KAZENSKO - BČD Flashcards
(150 cards)
1
Q
Načelo zakonitosti v kazenskem materialnem pravu.
A
Temeljno načelo.
- Nihče ne sme biti kaznovan, ki ga zakon ni določil za kaznivo, preden je bilo storjeno = NI KD IN KAZNI BREZ ZAKONA.
- Kazniva dejanja se ugotavaljajo (in kazni zanje določajo) po zakonu, ki je veljal od storitvij dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši = VELJA ZAKON OB STORITVI.
2
Q
Elementi načela zakonitosti.
A
- Prepoved uporabe običajnega prava - SAMO ZAKON DOLOČI KD.
- Prepoved določanja kaznivih dejanj z nejasnimi pojmi - DOLOČNE DOLOČBE.
- Prepoved RETROAKTIVNOSTI (povratne veljave predpisov).
- Prepoved ANALOGIJE (sredstvo za zapolnjevanje praznin).
3
Q
Izjema od načela “nullum crime, nulla poena sine lege scripta”.
A
To je prepoved določanja kaznivih dejanj z drugimi akti, kot z zakonom - IZJEMA: običajno pravo je lahko vir institutov, ki so v korist storilcu.
4
Q
Katera analogija je dovoljena v kazenskem materialnem pravu?
A
- analogija intra legem (besedilo: “in v dugih primerih”) - v opisu KD je navedenih nekaj znakov, ne pa vseh, ki se lahko pojavijo. Obvezna je RESTRIKTIVNA razlaga.
5
Q
Katere so analogije v kazenskem pravu?
A
- pravna analogija (iz pr. načel bi izhajalo, da je neko dejanje nevarno družbi)
- zakonska analogija (norma se raztegne na primere, ki jih zakon izrecno ne navaja) - sklepanje po podobnosti s pravno urejenega na pravno neurejeni primer
- analogija intra legem
6
Q
Načelo zakonitosti v procesnem materialnem pravu.
A
Izraža se v:
- tem, da se nikogar, ki je nedolžen, ne obsodi
- zahtevi po izreku le zakonsko predvidenih sankcij
- ekskluziji nezakonitih dokazov
- o izreku sankcij samo s strani zakonitega in pristojnega sodišča
7
Q
Je analogija v kazenskem procesnem pravu dopustna?
A
Da.
Nobena ureditev kazenskega postopka ne more biti tako popolna, da bi zajela vse vnaprej predvidene situacije v praksi. Ker sodišče razsoj situacij ne sme zavrniti, ker je zakon ne ureja, je analogija nujna.
V nekaterih primerih celo zakon izrecno narekuje uporabo analogije - npr. ko piše “smiselna uporaba” (ampak tudi takrat, ko ni izrecno teh besed). Ampak treba razlagati restriktivno.
8
Q
Kaj je ekskluzija dokazov?
A
Pomeni izločitev dokazov.
Sodišče ne sme opreti odločbe na dokaze, če:
- so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin
- so bili pridobljeni s kršitvijo kazenskega postopka
- so bili pridobljeni na podlagi takšnega nedovoljenega dokaza
9
Q
Kako določite kraj KD?
A
Kazenski zakonik uporablja UBIKVITETNO NAČELO - upoštevamo dve teoriji:
- kraj, kjer je storilec deloval (delavnostna teorija) IN
- kraj, kjer je nastala prepovedana posledica (teorija posledice)
- kraj, kjer naj bi po naklepu storilca nastala prepovedana posledica ali bi lahko nastala (pri poskusu)
10
Q
Zakaj je pomemben kraj storitve?
A
- za (krajevno) veljavnost zakona
- kot zakonski znak KD (varnost pri delu, rudnik, ekološka cona, …)
- procesno: določitev pristojnosti sodiša
11
Q
Kako določite čas storitve?
A
Po delavnostni teoriji: čas, ko je storilec deloval ali bi moral delovati, ne čas, ko je nastala prepovedana posledica.
12
Q
Zakaj je pomemben čas storitve?
A
- starost storilca
- elementi krivde, prištevnosti
- delicta propria - npr. detomor
- zastaranja
- uporabe pravega zakona
- preizkusna doba pogojne obsodbe
13
Q
Zakaj je pomemben čas storitve v zvezi s starostjo storilca?
A
Če je bil mlajši od 14 let, ne more biti storilec.
14
Q
Kakšna je razlika med formalnim in materialnim dokončanjem KD?
Za katere institute se uporabi katera teorija glede časa storitve KD?
A
FORMALNO dokončanje: ko se protipravno stanje VZPOSTAVI (pomembno za vprašanji krivde in prištevnosti)
MATERIALNO dokončanje: ko protipravno stanje PRENEHA (pomembno za zastaranje, starost storilca, uporabo zakona)
15
Q
Kako je s časom storitve pri trajajočih KD?
A
Odvisno od relevantnega pravnega vprašanja:
- formalno dokončanje: krivda in prištevnost
- materialno dokončanje: zastaranje, starost, zakon
16
Q
Katero KD se šteje za dokončano s koncem izvrševanja?
A
NADALJEVANO KD: čas izvršitve, ko je izvršeno zadnje od dejanj, ki jih nadaljevano KD zajema.
TRAJAJOČE KD: čas izvršitve, ko je prenehalo protipravno stanje.
17
Q
Časovna veljavnost KZ?
A
Uporablja se zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, razen če je poznejši zakon za storilca milejši.
18
Q
Kdo presodi, ali je zakon milejši in kako?
A
Presoja je prepuščena sodišča, ki pa mora upoštevati dve načeli:
1. konkretna primerjava tistih določb, ki bi se uporabile
2. uporaba izbranega zakona v celoti (prepovedano kombiniranje dveh zakonov oz. njunih določb)
19
Q
Kateri so kriteriji za milejši zakon?
