
Kaj je oderuška pogodba?
A
- pogodba, ki izpolnjuje dva elementa:
1. izkoriščanje (stiske, neizkušenosti, …)
2. očitna nesorazmernost v koristi, dajatvi - sankcija je ničnost, sodišče pa oderuštvo ugotavlja po uradni dolžnosti in ni časovno omejeno
- stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe ali pravično spremembo
10
Q
Kaj so nepravični splošni pogoji?
A
So splošni pogoji poslovanja, v katerih so določila nepravična ali pretirano stroga do stranke ali gre za znatno neravnotežje v škodo potrošnika. Taka določila so nična.
Elementa:
1. nesorazmerje pravic in obveznosti
2. bistveno boljši pogajalski položaj ene stranke
11
Q
Kaj pomeni pacta sunt servanda?
A
- pomeni dolžnost izpolnitve obveznosti (“obljuba dela dolg”)
- pogodbo je treba izpolniti (svetost pogodbe)
- je univerzalno sprejeto načelo
- pogodba se lahko razveljavi le v primeru:
1. sklenitvenih motenj (ničnost, napake volje, poslovna nesposobnost, nepoštevni SPP, …)
2. izpolnitvenih motenj (kršitev, zamuda, nepopolna izpolnitev, neizpolnitev, …)
3. razveze z razbremenitvijo pogodbene odškodninske odgovornosti (spremenjene okoliščine, radikalna sprememba okolja, embargo, zunanji vzroki - višja sila, …)
12
Q
Kaj pomeni načelo prepovedi povzročanja škode?
A
- pomeni dolžnost nikomur škodovati (neminem laedere)
- iz golega dejstva nastanka škode še ne moremo sklepati na krivdo
13
Q
Kaj pomeni načelo varstva zaupanja in pravnega prometa?
A
- pomeni, da ima stranka pravico, da se zanese na ravnanja in izjave druge stranke
- ni zapisano, a nesporno velja
14
Q
Kaj pomeni načelo mirnega reševanja sporov?
A
- udeleženci si morajo prizadevati za rešitev sporov z usklajevanjem, posredovanjem, popuščanjem ali na drug miren način
- pravni podlagi:
1. OZ: pogodba o poravnavi
2. ZPP: sodna poravnava
15
Q
Primeri načela solidarnosti?
A
- dolžnost obvestila
- dolžnost upnika preprečevati povečevanje škode
- ne smeš drugega pustiti v nevarnosti (če s tem sebe ne spravljaš v nevarnost)
Načelo ni v OZ, a izhaja iz določb.
16
Q
Časovna veljavnost OZ?
A
Začel je veljati 1. 1. 2002, za razmerja pred tem datumom se je uporabljal ZOR, prav tako pa se do izdaje ustreznih predpisov ZOR uporablja za določena poglavja.
17
Q
Kaj so relativne in kaj absolutne pravice?
A
RELATIVNE:
- učinkujejo v razmerjih inter partes (torej med določenima/določenimi osebami) ne pa tudi proti tretjim
- večinoma to niso trajna razmerja - obveznost ugasne ob izpolnitvi (npr. terjatev) - značilna je dolžnost aktivnega ravnanja
- z vpisom v javni register dobijo učinek erga omnes
ABSOLUTNE:
- učinkujejo proti nedoločenemu krogu subjektov (imetnik izključi ostale subjekte od poseganja v pravico)
- statične - določajo neko stanje in ga varujejo
- zanje velja načelo numerus clausus
- praviloma premoženjske in prenosljive, razen osebnostnih
- mednje sodijo:
1. oblastne pravice (lastninska pravica in pravica na tuji stvari)
2. osebnostne pravice
- PIL
18
Q
Vrste obveznosti (obligacijskih razmerij)?
A
- Glede na razlog nastanka oz. pravni naslov:
- POSLOVNE in NEPOSLOVNE - Glede na vrsto izpolnitvenega ravnanja:
- POZITIVNE (dajatev, storitev) in NEGATIVNE (opustitev, dopustitev) - Glede na pričakovan uspeh, dosežek izpolnitve:
- OBVEZNOST USPEHA/REZULTATA (pravilo) in OBVEZNOST PRIZADEVANJA (izjema) - Glede na to, kako zavezujejo:
- ENOSTRANSKO in DVOSTRANSKO ZAVEZUJOČE (vzajemne in nevzajemne) - Glede na pravno varstvo:
- IZTOŽLJIVE in NATURALNE (zastarane, igre in stave, obveznosti oseb z omejeno poslovno sposobnostjo) - Glede na omejitev:
- OMEJENE (omejitev dolga in omejitev jamstva) in NEOMEJENE - Glede na pravni temelj:
- KAVZALNE in ABSTRAKTNE - Glede na čas izpolnitve:
- ENKRATNE in TRAJNE, FIKSNI posli (čas izpolnitve je bistven) - Glede na primarnost in sekundarnost:
- PRIMARNE (samostojno iztožljive) in SEKUNDARNE (iztožljive le skupaj s primarnimi) - Glede na samostojnost:
- SAMOSTOJNE in AKCESORNE - Glede na predmet:
- DOLOČENE (genus in species)
- DOLOČLJIVE
- Obveznosti z več predmeti: ALTERNATIVNE (IZBIRNE), FAKULTATIVNE obveznosti, FAKULTATIVNE terjatve, NADOMESTNA IZPOLNITEV
- DENARNE
19
Q
Kako nastane obveznost?
Kakšne načine nastanka obveznosti poznamo?
A
Pravni temelj nastanka obligacijskega razmerja je tisto pravno dejstvo, katerega nastop povzroči nastanek obveznosti.
Načini nastanka:
1. Na podlagi zakona - NEPOSLOVNA obligacijska razmerja:
- neposlovna odškodninska odgovornost
- neupravičena obogatitev
- poslovodstvo brez naročila
2. Na podlagi pravnega posla - POSLOVNA obligacijska razmerja:
- dvostranski - zavezovali pravni posli
- enostranski pravni posli
20
Q
Kako preneha obveznost?