Kaj pomeni »bolj ugoden položaj za storilca«?
A
Milejši je zakon:
- če nekega dejanja ne opredeljuje več kot kaznivega
- ki prepisuje milejši kaznovalni okvir ali vrsto kazni, širšo možnost pogojne obsodbe, opomina, omilitve
- če se spreminjajo splošne določbe (npr. širša uporaba silobrana)
20
Q
Kaj je blanketna norma?
Kaj če se spremeni ali neha veljati blanketna norma?
A
Blanketna norma je kazenskopravna določba, ki se v svoji dispoziciji sklicuje na druge pravne predpise, ki jo dopolnjujejo.
Če velja določen čas, se kasneje lahko uporabi za KD, storjena v času njene veljavnosti.
Če pa se samo spremeni, dve situaciji:
1. tehnična sprememba - za časovno veljavnost ni odločilna
2. ugodnejši položaj storilca (npr. črtana droga s seznama) - uporabi se retroaktivno
21
Q
Se lahko uporabi »vmesni« zakon, ki ne velja več?
Izjema od načela retroaktivnosti?
A
DA, sodišče mora upoštevati vse spremembe zakona v času obravnavanja zadeve do izreka sodbe (tudi v pritožbenem postopku).
To je izjema od načela retroaktivnosti.
22
Q
Kaj je krajevna veljavnost zakona?
A
Pomeni, da KZ-1 velja za KD izvršena na ozemlju Slovenije, domačem plovilu ali civilnem zrakoplovu, pod določenimi pogoji pa tudi za KD, izvršena v tujini.
23
Q
Katera so načela pri krajevni veljavnosti?
A
- teritorialno
- realno
- aktivno personalitetno
- pasivno personalitetno (tujec stori v tujini KD zoper Slovenca ali Slovenijo - subsidiarno, identiteta norme)
- univerzalno načelo (tujec, KD v tujini: zaloti se v Sloveniji, pa se ne izroči ali stori KD po mednarodni pogodbi ali splošnih načelih mednarodne skupnosti)
24
Q
Kaj je teritorialno načelo?
A
KZ-1 velja za vse, ki storijo KD:
1. na ozemlju Slovenije
2. na domačem plovilu
3. na domačem civilnem zrakoplovu med letom
4. državnem zrakoplovu, ne glede na to, kje je bil
Fakultativno primarno načelo.
Tudi, če je v tujini že tekel postopek - mora dovoliti minister (kazen se všteva).
25
Kaj je realno načelo?
Naš KZ-1 velja za KD izvršena v tujini:
- zaradi njihove POSEBNE NEVARNOSTI
- pričakovanja, da jih v tujini NE BODO dovolj preganjali
- država DOLŽNA preganjati po mednarodnih pogodbah
26
Katera kazniva dejanja spadajo pod realno načelo?
- KD, ki se morajo preganjati v vsaki državi po mednarodni pogodbi:
1. ponarejanje denarja
2. okoljska/ekološka KD
3. terorizem
- politična KD zoper suverenost in ustavno ureditev Slovenije
27
Kdaj se uporabi aktivno personalitetno načelo?
Če naš državljan stori KD v tujini in se ne uporabi realno načelo.
Uporabi se subsidiarno, torej če kazenskopravna intervencija v tujini ne zadošča.
Velja načelo ne bis in idem.
Velja identiteta norme.
28
Katero je primarno in katero sekundarno?
1. Primarno je tisto, ki velja, tudi če je v tujini začet ali končan postopek:
- OBLIGATORNO - mora se pri nas začeti KP (npr. KD zoper suverenost pri realnem načelu)
- FAKULTATIVNO - KP z dovoljenjem ministra za pravosodje (teritorialno načelo, realno načelo za KD po medn.pog.)
2. Sekundarno (subsidiarnost): KZ-1 velja le, če intervencija v tujini ni bila zadostna:
- aktivno personalitetno načelo
- pasivno personalitetno načelo
- univerzalno načelo
29
Kaj je dvojna kaznivost?
Je IDENTITETA NORME: dejanje mora biti kaznivo tudi v državi, v kateri je bilo storjeno, da ga lahko preganjamo pri nas (ni absolutna).
30
Izjema od dvojne kaznivosti?
Tudi če identiteta norme ni podana, se lahko dejanje preganja:
- če je dejanje storjeno proti Slovencu, ALI
- če je kaznivo po splošnih mednarodnih pravnih načelih, IN
- pregon dovoli minister za pravosodje.
31
Katere so ključne razlike med načeli?
Veljavnost KZ-1:
1. Teritorialno načelo: vsa KD v Sloveniji (in na ladji ter letalu)
2. Realno načelo: za nekatera KD izvršena v tujini (točno določena)
3. Aktivno personalitetno načelo: za KD Slovencev v tujini, ki niso določena za realno načelo.
4. Pasivno personalitetno načelo: za nekatera KD tujcev v tujini proti Slovencem ali Sloveniji.
5. Univerzalno načelo: za nekatera KD tujcev v tujini, ki so zaloteni pri nas in ga ne izročimo.
32
Pristojnost sodišč v kazenskih zadevah?
SPLOŠNA KRAJEVNA PRISTOJNOST:
- kjer je bilo KD storjeno ali poskušeno;
- ki je prvo začelo postopek;
- po kraju prebivališča obdolženca;
- kjer je bil obdolženec prijet (ali se je naznanil)
STVARNA PRISTOJNOST:
1. OKROŽNA SODIŠČA:
- senat 5 sodnikov: KD s kaznijo 15 let zapora in več
- senat 3 sodnikov: KD s kaznijo 3 leta zapora in več + KD zoper čast in dobro ime, storjenih s tiskom, po radiu, TV ipd.