A
REDNO PRENEHANJE (normalno prenehanje = izpolnitev)
IZREDNO PRENEHANJE (drugi načini):
1. po volji obeh strank:
- nadomestna izpolnitev
- prenovitev
- odpust dolga
- soglasna razveza pogodbe
2. z opcijo ene stranke:
- pobotanje
- sodna položitev
- samopomočna prodaja
- razveza z opcijo
3. brez volje strank - ipso iure:
- združitev
- prenehanje subjektov
- prenehanje upnikovega interes
4. ostalo
- nemožnost izpolnitve
- potek časa, odpoved
- ničnost
- izpodbojnost
- razveza pogodbe zaradi neizpolnitve
- razveza pogodbe zaradi spremembe razmer
- razveza pogodbe zaradi čezmernega prikrajšanja
- odstop od pogodbe
21
Q
Kako smrt stranke vpliva na obveznost?
A
Načeloma obveznost ne preneha, razen:
1. OSEBNE OBVEZNOSTI (bistvo je osebna izpolnitev - pomembne so osebne lastnosti in sposobnosti, primer: slikar).
2. MANDAT s smrtjo mandatarja.
3. DRUŽBENA POGODBA s smrtjo družbenika.
22
Q
Kaj je poslovna sposobnost?
Kako je s sklepanjem poslov, če je popolnoma odvzeta, kako če je delno odvzeta in kdaj sploh ne more sklepati nobenih poslov?
A
POSLOVNA SPOSOBNOST je sposobnost samostojno izjaviti voljo v pravnem prometu. Za polnoletne se domneva (nerazsodnost dokazuje tisti, ki se nanjo sklicuje).
POPOLNO imajo vsi polnoletni, ki jim ni bila odvzeta ter mladoletniki nad 15. letom, ki so postali starši ali so sklenili zakonsko zvezo.
DELNO OMEJENO imajo mladoletniki med 15. in 18. letom ter polnoletni, ki jim je bila delno odvzeta.
NESPOSOBNI pa so mladoletniki do 15. leta in osebe, ki jim je bila poslovna sposobnost odvzeta.
POGODBA POSLOVNO NESPOSOBNE OSEBE:
(1) Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe.
(2) Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe, katere ji dovoljuje sklepati zakon.
(3) Druge pogodbe takih oseb so IZPODBOJNE, če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika, vendar pa lahko ostanejo v veljavi, če jih ta pozneje odobri.
POGODBA OTROKA, KI DOPOLNI 15 LET: lahko sam sklepa pravne posle, če zakon ne določa drugače. Za sklepanje poslov, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje je potrebno dovoljenje staršev. Veljavnost pravnega posla, ki ga je sklenil brez dovoljenja staršev, se presoja po pravilih obligacijskega prava (piše v Druž. zakoniku).
23
Q
Katere so predpostavke za veljavno sklenitev pravnega posla?
A
- Glede subjektov:
- pravna sposobnost
- poslovna sposobnost
- razsodnost - Glede volje:
- Volja
- oblika izjave volje
- soglasje volj - Glede predmeta obveznosti:
- Dopustnost
- Določenost ali določljivost
- Možnost - Glede kavze:
- obstoj kavze
- dopustnost kavze
24
Q
Kdaj je rok bistvena sestavina pogodbe?
A
Rok je lahko bistvena sestavina:
- po dogovoru strank
- po naravi stvari
25
Kako rok vpliva na veljavnost obveznosti?
Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe:
(1) dolžnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu.
(2) Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev.
(3) Če je upnik zahteval izpolnitev pogodbe, pa je ni v primernem roku dobil, lahko odstopi od pogodbe.
Če pravočasna izpolnitev NI bistvena sestavina pogodbe:
(1) obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev.
(2) Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev.
(3) Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe.
26
Kdaj je pogodba sklenjena?
1. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.
2. Če so podane vse predpostavke pravnega posla.
3. Načeloma se zahteva soglasje volj
- če soglasja ni, pogodba sploh ne nastane.
4. Pri realnih kontraktih (pogodba o ari, darilna, posodbena pogodba, nadomestna izpolnitev) - pogodba sklenjena šele, ko ena stranka izpolni ali delno izpolni obveznost.
27
Kaj, če ni soglasja volj? Kaj je nesporazum?
1. Kadar sta stranki prepričani, da se strinjata, dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti, se šteje, da pogodba ni bila sklenjena.
2. Potrebna razlaga:
- če se ujemata resnični volji, izjavi pa ne - velja resnična volja
- če se resnični volji ne ujemata, izjavi pa se - iščemo objektivni pomen izjav = pogodba je sklenjena.
3. V primeru drugih nesporazumov (napake volje, zmota, ...) je pogodba izpodbojna.
28
Katere so napake volje?
1. nezavestno nesoglasje (zmota, sila/grožnja/strah, prevara)
2. zavestno nesoglasje (mentalna rezervacija, šala/igra, simulirani pravni posel)
Napake volje so izpodbojne (subjektivni rok: 1 leto, objektivni rok: 3 leta)
29
Kaj je navidezna pogodba?
Navidezna pogodba je simulirani pravni posel.
Stranki prikrivata drugi pravni posel, za katerega ne izjavita prave volje:
- simuliran pravni posel ne velja, nima učinka
- prikriti pravni posel velja, če so pogoji za to izpolnjeni
- navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.
30
1. Kaj je zmota?
2. Kakšna zmota je upoštevana?
3. Kako se bo glasil zahtevek tožbe pri uveljavljanju zmote?
1. Zmota je napačna predstava o določeni okoliščini, ki ne ustreza resničnosti.
2. Upošteva se le BISTVENA zmota, ki se nanaša na:
- PREDMET,
- OSEBO, s katero se sklepa pogodba
- ODLOČILNO OKOLIŠČINO (običajno ali po namenu strank)
3. Gre za OBLIKOVALNI zahtevek (pogodba se razveljavi) in DAJATVENI/vrnitveni zahtevek (če je stranka že kaj plačala na ta račun).
31
Kaj je grožnja?
- Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe.
- Strah mora biti utemeljen - iz okoliščin se vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, telesni ali drugi pomembni dobrini stranke ali koga drugega.
32
Kaj je prevara?
Prevara je dejanje, s katerim ena stranka pri drugi povzroči zmoto ali drugo stranko drži v zmoti z namenom, da bi drugo stranko pripeljala k sklenitvi pogodbe.
33
Kaj pomeni nemožnost izpolnitve?
Nemožnost izpolnitve nastane, ko obveznosti ni mogoče izpolniti v času, ko bi bila glede na pravno podlago izpolnitev veljavna.
Dve obliki:
- NEKRIVDNA nemožnost (nobena stranka ne odgovarja):
1) popolna nemožnost - obveznost dolžnika ugasne (morebitno delno izpolnitev lahko zahteva nazaj po pravilih neupravičene obogatitve)
2) delna nemožnost - upnik lahko odstopi od pogodbe ali pa dolžnik lahko zahteva sorazmerno zmanjšanje obveznosti
- KRIVDNA nemožnost (oškodovani stranki obveznost ugasne, obdrži pa svojo terjatev, ki se zmanjša za koristi, ki jih ima od oprostitve):
1) dolžnikova krivda: upnik lahko zahteva odškodnino ali pa odstopi in uveljavlja škodo
2) upnikova krivda: dolžnik je prost obveznosti
SANKCIJA - odškodninska odgovornost. Ločimo, ali ima pogodbenik:
1. POZITIVNI pogodbeni interes - upnik zahteva vrednost pravilne izpolnitve;
2. NEGATIVNI pogodbeni interes - upnik lahko odstopi od pogodbe in zahteva korist, kot če bi z drugim sklenil pogodbo;
34
Kakšne oblike neveljavnosti pogodb pozna OZ?
OZ pozna dve obliki (bipartitni sistem):
1. NIČNOST (absolutno neveljavnost)
2. IZPODBOJNOST (relativno neveljavnost)
Sodna praksa priznava tudi neobstoječe pravne posle.
35
Vse o izpodbojnosti!
1. POJEM: Izpodbojnost je relativna neveljavnost pravnih poslov, katere namen je varstvo interesa posameznika, njeno uveljavljanje pa je vezano na voljo strank.
2. RAZLOGI:
- omejena poslovna sposobnost stranke
- napake volje
- čezmerno prikrajšanje
- OZ ali drug zakon tako določa
3. UVELJAVLJANJE:
- le pogodbenik v čigar interesuje izpodbojnost (sodišče ne pazi po UD)
- samo s tožbo, ne s procesnim ugovorom
4. ROK:
- subjektivni: 1 leto
- objektivni: 3 leta
5. UČINEK: razveljavitev učinkuje ex tunc (za nazaj)
6. KONVALIDACIJA:
- če se stranka, upravičena za izpodbijanje, izreče, da ostaja pri pogodbi, ali
- je ne izpodbije v roku.
- Konverzija ni potrebna.
7. ZAHTEVA ZA IZJASNITEV:
- sopogodbenik lahko od upravičenca zahteva, da se v 30 dneh izjasni o izpodbijanju.
- če se ne izjasni ali ne ostaja pri pogodbi, se šteje za razveljavljeno.
8. PRAVNE POSLEDICE RAZVELJAVITVE:
- vrnitveni zahtevek (vsaka stranka mora vrniti prejeto)
- odškodninska odgovornost (pogoji: krivda, škoda in vzročna zveza) - 2 obliki:
1. odgovornost za razveljavitev (škodo),
2. odgovornost poslovno omejenega prevaranta
36
Vse o ničnosti!
1. POJEM: Ničnost je absolutna neveljavnost pravnih poslov, že od samega začetka.
2. RAZLOGI:
- predmet obveznosti je nemogoč, nedopusten, nedoločen ali nedoločljiv,
- tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti
- kavza je nedopustna ali je ni
- nedopusten nagib je bistveno vplival na enega sopogodbenika pa drugi to ni vedel (pri neodplačni nima veze ali je vedel)
- pogodba ni v predpisani ali dogovorjeni obliki (ničnost po namenu ali dogovorjena)
- odložni ali razvezni pogoj v nasprotju z ustavo, moralo ali predpisi, tudi nemogoč odložni pogoj
- nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom (če namen pravila ne kaže na drugo sankcijo)
- oderuška pogodba
- pogodba poslovno popolnoma nesposobne osebe
- pogodba pravne osebe ultra vires (zunaj svoje pravne sposobnosti)
3. UVELJAVLJANJE:
- vsakdo z interesom
- sodišče pazi po UD
4. ROK:
- časovno neomejeno
5. UČINEK: Šteje se, kot da pravni posel ni bil sklenjen.
6. KONVALIDACIJA - ne;
- konverzija, če nična pogodba izpolnjuje pogoje za kakšno drugo pogodbo, je ta veljavna, če:
- se sklada z namenom strank
- bi jo stranki sklenili, če bi vedeli za ničnost prve pogodbe.
7. PRAVNE POSLEDICE:
- vrnitveni zahtevek (vsaka stranka mora vrniti prejeto, če to ni mogoče pa dati valorizirano denarno nadomestilo)
- zavrnitev zahtevka nepoštene stranke (pri nasprotovanju morali)
- odškodninska odgovornost (pogoji: krivda enega + dobra vera drugega, škoda in vzročna zveza)
8. DELNA NIČNOST - če je nično samo eno določilo, ni nična cela pogodba (razen če je nično določilo pogoj za veljavnost ali odločilen nagib - pa še takrat ga lahko nadomesti zakon, če je namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da se pogodba znebi tega določila)
37
1. Kaj je novacija?
2. Kakšni so pogoji?
3. Kje v OZ je urejena?
1. Novacija ali prenovitev je:
- drug način prenehanja obveznosti
- in sicer dogovor strank, da bosta obstoječo obveznost nadomestili z novo,
- nova obveznost pa ima drugačen predmet ali drugačno pravno podlago.
Prenovitev se ne domneva.
Za novacijo ne štejejo spremembe ali dodatki o:
- roku,
- kraju,
- načinu izpolnitve,
- poznejšem sporazumu o obrestih,
- pogodbeni kazni,
- zavarovanju izpolnitve,
- kakšnem drugem stranskem določilu (tudi izdaja nove listine o dolgu).
2. Pogoji:
- OBVEZNOST mora obstajati (veljavnost prejšnje obveznosti)
- IZRECNO izražena volja
- sprememba PREDMETA obveznosti ali poslovne PODLAGE
38
Katere so spremembe na dolžniški strani pravnega razmerja?