STVARNA PRISTOJNOST OKRAJNIH SODIŠČ:
- sodnik posameznik: KD s kaznijo do 3 leta zapora
33
Kako je sestavljen senat v primeru umora?
Dva poklicna sodnika in trije sodniki porotniki, predsednik je eden od dveh poklicnih sodnikov.
34
Kaj če okrožno sodišče med obravnavo ugotovi, da je pristojno okrajno sodišče?
Ne pošlje zadeve okrajnemu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo.
35
Ali ima lahko 5 obdolžencev enega zagovornika?
Ne.
36
Kdaj je obramba obvezna (primeri)?
1. PRI PRVEM ZASLIŠANJU:
- če je obdolženec nem, gluh ali sicer nezmožen, da se sam brani
- če je predpisana kazen vsaj 30 let zapora
- če je od policije priveden k preiskovalnemu sodniku
2. MED PRIPOROM:
- pri zaslišanju in ves čas trajanja pripor
3. OB ZASLIŠANJU:
- ki bo dokaz v kazenskem postopku
4. OB VROČITVI OBTOŽNICE:
- če je kazen 8 let zapora ali več
5. MLADOLETNIK
6. NA GLAVNI OBRAVNAVI:
- če se mu sodi v nenavzočnosti
37
Kaj je obvezno tudi pri izrednih pravnih sredstvih glede zastopanja?
PDI (?)
38
Kakšne so posebnosti pri pregonu, če je oškodovanec mladoletnik?
- mladoletnikov ZAKONITI ZASTOPNIK je upravičen dajati izjave in opravljati dejanja enako kot oškodovanec.
- mladoletnik, star vsaj 16, lahko tudi SAM podaja izjave in opravlja procesna dejanja.
- SPOLNA KD: mladoletni oškodovanec mora imeti VES ČAS POOBLAŠČENCA + ZASTARANJE začne teči po polnoletnosti
- ves čas ima lahko ZAUPNIKA
- preprečuje se stik z osumljencem ali obdolžencem, če je to potrebno
- tudi KD na predlog lahko DT preganja po UD
39
Kaj pa če je KD zoper čast in dobro ime in je oškodovanec mladoletnik?
Lahko DT preganja po UD (brez predloga).
40
Kaj stori sodnik, če se obdolženec obnaša neadekvatno?
Lahko ga opomni, odstrani iz dvorane (lahko za določen čas, če je bil že zaslišan), ne sme pa ga denarno kaznovati.
41
Kateri so priporni razlogi?
1. begosumnost:
- se skriva/ni mogoče ugotoviti identitete/obstaja realna nevarnost pobega
- okoliščine morajo biti konkretizirane
- traja, dokler se ne ugotovi istovetnost
2. koluzijska nevarnost:
- upravičena bojazen, da bo uničil sledove, oviral preiskavo ali vplival na druge (priče, udeležence, prikrivalce)
- realna in konkretna nevarnost
- odpravi se takoj, ko so dokazi zagotovljeni
3. ponovitvena nevarnost:
- OBJEKTIVNA: teža, način storitve, okoliščine KD
- SUBJEKTIVNA: osebne lastnosti, prejšnje življenje, živ. okolje in razmere
- mora biti podana vsaj 1 iz vsake, da bo ponovil, dokončal, izvršil zagroženo KD
42
Kateri so ukrepi za preprečitev (pripora)?
OMEJEVALNI UKREPI:
- vabilo
- privedba
- OBLJUBA, da ne bo zapustil prebivališča
- PREPOVED približevanja dol. kraju ali osebi
- JAVLJANJE na policijski postaji
- VARŠČINA
- HIŠNI pripor
- pripor
43
Se lahko vedno dovoli varščina?
Ne.
Ni možna pri KD zoper:
- človečnost (14. pog.)
- življenje in telo (15. pog.)
- spolno nedotakljivost (19. pog.)
- člov. zdravje (20. pog.)
- ZZ, družino in otroke (21. pog.)
- vojaško službo (27. pog.)
- pravosodje (28. pog.)
- JRM (29. pog.)
- splošno varnost ljudi in premoženja (30. pog.)
- suverenost RS (33. pog.)
- obrambno moč države (34. pog.)
če je predpisana KAZEN 5 LET ZAPORA ali več.
44
Kaj je priporni temelj (kakšen mora biti dokazni standard)?
1. Priporni temelj je dokazni standard, ki je utemeljen sum storitve KD.
2. Biti mora posebej utemeljen v sklepu o priporu (tudi če je že npr. izdan sklep o preiskavi ali vložena obtožnica).
3. Poleg vsaj enega pripornega razloga je to POGOJ v rednem postopku.
45
Katere oblike udeležbe poznamo?
1. V ožjem smislu:
- napeljevanje
- pomoč
2. V širšem smislu še:
- storilec
- posredni storilec (izrablja in vodi drugega)
- sostorilec (zavestno sodeluje oz. odločilno prispeva)
- hudodelska združba
46
Katera je najhujša oblika udeležbe?
Hudodelska združba.
47
Pogoji za hudodelsko združbo (v smislu udeležbe)?
Član združbe se kaznuje huje, če:
- gre za združbo najmanj treh oseb,
- stori KD zaradi izvedbe hudodelskega načrta
- stori KD v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem.
48
Kaj se šteje kot pomoč?
Pomoč je, če kdo naklepoma pomaga storilcu pri naklepnem (ne malomarnostnem!) KD (kaznuje se, kot če bi ga sam storil).
Za pomoč se šteje:
1. V FIZIČNI OBLIKI:
- dajanje na razpolago sredstev
- odstranitev ovir,
2. V PSIHIČNI OBLIKI:
- nasvet ali navodila,
- vnaprejšnja obljuba prikritja (KD, storilca, sredstva, sledi, predmetov, PPK)
49
Ali je neuspela pomoč kazniva?