- prevzem dolga
- pristop k dolgu
- prevzem izpolnitve
39
Kaj je prevzem dolga?
Je zrcalna slika cesije - opravi se s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (če se ne izreče, se šteje, da je odklonil (izjema pri hipotekarnih dolgovih), če pa je sprejel izpolnitev od prevzemnika, se domneva, da je privolil).
Ima učinek prevzema izpolnitve:
1. dokler upnik ne privoli
2. če upnik odkloni
40
Kakšen je učinek prevzema dolga?
1. Sprememba dolžnika (stari dolžnik je prost (razen v primeru prevzemnikove prezadolženosti, za katero upnik ni vedel), obveznost med upnikom in novim dolžnikom je ista kot prej)
2. Stranske pravice ostanejo dalje, razen o.o.d.d. novi dolžnik ne odgovarja za neizterjane, a že zapadle obresti (izjema - poroštva in zastave tretjih prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo)
3. Ugovori ostanejo, novi dolžnik pa ima tudi morebitne svoje ugovore (ne pa tudi ugovore iz pogodbe o prevzemu)
4. Zastaranje teče dalje (ker je isto razmerje)
41
Katere so predpostavke za prevzem dolga?
1. Dopusten dolg
- je v pravnem prometu
- ni strogo oseben
- je bodoč ali pogojen
2. oblika (če je predpisana)
42
Kaj je pristop k dolgu?
Je pogodba med upnikom in tretjo osebo, s katero slednja stopi v zavezo poleg dolžnika, oba pa potem odgovarjata solidarno. Tega ni mogoče izključiti.
Privolitev dolžnika ni potrebna.
43
Kakšna je razlika med poroštvom in pristopom k dolgu?
- Pristopnik nima pravne dobrote vrstnega reda in
- ne regresne pravice (ker ni pristopil s sodelovanjem dolžnika).
44
Kaj je prevzem izpolnitve?
Je pogodba med dolžnikom in tretjo osebo, s katero se slednja zaveže, da bo izpolnila njegovo obveznost naproti upniku.
Tretja oseba (prevzemnik) odgovarja le dolžniku, če ne izpolni pravočasno upniku in ta terja dolžnika, nima pa proti prevzemniku upnik nobene pravice (ker ni prevzel ali pristopil k dolgu).
45
Kaj je cesija?
Je odstop terjatve iz cedenta (upnika) na cesionarja (nekoga tretjega), brez sodelovanja odstopljenega dolžnika.
Značilnosti:
- sprememba na aktivni strani
- kavzalen posel (med upnikoma) in abstrakten (med upnikoma in dolžnikom)
- spada med personalne subrogacije (realne subrogacije - sprememba predmeta, personalne subrogacije - sprememba strank)
46
Katere so vrste cesije?
- pogodbena
- zakonska
- nujna
- z aktom državnega organa
47
Kakšna je pravna narava cesije?
Je obligacijskopravni ekvivalent tradicije oz. izročitve v stvarnem pravu.
Vsebuje dva posla:
- zavezovalni (obligacija prenosa)
- razpolagalni (stvarnopravni - prenos)
Cesija je akcesorni posel, saj je odvisna od terjatve.
48
Kaj je pogoj za učinkovanje cesije?
Obvestilo dolžnika (ni potrebna privolitev).
49
Kakšno je razmerje med prevzemnikom in dolžnikom pri cesiji?
Prevzemnik ima proti dolžniku enake pravice kot jih je imel odstopnik.
Dolžnik lahko proti prevzemniku uveljavlja tudi ugovore, ki bi jih lahko proti odstopniku do trenutka, ko je zvedel za odstop.
50
51
Kakšno je razmerje med odstopnikom in prevzemnikom pri cesiji?
- odstopnik mora izročiti prevzemniku vse dokaze o terjatvi in stranskih pravicah (zadolžnico in ostalo)
- pri odplačni cesiji je odgovoren za obstoj terjatve (v trenutku odstopa)
- za izterljivost terjatve odgovarja, če je to bilo dogovorjeno, a le do višine, kolikor je prejel od prevzemnika
52
Kateri so posebni primeri cesije?
INKASO CESIJA:
- odstop namesto izpolnitve (terjatev ugasne, ko je sklenjena pogodba)
- odstop v izterjavo (terjatev ugasne, ko upnik izterja odstopljeno terjatev)
FIDUCIARNA CESIJA:
- odstop v zavarovanje (upnik odstopi terjatev tretjemu, do katerega ima obveznosti, tretji pa mora za odstopljeno terjatev skrbeti kot dober gospodar/gospodarstvenik)
- globalna fiduciarna cesija (odstop vseh obstoječih in bodočih terjatev)
Presežek se mora vrniti.
53
Kaj je to valutna klavzula in kaj indeksna klavzula?
INDEKSNA KLAVZULA: dogovor strank, da se denarna obveznost določi glede na spremembe cen za blago in storitve, izražene z indeksom cen (ugotavlja pooblaščena organizacija).
VALUTNA KLAVZULA: isto, le da se obveznost določa glede na gibanje tečaja tuje valute (valutna klavzula).
Lahko tudi glede na spremembe drugih cen, če ni takšen dogovor v nasprotju z zakonom.
Valorizacija se opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve (o.o.d.d).
54
Na čem lahko temelji zastopanje?
Upravičenost za zastopanje temelji
- na zakonu,
- na drugem pravnem aktu ali
- na izjavi volje zastopanega (pooblastitev).
55
Kakšni so učinki zastopanja?
Pogodba, ki jo sklene zastopnik (v mejah svojih pooblastil), zavezuje zastopanega, enako tudi druga njegova pravna dejanja.
Zastopnik mora o zastopanju obvestiti nasprotno stranko (pogodba velja tudi, če to ne stori, pa je druga stranka vedela za zastopanje ali bi iz okoliščin morala).
56
Ali lahko zastopnik prenese svoja pooblastila?
Samo če mu to dovoljuje zakon ali pogodba, sicer pa le, če ne more osebno opraviti posel, pa ga je treba opraviti nemudoma.
57
Kaj če zastopnik prekorači pooblastila?