Je prostovoljni odstop, če obljube ne izpolni?
Neuspela pomoč ni kazniva (za razliko od napeljevanja).
Če obljube ne izpolni, NI prostovoljni odstop, saj je kazniva že obljuba.
50
Primeri pomoči, kot posebnih kaznivih dejanj.
- pomoč pri samomoru
- pomoč pri prekinitvi nosečnosti
- omogočanje bega osebi, ki ji je odvzeta prostost
51
Kako se lahko pojavi napeljevanje?
Kaj je bistveno?
Je kaznivo? Kako se ga kaznuje?
1. Napeljevanje se lahko pojavi (samo naklepno, ne malomarno!) kot:
- prigovarjanje,
- prepričevanje,
- svetovanje,
- grožnja,
- obljuba plačila, darila ...
2. Bistveno je, da napeljevalec pri bodočem storilcu POVZROČI ODLOČITEV odločitev, da bo storil kaznivo dejanje.
3. Kaznuje se, kakor da bi ga bil sam storil. Predpostavka kaznivosti je, da je napeljevani vsaj poskusil storiti KD.
52
Napeljevanje kot posebno KD?
- napeljevanje k samomoru
- zbujanje narodnostnega, rasnega ali verskega sovraštva, razdora ali nestrpnosti
- ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve
- ščuvanje h genocidu in vojnim hudodelstvom
- ščuvanje k napadalni vojni
53
Katere kazenske sankcije poznamo v našem sistemu?
1. Kazni
- zapor (glavna)
- denarna kazen (glavna ali stranska)
- prepoved vožnje motornega vozila (stranska)
- izgon tujca (stranska)
2. Opozorilne sankcije
- pogojna obsodba
- pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
- sodni opomin
3. Varnostni ukrepi
4. Kazenske sankcije za mladoletnike:
- vzgojni ukrepi (zavodski in nezavodski)
- denarna kazen
- mladoletniški zapor
- prepoved vožnje motornega vozila
- izgon tujca
- varnostni ukrepi (razen prepovedi opravljanja poklica)
54
Katere so glavne opozorilne sankcije?
Katere so sankcije opominjevalne narave?
- pogojna obsodba
- pogojna obsodba z varstvenim nadzorstvom
- sodni opomin
- samo sodni opomin
55
Kaj je odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi?
Nihče ne sme imeti koristi iz KD in zato ne sme obdržati premoženjske koristi, ki jo je dobil protipravno. To so recimo denar in dragocenosti, pridobljene s KD, ter vsaka druga premoženjska korist, pridobljena s KD.
To ni sankcija ali varnostni ukrep.
Lahko se odvzame storilcu KD oziroma tretji osebi, na katero je bila prenesena (brezplačno ali z neustrezno majhnim plačilom).
Odvzame se tudi v primerih, ko ni krivde, so pa dokazani znaki KD.
56
Kaj je premoženjsko-pravni zahtevek?
1. Je zahtevek oškodovanca za povrnitev škode, vrnitev stvari ali razveljavitev določenega pravnega posla.
2. Oškodovanec ima prvenstveno pravico, da se njegov PPZ poravna iz odvzete vrednosti ali izterjanega zneska.
3. Sodišče PPZ ne sme zavrniti, lahko ga le napoti na pravdo.
57
Razlika med odvzemom premoženjske koristi in premoženjsko-pravnim zahtevkom?
1. PPK je subsidiaren:
- če ni znan oškodovanec
- če oškodovanec ne uveljavlja PPZ
- če je PPK večja od PPZ oškodovanca
- če oškodovancu PPZ ni bil prisojen
2. Odvzem PPK se izvrši po UD, PPZ pa prisodi le na zahtevo oškodovanca.
3. PPK se lahko odvzame, tudi ko ni krivde, PPZ se pa lahko napoti na pravdo.
4. Oškodovanec glede PPK nima pritožbe, glede PPZ pa jo ima.
(5. PPK - neto princip (tudi bruto), PPZ - tudi zakonske zamudne obresti.)
58
Kdaj izrečemo sankcijo opozorilne narave?
Če so podane olajševalne okoliščine.
Izreče se v primeru, ko sodišče oceni, da bo zadostovala za to, da obdolženec ne bo več ponavljal KD, npr. glede na:
- osebnost storilca,
- njegovo prejšnje življenje,
- njegovo obnašanje po KD,
- stopnjo krivde,
- druge okoliščine dejanja, ...
59
Katere varnostne ukrepe poznamo?
- obveznost psihiatrično zdravljenje v zavodu
- obveznost psihiatrično zdravljenje na prostosti
- prepoved opravljanja poklica
- prepoved približevanja in komuniciranja z žrtvijo
- odvzem vozniškega dovoljenja
- odvzem predmetov
60
Kaj ima prednost – prepoved opravljanja izpita (poklica?) ali odvzem?
***
61
Kako sodnik ugotavlja nevarnost storilca?
Na podlagi teže storjenega dejanja in stopnje storilčeve duševne motenosti (obstaja možnost, da bi na prostosti lahko storil kakšno hudo kaznivo dejanje zoper življenje, telo, spolno nedotakljivost ali premoženje).
62
Vrste sodb, ki se izdajo v kazenskem postopku?
Oprostilna, zavrnilna in obsodilna.
63
Razlogi za izrek oprostilne sodbe?
- dejanje ni KD
- okoliščine izključujejo krivdo ali kaznivost
- dejanje ni dokazano
- nesorazmernost med majhnim pomenom in posledicami, ki bi jih povzročila obsodba
64
Kaj je zavrnilna sodba?