- prekoračitev velja samo, če jo zastopani odobri
- odobritev ima učinek za nazaj
- če drugi za prekoračitev ni vedel, lahko takoj, ko zve, izjavi, da se ne čuti zavezan s pogodbo (če se zastopani ne izjasni sta z zastopnikom solidarno odgovorna drugemu za škodo)
58
Kaj če pogodbo sklene neupravičena oseba?
Če nekdo brez pooblastila sklene pogodbo, zastopanega zavezuje le, če to naknadno odobri.
Nasprotna stranka lahko zahteva od njega izjasnitev, če se ne, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena (za škodo odgovarja pooblaščenec brez pooblastila).
59
Kaj je pooblastilo?
Je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu.
OBLIKA: Sklenjeno mora biti v isti obliki, kot velja za primarno pogodbo ali posel.
OBSEG: Samo tisti posel, za katerega je pooblaščen, pri splošnem pooblastilu pa vsi, ki spadajo v redno poslovanje. OZ pozna tudi pooblastilo po zaposlitvi. Brez posebne pooblastitve ne sme:
- prevzeti menične obveznosti
- skleniti arbitraže
- se odpovedati kakšni pravici (brez povračila)
60
Ali lahko pooblastitelj prekliče ali zoži pooblastilo?
Lahko, brez posebne oblike, tudi če se je tej pravici odpovedal, nima pa učinka proti tretjemu, ki je sklenil pogodbo s pooblaščencem in ni vedel za to.
Če je s tem kršena kakšna pogodba, ima pooblaščenec pravico do povrnitve škode.
61
Kaj je oderuška pogodba?
Oderuška pogodba je, če kdo izkoristi:
- stisko ali težko premoženjsko stanje drugega,
- njegovo neizkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost,
in si izgovori zase ali za tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju z njegovo dajatvijo ali storitvijo.
Taka pogodba je NIČNA.
Lahko pa v petih letih oškodovani zahteva zmanjšanje obveznosti na pravičen znesek, sodišče pa mu ugodi, če je to mogoče, in pogodba ostane v veljavi.
62
Kaj je odpust dolga?
Je dogovor med upnikom in dolžnikom, po katerem upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval izpolnitve obveznosti, dolžnik pa se strinja.
Odpust je lahko:
- delen ali popoln
- pogojen ali nepogojen
- takojšen ali vezan na rok
- posamičen (le določena terjatev) ali splošen (ugasnejo vse terjatve, razen tistih, za katere upnik ni vedel v času odpusta)
Predpostavki odpusta:
- upnik izjavi dolžniku, da mu odpušča dolg in dolžnik odpust sprejme; (za veljavnost sporazuma ni potrebna enaka oblika kot za odpuščeno obveznost)
- dolg je možno odpustiti (ni se možno odreči strogo osebnim razmerjem in neprenosljivim terjatvam. Odpusti se lahko tudi bodoči dolg)
63
Kako učinkuje odpust dolga proti ostalim porokom ali dolžnikom?
- odpust dolga poroku ne oprosti glavnega dolžnika
- odpust dolga glavnemu dolžniku ne odpusti poroka
- odpust dolga enemu izmed več porokov ne oprosti ostalih porokov, vendar se njihova obveznost sorazmerno zmanjša
64
Kaj je zamuda?
Je pravni položaj pogodbene stranke, ob nastopu katerega OZ določa nastanek nekaterih pravnih posledic (npr. prehod nevarnosti tveganja naključnega uničenja, začetek teka zamudnih obresti).
Poznamo dolžniško in upniško zamudo.
65
Kaj je dolžnikova zamuda?
Dolžnik ne izpolni obveznosti ob zapadlosti.
Obveznost obstaja naprej, jo je še mogoče izpolniti, nastopijo pa tudi druge pravne posledice (zamudne obresti, odškodnina, prehod rizika, prenehanje zaradi neizpolnitve).
66
Kdaj dolžnikova zamuda kljub neizpolnitvi ne nastopi?
- Če dolžnik ugovarja neizpolnitev nasprotne obveznosti
- Če dolžnik ugovarja ogroženost
- Če nastopi upnikova zamuda
67
Kaj je upnikova zamuda?
- Če upnik brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali
- jo s svojim ravnanjem prepreči.
- Če je pripravljen sprejeti dolžnikovo sočasno obveznost, ne nudi pa izpolnitve svoje.
68
Kakšne so posledice upnikove zamude?
- prenehanje dolžnikove zamude
- prehod nevarnosti naključnega uničenja na upnika
- nehajo teči obresti
- dolžnost povrnitve škode dolžniku
- povrnitev stroškov hrambe dolžniku
69
Kaj je pogodbena kazen?
Je vnaprej določena civilna sankcija za primer neizpolnitve, zamude ali nepravilne izpolnitve pogodbe.
Pogodbena kazen:
- je lahko denar ali druga korist
- je akcesorna glavni pogodbi (enaka oblika)
- ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti
- (v dvomu se šteje, da je) dogovorjena za zamudo
- poljubno visoka, a jo sodišče lahko zniža, če je nesorazmerna
- se lahko zniža tudi, če je upnik soodgovoren
- ne zadostuje, ker je škoda večja - lahko zahteva razliko (popolno odškodnino)
70
Kaj je pobot?
Je prenehanje terjatev med istima strankama, ki sta druga drugi hkrati upnik in dolžnik, če se obe glasita na denar ali nadomestne stvari iste vrste in sta zapadli. (pogoji: istovrstnost, dospelost, likvidnost, vzajemnost)
71
Kakšni obliki pobota poznamo in razlika med njima.
1. materialni oz. predpravdni pobot (ugovor ugasle pravice) ali
2. procesni pobot.
Razlika je v učinkovanju:
- materialno (OZ) učinkuje ex nunc (ko sta si terjatvi stopili nasproti),
- procesno (ZPP) učinkuje za naprej (sodišče pobota terjatvi, ki takrat prenehata).
72
Tožnik uveljavlja terjatev, toženec v pobot uveljavlja že pravnomočno terjatev. Je to OK?
To je procesni pobot oz. pobotni ugovor - neke vrste pravno varstvo, namenjeno obrambnim ciljem (zavrnitvi tožbenega zahtevka).