Formalna (procesna) sodba, s katero sodišče ugotavlja, da niso izpolnjene procesne predpostavke oz. zakonski pogoji za pregon. Sodišče se ne spušča v vsebinsko odločanje o sami stvari. Ima učinek ne bis in idem.
65
Kdaj se izreče zavrnilna sodba.
- če tožilec umakne obtožbo
- če oškodovanec umakne predlog
- gre za res iudicata
- pregon odpuščen z amnestijo ali pomilostitvijo, pregon je zastaral ali ga izključujejo druge okoliščine
66
Kaj lahko naredi tožilec v primeru zavrnilne sodbe?
***
67
Kaj je sodni opomin?
Kakšni so pogoji za izrek sodnega opomina?
Je opozorilna kazenska sankcija, ki jo sodišče lahko izreče:
- za KD, za katera se lahko izreče denarna kazen ali zapor do enega leta
- če KD olajševalne okoliščine delajo posebej lahkega
- če oceni, da bo zadostoval, da obdolženec ne bo ponavljal KD
68
Kaj pomeni res iudicata?
- je bil že pravnomočno obsojen
- je bil oproščen obtožbe
- je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom
69
Kaj pomenijo dokazni standardi, s katerim načelom jih povezujemo?
Pomenijo stopnjo verjetnosti, da se je zgodilo kaznivo dejanje in da ga je storila določena oseba
So posledica domneve nedolžnosti.
70
Kateri so dokazni standardi v kazenskem pravu?
1. sum (npr. za ugotavljanje identitete, obdukcija)
2. razlogi za sum (za začetek predkazenskega postopka)
3. utemeljeno sklepanje (npr. za navidezni odkup)
4. utemeljeni razlogi za sum (za prikrite preiskovalne ukrepe)
5. utemeljen sum (za uvedbo kazenskega postopka, preiskavo, pripor)
6. prepričanje (onkraj razumnega dvoma - za sodbo)
71
Kdo določa vsebino konkretnega dokaznega standarda?
Sodna praksa.
72
Dokazni standard – kakšen je potreben za obsodilno sodbo?
Prepričanje, onkraj razumnega dvoma.
Obdolženec bo torej oproščen ne samo v primeru dvoma (in dubio pro reo), temveč tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje.
73
Kaj je ekskluzijsko pravilo v našem kazenskem pravu?
- ZKP ne pozna izjem od ekskluzije.
- Dokazi, pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in določb ZKP, so absolutno neveljavni.
- Sankciji: izločitev in prepoved opiranja sodne odločbe.
- sodna praksa uvedla test sorazmernosti, ko do (nezakonitih) dokazov pride civilna oseba - tehtanje med pravicami
74
Kateri dokazi so nezakoniti?
- so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin
- so bili pridobljeni s kršitvijo kazenskega postopka
- so bili pridobljeni na podlagi takšnega nedovoljenega dokaza
75
Institut priznanja?
Obdolženec lahko prizna krivdo:
1) na predobravnavnem naroku
2) na glavni obravnavi
3) v sporazumu z DT (tudi pred uvedbo postopka)
Priznanje krivde na predobravnavnem naroku:
- lahko zagovornika in DT,
- ni drugih dogovorov, npr. o odstopu DT od pregona za druga KD, stroških postopka,....
- sporazum o priznanju krivde je zato ugodnejši
- razlika je tudi v pritožbenih razlogih
76
Kako se lahko izrekata zapor in denarna kazen?
Kot glavni kazni, denarna kazen pa tudi kot stranska.
77
Načelo zakonitosti pri izrekanju denarne kazni kot stranske kazni?
***
Lahko se izrečejo samo kazni, ki jih predvideva zakon (?)
78
Vnuk babici ukrade avto, kdo je upravičen tožilec?
Babica.
Pregon KD tatvine, storjene proti zakoncu, sorodniku v ravni vrsti, bratu ali sestri ali proti drugim osebam, s katerimi živi storilec v skupnem gospodinjstvu, se pregon začne na zasebno tožbo.
79
Kaj je bistveno zmanjšana neprištevnost?
Bistveno zmanjšana zmožnost:
- razumeti pomen svojega dejanja ALI
- imeti v oblasti svoje ravnanje
zaradi:
1. duševne motnje ALI
2. duševne manjrazvitosti ALI
3. kakšne druge trajne in hude duševne motenosti.
80
Kaj pomeni neprištevnost?
Storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja:
- ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ALI
- ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja: 1. zaradi duševne motnje ALI
2. duševne manjrazvitosti.
81
Katero je tipično dokazno sredstvo za ugotavljanje prištevnosti?
Izvedenec.
Če nastane sum v storilčevo prištevnost v času storitve dejanja.
82
Kateri so biološki pogoji neprištevnosti?
1. Duševne motnje
- psihoze, psihotične reakcije
- organske ali funkcionalne (shizofrenija, manično-depresivne psihoze, stanja po možganskih poškodbah)
- prehodna stanja (zaradi bolezni, drog, alkohola, ...)
2. Duševna manjrazvitost
- v fiziološkem pomeni
- zaostalost zaradi vzrokov v okolju
83
Kakšna je razlika med prištevnostjo in krivdo?
Prištevnost je samo en element krivde, poleg naklepa ali malomarnosti in zavesti o protipravnosti.
Če storilec ni prišteven, ne more biti kriv, ampak če storilec je prišteven, pa še ni nujno, da je kriv.*
84
Katere so oblike krivde?
1. Naklep:
- direktni (posebne oblike: določni, splošni, premišljeni, hipni ali nenadni, obarvani) - se je zavedal dejanja in ga je hotel storiti
- eventualni - se je zavedal, da lahko dejanje stori in je v to privoli
2. Malomarnost:
- zavestna
- nezavestna
85
Katere so stopnje naklepa?