Pobotni ugovor je treba pravilno oblikovati in z navedbami substancirati, uveljavlja pa se lahko le do višine vtoževane terjatve.
Npr. toženec samo reče: »Jaz uveljavljam pobotni ugovor zoper tožnika iz naslova ___ v znesku ___«.
Sledi tripartitni izrek (ugotovitev
prve terjatve, druge terjatve in izrek glede na preostanek - zavrnitev ali ugoditev v razliki).
GLEDE PRAVNOMOČNOSTI:
S pobotnim ugovorom lahko uveljavljamo tudi terjatev, o kateri je že pravnomočno odločeno. Sodišče terjatve ne ugotavlja še enkrat, zgolj ugotovi obstoj terjatve in izreče pobotanje. Sodno pobotanje učinkuje le za naprej.
73
Kaj je materialni pobot?
Pobotanje po OZ - način prenehanja obveznosti.
Možno:
- z enostransko pobotno izjavo,
- z enostranskim prisilnim pobotom,
- z zakonskim prisilnim pobotom in
- po dogovoru strank.
74
Kdaj nastane škoda?
Odvisno od okoliščin primera.
Premoženjska škoda: v trenutku zmanjšanja premoženja.
Nepremoženjska škoda: ko se poseg manifestira v eni od oblik (ko je možno izraziti obstoj in obseg škode) - pogosto šele po stabilizaciji poškodbenega posega (npr. konec zdravljenja)
75
Kaj je potrebno za odškodninsko obveznost?
Izpolnjeni morajo biti pogoji bodisi subjektivne bodisi objektivne odškodninske odgovornosti.
76
Kakšen je trend v sodni praksi glede objektivne odgovornosti?
Trend je zoževanje pojma nevarna stvar ali dejavnost.
Vendar pa je vseeno sodstvo zelo strogo pri odgovornosti države, recimo za zveri, padajoče kamenje, ...
77
Kakšne vrste odškodninske odgovornosti pozna OZ?
1. Pogodbeno (zaradi kršitve pogodbene obveznosti) in nepogodbeno (zaradi kršitve druge, neposlovne obveznosti ali nekega nevarnega, tveganega delovanja).
2. Subjektivno (krivdna) in objektivno (ne glede na krivdo).
3. Splošno in posebne (odgovornost imetnika živali, organizatorja prireditve, za rušenje gradbe, ipd.).
78
Katere so predpostavke krivdne odgovornosti?
- protipravnost (ravnanja ali posledice)
- škoda
- vzročna zveza med nastalo škodo in protipravnim ravnanjem
- odgovornost na strani povzročitelja škode (bodisi krivdna bodisi objektivna) *
Trditveno in dokazno breme za prve tri nosi oškodovanec, četrti se domneva in je na tožencu, da se razbremeni.
Pri objektivni odgovornosti ne dokazujemo vzročne zveze, ampak samo nevarnost stvari ali dejavnosti plus nastanek škode.
79
Kaj je temeljno pravilo krivdne odgovornosti?
Nikomur škodovati - neminem laedere = prepoved povzročanja škode (vsak se je dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo).
80
Vzročna zveza pri odškodnini.
Med ravnanjem povzročitelja in nastalo škodo mora biti podana PRAVNO RELEVANTNA VZROČNOST.
81
Katere so teorije vzročnosti?
1. ekvivalenčna teorija o vzročnosti (sine qua non) - vzrok so vse tiste okoliščine, brez katerih škoda ne bi nastala (in vse so enakovredne).
2. adekvatna vzročnost - vzrok so tiste okoliščine, ki po rednem, normalnem toku stvari pripeljejo do enakih posledic (razlikovanje med vzročno zvezo med dejanjem in škodnim dogodkom ter vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom škode).
3. teorija o ratio legis vzročnosti - škoda nastane kot kršitev varnostnih predpisov (vzrok je tisti, ki ga norma šteje)
Problematične teorije:
4. konkurirajoča vzročnost (več vzrokov, a ni možno ugotoviti pravega)
5. kumulativna vzročnost (več zaporednih vzrokov)
6. alternativna vzročnost
7. hipotetična vzročnost
82
Kakšna je novejša sodna praksa glede vzročnosti?
EGGSHELL SKULL: povzročitelj škode mora sprejeti oškodovanca takšnega, kot je
CRUMBLING SKULL: oškodovanec sam nosi del škode, če se z gotovostjo ugotovi, da bi se dotlej skrito bolezensko stanje tudi samo od sebe pokazalo
Uporaba doktrine o prekinitvi vzorčne zveze: npr. delna prekinitev vzročnosti iz dveh nesreč (inkontinenca) – ne bi bilo druge inkontinence brez prve.
Po starejšem pravnem mnenju VS iz leta 1998 se je oškodovančeve osebne lastnosti štelo kot pravno relevanten vzrok, ki pripelje do deljene vzročnosti, zaradi česar je oškodovancu prisodilo le del odškodnine.
83
Kako se določa odškodnina za nepremoženjsko škodo? Kaj se upošteva?
Nepremoženjska škoda je:
- povzročitev telesnih ali
- duševnih bolečin (zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti, razžalitve, okrnitve svobode ali smrti bližnjega) ali
- strahu drugemu ter
- okrnitev ugleda pravne osebe.
Višina odškodnine je odvisna od:
- pomena dobrine,
- namena odškodnine in
- upošteva se načelo individualizacije
84
Od kdaj tečejo zamudne obresti pri nepremoženjski škodi (po novejši praksi)?
- Od poteka roka za izpolnitev, ki ga je upnik (oškodovanec) določil v zahtevku (ko je dolžnika pozval k izpolnitvi obveznosti),
- sicer pa od vložitve tožbe dalje.
84
Kako pa je pri objektivni odgovornosti? Kaj je treba dokazovati in kdo dokazuje?
Merodajna je vzročna zveza med nevarno stvarjo/dejavnostjo in škodo - šteje se, da škoda izvira iz te stvari/dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Odgovarja imetnik nevarne stvari ali tisti, ki opravlja ali organizira nevarno dejavnost, ki pa se lahko EKSKULPIRA:
- dokaže, da škoda izvira iz drugega vzroka, ali
- je nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali tretjega, ali
- je oškodovanec prispeval k nastanku škode, ali
- je k nastanku škode prispeval kdo tretji (soprispevek - solidarna odgovornost)
85
Kdo ne odgovarja za povzročeno škodo?