DIREKTEN naklep 1. stopnje – storilcu je posebej do tega, da bi izvršil dejanje (npr. atentat)
DIREKTEN naklep 2. stopnje - storilcu ni posebej do KD, do njega je indiferenten ali mu je celo zoprno, ampak vseeno ve, da bo do dejanja in prepovedane posledice nedvomno prišlo (npr. uboj stražarja kot nujni pogoj za izvedbo atentata)
86
Katere so oblike malomarnosti?
ZAVESTNA: ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil
NEZAVESTNA
87
Katere so sestavine naklepa?
ZAVESTNA - zavedal se je:
- vseh zakonskih znakov
- prepovedane posledice
- vzročne zveze med dejanjem in posledico
VOLJNA: ali je storilec to dejanje hotel storiti
88
Kakšna je razlika med eventualnim naklepom in zavestno malomarnostjo?
Razlikuje se v VOLJNEM elementu – ni storilčevega hotenja oz. privolitve v prepovedano posledico. Za zavestno malomarnost je tipično, da storilec noče posledice, in mu ni vseeno, ali bo posledica nastala ali ne – storilec s posledico ne soglaša.
Frankova formula - eventualni naklep, če od svojega dejanja ne bi odstopil, tudi če bi zanesljivo vedel za prepovedano posledico.
89
Kaj je nezavestna malomarnost?
Razmejitev od naključja?
1. Ni se zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
Nima niti zavesti niti volje glede dejanja.
2. Razmejitev z naključjem: ali je storilec kršil pravila dolžnostnega ravnanja (objektivni in subjektivni kriteriji - pazi objektivno odgovornost!)
90
Primer nezavestne malomarnosti v cestnem prometu?
Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - storilec je lahko do prepovedane posledice v odnosu zavestne ali nezavestne malomarnosti.
Tudi recimo KD ogrožanja javnega prometa.
91
Ali je v primeru nezavestne malomarnosti vselej milejša kazen?
***
92
Kaj je intelektualna sestavina pri nezavestni malomarnosti?
NI je. Pri nezavestni malomarnosti ni niti zavesti niti volje.
93
Kaj je actio libero in causa?
Storilec se je v stanje neprištevnosti spravil sam z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače, vendar je bil pred tem podan naklep ali malomarnost glede storjenega dejanja.
Smisel: vprašanje o oceni krivde prenesemo v čas, ko je bil v normalnem duševnem stanju.
94
Kakšen je primer za actio libera in causa?
Storilec se napije, da se opogumi izvršiti umor. ***
95
Kaj je treba ugotavljati v primeru, da se pijani storilec usede v avto in povzroči prometno nesrečo?
Treba je ugotoviti, ali se je v normalnem stanju zavedal (ali bi se moral), da v opitosti lahko stori kaznivo dejanje. Če ni vedel, kakšen bo učinek alkohola na njegovo zavest in samoobvladovanje, niti da bi lahko pod njegovim vplivom storil KD, potem krivde ni.
96
Kaj je hišna preiskava?
Je preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb ter stvari v teh prostorih (omare, postelje, obleke, vreče).
LAHKO se opravi tudi pri državnih organih, podjetjih, odvetnikih, pravnih osebah, v vojaških objektih.
NI MOŽNA v diplomatskih in konzularnih prostorih.
97
Kdo odredi hišno preiskavo?
Kakšna mora biti odredba za hišno preiskavo?
1. Samo preiskovalni sodnik z odredbo na predlog DT.
2. Obrazložena in pisna.
98
Kaj moraš imeti, preden odrediš hišno preiskavo?
POGOJI:
1. MATERIALNI
- utemeljeni razlogi za sum (za KD) IN
- verjetnost, da se bo prijelo osumljenca ali se bodo našli in zavarovali sledovi KD
2. FORMALNI
- obrazložena pisna odredba, ki se izroči tistemu, pri katerem se opravi ALI
- privolitev ALI
- na podlagi zakona
99
Priče pri hišni preiskavi.
Kaj pa v primeru, če si v gorski koči, kjer prič ni – kaj pa sedaj, ali obstaja izjema?
1. Prisotni morata biti dve polnoletni priči.
2. Brez prisotnosti prič, če ni mogoče zagotoviti njune prisotnosti, NEVARNO pa bi bilo odlašati - enaki pogoji kot brez odredbe (razloge za nenavzočnost prič je treba dati v zapisnik)
100
Kaj če se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom za hišno preiskavo?
Z obrazloženim mnenjem sodnik zahteva, da odloči senat (zunajobravnavni), ki mora odločiti najpozneje v 72 urah.
101
Kdaj lahko policija vstopi v stanovanje brez sodne odredbe?
BREZ OBSTOJA ODREDBE:
- imetnik stanovanja to želi
- če kdo kliče na pomoč
- če je treba prijeti storilca, ki je zasačen
- če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja
- če je notri kdo, ki ga je treba prijeti ali privesti
BREZ VNAPREJŠNJE IZROČITVE ODREDBE (mora dovoliti PS):
- se pričakuje oborožen odpor
- takoj in nepričakovano
- v javnih prostorih
102
Policija vstopi v stanovanje na podlagi odredbe zaradi drog in najde truplo – kaj mora storiti?
DOKTRINA PLAIN VIEW - če se najdejo predmeti, ki kažejo na drugo uradno pregonljivo KD, se zasežejo in takoj obvesti DT.
Preiskovalci jih morajo najti:
- brez večjega napora
- po naključno
- ne načrtno in kot zloraba HP
Sodna praksa - prosta vidnost.
103
Kaj so prikriti preiskovalni ukrepi?
Ukrepi, ki se izvajajo s posegom v člov. pravice, na skrivaj in brez vednosti prizadete osebe (izvajanja ne more spremljati in nadzorovati).
Izvajajo se v predkazenskem postopku, z njimi organi pridejo do dokazov v kazenskem postopku.
104
Kdo odredi tajno opazovanje?
Državni tožilec.
Preiskovalni sodnik le, če je treba:
- uporabiti tehnične naprave,
- tajno vstopiti v zaprt prostor,
- izvajati ukrep v zasebnem prostoru s privolitvijo imetnika,
- izvajati ukrep zoper osebo, ki ni osumljenec
105
Kakšne so razlike glede dokaznih standardov pri PPU?
RAZLOGI ZA SUM:
- prometni, naročniški, komunikacijski podatki
- bančni računi, finančno poslovanje, vloge, depoziti
UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM:
- tajno opazovanje in delovanje
- nadzor elektronskih komunikacij
- kontrola pošiljk
- kontrola računalniškega sistema
- prisluškovanje in snemanje pogovorov (privolitev ene osebe ali v tujem stanovanju - ambientalni prisluhi)
- IMSI lovilec
- "infiltriranje"
- prikrito evidentiranje
UTEMELJENO SKLEPANJE
- navidezni odkup in darila/podkupnine
UTEMELJEN SUM:
- pridržanje pošiljk
-
106
Kdo odredi navidezni odkup?
Državni tožilec.
107
Kdo odredi prisluškovanje?
Preiskovalni sodnik.
Eno je prisluškovanje pogovorom s privolitvijo ene osebe, drugo pa ambientalno prisluškovanje (velik prisluškovalni napad - v tujem stanovanju).
108
Ali velja načelo sorazmernosti pri odrejanju PPU?
109
Kaj kažejo dokazni standardi?
Kakšen je problem dokaznih standardov?
1. Stopnjo verjetnosti, da je bilo storjeno KD:
- RAZLOGI ZA SUM – minimalna informacija (lahko anonimna) o KD = 20%
- UTEMELJENI RAZLOGI ZA SUM = 50-60% (tukaj se že zagotavlja naknadna
kontradiktornost)
- UTEMELJEN SUM = 60-70% (tukaj se zagotavlja predhodna kontradiktornost)
- Prepričanost razumnega človeka = 90%
2. Zakon jih ne opredeljuje, vsebinsko jih definira sodna praksa.
110
Kaj je silobran?
Je tista obramba, ki je NUJNO potrebna, da posameznik odvrne od sebe ali od koga drugega ISTOČASEN in PROTIPRAVEN napad.
111
Katera sta elementa silobrana?
Kaj ugotavlja sodnik v zvezi z elementoma silobrana?
NAPAD: ali je stvaren, resničen, protipraven in istočasen.
OBRAMBA:
- ali je uperjena zoper napadalca oz. njegovo dobrino
- ali je neizogibno potrebna (sploh potrebna in ali je podana sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe)
112
Kaj je putativni silobran?
DEJANSKA ZMOTA v širšem pomenu:
- zmota o (ne)obstoju okoliščine (ne)upravičenosti ravnanja
- nekdo torej misli, da je napaden, pa v resnici ni.
- kvečjemu malomarnost, če je zmota izogibna (obsodilna sodba po omilitvenih določilih)
113
Kakšni so pogoji za putativni silobran?
***
Zmota mora biti neizogibna.
114
Kakšni so pogoji za napad?
NAPAD mora biti:
- STVAREN (resničen): pravna dobrina mora biti vsaj potencialno ogrožena.
- ČLOVEKOV: samo človek lahko izvede napad (žival - kvečjemu skrajna sila).
- PROTIPRAVEN (nedovoljeno ravnanje, lahko tudi prekršek)
- ISTOČASEN (mora potekati ali biti iminenten)
115
Kaj je pri silobranu izključeno?
Krivda in kaznivost.
116
Kaj je dejanska zmota? Kaj izključuje?
1. Dejanska zmota je:
- zmota glede znakov KD (ožji pomen)
- zmota glede okoliščin, ki izključujejo protipravnost (ki delajo storilčevo ravnanje nedopustno - širši pomen)
- zmota o podanosti okoliščin, v katerih bi bila izključena kaznivost
2. Kaj dejanska zmota izključuje:
- NEIZOGIBNA: NAKLEP, s tem pa tudi krivdo
- IZOGIBNA: NAKLEP (ne pa tudi malomarnosti, zato krivde ne izključi, če je KD možno iz malomarnosti).
117
Kakšne so razlike med temeljno in kvalificirano obliko KD?
Kvalificirana KD so hujša od temeljnega KD zaradi enega ali več dodatnih zakonskih znakov, glede katerih mora biti podan storilčev naklep.
118
Kaj je bistvena razlika med opravičljivo in upravičljivo skrajno silo?
1. Opravičljiva skrajna sila izključuje krivdo, upravičljiva skrajna sila pa izključuje protipravnost.
2. Zato je pri opravičljivi dovoljen silobran, pri upravičljivi pa ne, saj je dejanje storilca skladno s pravom.
3. V okoliščinah upravičljive skrajne sile je izključena kaznivost udeležbe (ker če ni protipravno dejanje, ne more biti udeležba).
4. Pri upravičljivi skrajni sili žrtvuješ manj pomembno pravno dobrino, pri opravičljivi pa pr. dobrino enakega ranga (omejeno na dobrine življenja, telesne celovitosti in svobode).
Primer:
- opravičljiva: Rešiš svoje življenje na račun drugega.
- upravičljiva: Planinec vdre v kočo, da se reši podhladitve.
119
Kateri je poseben pogoj pri opravičljivi skrajni sili?