1. DUŠEVNO motena oseba (ni zmožen razsojati) - če je samo prehodno nerazsoden, je odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v to stanje (odgovarja ta, ki ga je v stanje spravil)
2. OTROK do 7 leta
3. OTROK med 7 in 14 letom ne odgovarja, razen če se dokaže, da je bil sposoben razsojati
4. Oseba v SILOBRANU za škodo napadalca
5. Kdor povzroči škodo v STISKI (odškodnina od odgovornega za škodo ali tistega, od katerega je bila odvrnjena - do višine koristi) - tisti, ki je odvračal in utrpel škodo, jo lahko zahteva tistega, kateremu je to delal
6. Kdor izvaja SAMOPOMOČ, tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči.
7. Kdor v svojo škodo DOVOLI drugemu, da nekaj stori, ne more od njega zahtevati povrnitve škode (razen, če je dejanje nezakonito)
86
Odgovornost za delavce (subjektivna, objektivna, ekskulpacija delodajalca)
SUBJEKTIVNA ODGOVORNOST:
Za škodo, ki jo povzroči delavec tretji osebi, delodajalec, razen če dokaže, da je delavec ravnal tako, kot je bilo treba.
OBJEKTIVNA ODGOVORNOST:
Če je škoda nastala pri opravljanju nevarnega podjema, delodajalec odgovarja objektivno kot za škodo od nevarne dejavnosti. Oprosti se lahko samo, če dokaže okoliščine, ki so razlog za oprostitev objektivne odgovornosti.
POVRNITEV OD DELAVCA:
Oškodovanec lahko zahteva povrnitev škode tudi od delavca, če je ravnal namenoma.
REGRESNI ZAHTEVEK:
Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, lahko v pol leta od delavca zahteva povrnitev.
87
Odgovornost za škodo, ki jo povzroči domača žival ter ali se je mogoče ekskulpirati?
- imetnik nevarne živali je objektivno odgovoren
-imetnik domače živali je krivdno odgovoren, razen če je poskrbel za varstvo in nadzorstvo
88
Vaš pes ugrizne neko osebo; kako bi se branili v pravdi? Kako je z odgovornostjo za živali?
Sodna praksa postavlja relativno visok prag skrbnosti imetnika psa.
Ustrezen nadzor psa:
- skrb, da bo pes zanesljivo priklenjen,
- da ne bo mogel pobegniti in
- se brez nadzora gibati po okolici.
Če nekdo prevzame nadzor nad psom, preide nanj tudi odgovornost, pri čemer lastnik psa odgovarja za izbiro.
ODGOVOR:
Zatrjeval bi, da sem uporabil vse ustrezne zaščitne ukrepe, in za škodo ni podana krivda (ni bilo naklepa niti malomarnosti) oz. tudi splošne exkulpacijske razloge:
- višja sila;
- ravnanje oškodovanca (najmanj soprispevek – npr. oškodovanec je izzival psa, ipd.);
- ravnanje tretje osebe.
89
Odgovornost zdravnika? Kdaj se lahko uspešno uveljavlja zdravniška napaka?
Zdravniška napaka je dejanje zdravnika, ki povzroči nastanek škode pri bolniku.
Zdravniki lahko odgovarjajo iz naslova:
A. pogodbenega pravnega temelja (zlasti pri zasebnikih, ki nudijo storitve na podlagi zasebnega dogovora) - odgovornost za skrbno in strokovno ravnanje (pomembna tudi vzročna zveza med ravnanjem in škodo)
B. civilnega delikta – zakonit temelj - odškodninska oz. civilnopravna odgovornost izhaja iz obligacijskega oz. obveznostnega razmerja med bolnikom in zdravnikom (npr. neprivolitev bolnika, kršitev stroke) - pomembna je škoda, vzročna zveza in krivda
Ravnanje se presoja v vsakem posameznem primeru, ugotavlja se ga z izvedencem.
90
Zavarovalnica regresno toži svojega zavarovanca, ker je povzročil prometno nezgodo vinjen. Kdo mora kaj dokazovati? Kakšen je temelj nastanka takšne obveznosti?
Zavarovalnica uveljavlja regres (max. 12.000 EUR), če:
- je voznik uporabljal vozilo za drugačen namen od zavarovanega,
- ni imel veljavne vozniške (ali je kršil prepoved vožnje),
- je bil pijan ali zadet,
- je škodo povzročil namenoma (edini več kot 12.000 EUR),
- vozilo ni bilo tehnično brezhibno,
- je zapustil kraj nesreče.
Podlaga za regresni zahtevek (po ZOZP) je pogodbena - zavarovalna pogodba.
Zavarovalnica mora dokazati:
- obstoj pogodbe in predložiti SPP, potrdilo o izplačilu in
- dokazati razlog (vinjenost).
Temelj nastanka obveznosti je zakon (ZOZP).
91
Zastaranje, če je škoda povzročena s KD in ne pride do kazenskega postopka (npr. storilec umre med KP)? Kako je v civilnem postopku? Kako je s predhodnimi vprašanji?
Pravdno sodišče je vezano na:
- obsodilno kazensko sodbo, zastaranje odškodninske terjatve začne po kaz. postopku,
- na oprostilno, razen, če je bila izrečena in dubio pro reo
- na zavrnilno, če dejanje ni KD
Izjemoma sme pravdno sodišče vprašanje obstoja KD rešiti, če:
- storilec ni znan,
- storilec duševno zboli,
- storilec umre,
- je obtožba zoper storilca umaknjena, pa oškodovanec ni obveščen,
- pride do amnestije.
V primerih, ko je zoper povzročitelja škode tekel kazenski postopek, za presojo pravočasnosti odškodninske tožbe pomemben način, na katerega je bil ta postopek zaključen:
- če je pravdno sodišče na njegovo odločitev vezano, obstoja KD ni dovoljeno ugotavljati kot predhodno vprašanje
- če pravdno sodišče na odločitev kazenskega ni vezano, ali kazenskega postopka ni bilo, sme izjemoma odločati o obstoju KD kot o predhodnem vprašanju. Izjeme:
- storilec ni znan,
- storilec duševno zboli,
- storilec umre,
- obtožba zoper storilca umaknjena, pa oškodovanec ni obveščen,
- amnestija.
92
Kaj je zastaranje?
Zastaranje pomeni, da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.
S pretekom zastaralnega roka preneha sodno varstvo pravice.
Z zastaranjem se civilnopravna obveznost spremeni v naturalno.
Če izpolni zastarano obveznost, nima pravice terjati nazaj.
Sodišče upošteva zastaranje le na ugovor dolžnika, ne po UD!
93
Kakšni so zastaralni roki odškodninskih terjatev?
- 3 leta, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil, in
- 5 let od nastanka škode (absolutno zastaranje).
Posebnosti:
- zavarovalne pogodbe: 3 leta od zavarovalnega primera oz. 5 let, če dokaže, da zanj ni vedel,
- korupcija: 5 leta odkar je izvedel za škodo ali 15 let od dejanja korupcije,
- terjatve, ugotovljene pred sodiščem ali drugim organom: 10 let,
- spolna zloraba mladoletne osebe: 15 let od polnoletnosti oškodovanca
- kazniva dejanja: v roku za zastaranje kazenskega pregona.
94
Kakšen je zastaralni rok v primeru, da je škoda povzročena s kaznivim dejanjem?
Če je za kazenski pregon predpisan daljši rok, velja ta tudi za odškodnino.
Pretrganje zastaranja kazenskega pregona pomeni tudi pretrganje zastaranja odškodnine (isto velja za zadržanje).
95
Kaj je darilna pogodba?
Neodplačna pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zaveže prenesti na drugo osebo (obdarjenca) lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, ta pa izjavi, da se s tem strinja.
96
Kdaj se zahteva obličnost? Kaj če darilna pogodba ni pisna?
Mora biti pisna, neobveznost pisne oblike velja le, če darovalec podarjeno stvar takoj prenese na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga.
Če prenos ni bil opravljen, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki.
Pri nepremičninah, mora biti pisna.
Posebnosti tudi pri zakoncih oz. ZZP - NZ!
Darilna pogodba za primer smrti - NZ!
97
Kako nagib vpliva na veljavnost pogodbe?
Če je nagib:
- nedopusten in je
- bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo,
- drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi moral vedeti,
- je takšna pogodba NIČNA.
NIČNA pa je tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev drugega sopogodbenika.
Pri darilni pogodbi ima nagib posebno močno vlogo.
98
Razlogi za preklic darila?
Darilna pogodba je praviloma nepreklicna.
IZJEME (kogentne določbe o preklicu):
- preklic zaradi stiske (če je po sklenitvi pogodbe ogroženo njegovo preživljanje)
- preklic zaradi hude nehvaležnosti (obdarjenec se proti darovalcu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po moralnih načelih nepravično, če bi prejeto obdržal);
- preklic zaradi pozneje rojenih otrok (darovalec šele po sklenitvi dobi otroka, prej pa otrok ni imel).
Preklic je možen le v roku enega leta od dneva, ko je darovalec izvedel za razlog za preklic.
99
Kakšen je zahtevek za vrnitev darila zaradi preklica?
Dajatveni, ne ugotovitveni (darilna pogodba je preklicana že s prejemom izjave v roku!).
100
Darila med zakoncema?
Pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata zakonca med seboj, morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa, razen za manjša darila, sorazmerna s premoženjskim stanjem darovalca oz. če z zakonom ni drugače določeno, kot npr. za nepremičnine.
Sklepata lahko sicer vse pogodbe, kot z drugimi.
101
Razlika med pogodbo o preužitku in pogodbo o dosmrtnem preživljanju?
Bistvena razlika je čas izročitev premoženja zavezancu.
Pri pogodbi o preužitku zavezanec postane takoj lastnik nepremičnine, pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa šele po smrti preživljanca in na podlagi predloženega mrliškega lista zanj.
102
Tožba na plačilo uporabnine (solastniki)? Kdaj eden od bivših zakoncev ne bi bil upravičen do uporabnine?
Če sta mož in žena solastnika ali je nepremičnina skupno premoženje, lahko eden od drugega zahteva uporabnino.
Če nekdo tujo stvar uporabil v svojo korist, lahko imetnik (ne glede na pravico do odškodnine) zahteva nadomestilo koristi od uporabe.
Tožbeni zahtevek je dajatvene narave in je verzijski (povračilni).
Zatrjevati mora obseg koristi in hkrati izgube za nezmožnost uporabe (npr. primerjaš običajno najemnino za podobno nepremičnino)-
Predvsem pa mora dokazati, da ji PREPREČUJE (omejuje) uporabo solastninskega deleža oziroma je uporaba objektivno nemogoča (se pravi, če se prostovoljno odseliš, ti ne pripada uporabnina).
Možna bi bila tudi tožba iz naslova motenja posesti in rei vindicatiao (vrnitev odvzete stvari).
103
Kdo je potrošnik?
Je fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven njegove poklicne ali pridobitne dejavnosti.
104
*Kako sklenete pogodbo?
Druga stranka ne izpolni, kaj boste storili?
Kako: s sporazumom, ponudba in sprejem.
Če druga stranka ne izpolni, je vprašanje, ali je rok bistvena sestavina ali ne.
105
Oblika pogodbe.
1. NAČELO KONSENZUALNOSTI oz. BREZOBLIČNOSTI: Za sklenitev pogodbe se ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon drugače določa.
2. Zahteva, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za spremembe ali dopolnitve (veljavne ustne dopolnitve o stranskih točkah, če to ni v nasprotju z namenom)
3. Nekatere pogodbe morajo biti v pisni obliki (nepremičnine, darilna, gradbena, poroštvena izjava, kreditna, ...)
4. FUNKCIJE OBLIKE: svarilna, kontrolna, dokazna
5. Posebna OBLIČNOST - NOTARSKI ZAPIS (med zakoncema, osebe pod skrbništvom, odpoved neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, ...)
106
Posledica neizpolnjene darilne pogodbe?
Odvisno od oblike, če je sklenjena v pisni obliki, lahko s tožbo zahtevaš izpolnitev.
Zakon: "Če darovalec podarjeno stvar ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki, če ne obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve."