***
Ni kriv storilec, ki stori protipravno dejanje, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost za življenje, telesno celovitost ali osebno svobodo, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, če povzročeno zlo ni bilo nesorazmerno večje od zla, ki je grozilo, in če se storilec ni bil dolžan izpostaviti nevarnosti.
120
Katere vrednote so ogrožene pri (opravičljivi) skrajni sili?
- življenje,
- telesna celovitost
- osebna svoboda
121
Kakšna mora biti nevarnost pri skrajni sili?
Istočasna in pri opravičljivi tudi nezakrivljena.
122
Kakšne so odločitve v postopku za preklic pogojne obsodbe?
1. Če izvenobravnavni sodnik ugotovi, da obsojenec ni izpolnil obveznosti, ki mu je bila naložena s sodbo IZDA SODBO, s katero:
- pogojno obsodbo prekliče in izreče kazen ALI
- določi nov rok ali že določeno obveznost nadomesti z drugo ustrezno, ALI
- odpravi ta pogoj (le če iz upravičenih razlogov ni izpolnil)
2. Če ni pogojev za nobeno od teh odločb - s SKLEPOM USTAVI postopek preklica.
123
Kdaj se uvede preklic pogojne obsodbe?
Če obsojeni ne izpolnjuje pogojev in obveznosti, ki so mu bile naložene s pogojno obsodbo, in je zato treba izreči kazen, ki je bila določena (in odrediti, da se izvrši).
124
Kakšne so pristojnosti sodnika pri preklicu pogojne obsodbe?
1. zasliši obsojenca, če je dosegljiv
2. opravi poizvedbe, da ugotovi dejstva in dokaze
3. po potrebi razpiše narok (udeležba ni nujna)
4. izda sodbo (prekliče pogojno, da nov rok ali drugo obveznost, odpravi pogoj)
5. s sklepom ustavi postopek
125
Kaj je načelo legalitete kazenskega pregona?
DT je dolžan začeti kazenski pregon, če je podan utemeljen sum, da je storjeno KD, za katero se storilec preganja po UD, če zakon ne določa drugače.
126
Katera kazniva dejanja so zajeta v načelu legalitete pregona?
KD, ki se preganjajo po UD.
127
Primeri za izrek zavrnilne sodbe?
128
Kakšni so pritožbeni razlogi v kazenskem pravu?
- bistvene (absolutne in relativne) kršitve določb ZKP
- kršitve KZ-1
- nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja (NE v primeru sporazuma/priznanja krivde)
- zaradi odločbe o sankcijah, PPK, stroških, PPZ
129
Kako se delijo kršitve pravil kazenskega postopka?
1. ABSOLUTNE bistvene kršitve (npr. nepravilna sestava sodišča, sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izključen, stvarna nepristojnost, ekskluzija, kršitev reformatio in peius, ...)
2. RELATIVNE bistvene kršitve (npr. kršenje pravic obrambe na GO, nepravilna uporaba ZKP, ...)
130
Kakšne so razlike med kršitvami pravil KP?
ABK:
- sodišče večinoma pazi po UD
- kršitev, ki rezultira v nezakonitosti odločbe, je podana sama po sebi
RBK:
- potrebno je dokazovati vzročno zvezo med kršitvijo in nezakonitostjo sodbe
131
V kakšni sestavi odločajo pritožbeni senati?
***
V senatu treh sodnikov (predsednik, poročevalec, član)
132
Kakšne so možne odločitve pritožbenega senata?
1. s sklepom ZAVRŽE pritožbo (prepozna, nedovoljena)
2. s sodbo se ZAVRNE pritožba in potrdi sodba 1. st.
3. s sklepom se RAZVELJAVI sodba in vrne 1. st.
4. s sklepom UGODI pritožbi in spremeni sodbo
5. s sklepom RAZVELJAVI sodbo in ZAVRŽE obtožnico
133
V okviru česa odloča pritožbeni senat, kdaj se odloči, ali bo imel sejo ali obravnavo?
V okviru SEJE ali OBRAVNAVE (ali naj se opravi obravnava se odloči sodišče 2. st. na seji senata).
134
Kdaj se izvede pritožbena seja (obravnava) v navzočnosti strank?
Obravnava se opravi: zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je treba PONOVITI dokaze ali izvesti NOVE
O seji se stranke samo obvestijo, na obravnavo se vabijo (ni obvezna udeležba).
135
Kdo so stranke kazenskega postopka?
Državni tožilec in obdolženec.
Stranka v KP je:
- subjekt, ki nasproti drugemu zahteva odločitev
- subjekt, glede katerega se zahteva odločitev
136
Kakšna je vloga državnega tožilca v KP?
- usmerja predkazenski postopek
- odreja in predlaga preiskovalna dejanja
- odloča o kazenski ovadbi
- predlaga kazenski pregon (vlaga kazenske obtožbe)
- zastopa obtožni akt pred sodiščem
- predlaga kazensko sankcijo in se pogaja
- vlaga pritožbe in izredna pravna sredstva
137
Kakšne so pristojnosti DT v predkazenskem postopku?
Sprejme kazensko ovadbo in o njej (v 90 dneh) odloči:
- ovadbo zavrže
- predlaga, odredi, izvede aktivnost, ukrep, preiskovalno dejanje
- zahteva preiskavo
- vloži obtožni predlog
Usmerja delo policije z navodili, mnenji, predlogi, ...
138
Kakšne so pristojnosti DT v preiskavi?
- lahko ZAHTEVA UVEDBO preiskave
- lahko ZAHTEVA RAZŠIRITEV preiskave (na druge osebe ali dejanja)
- obvezno je NAVZOČ pri zaslišanju obdolženca (če mu je odvzeta prostost, na zaslišanju po privedbi)
- lahko da IZJAVO, da odstopa od pregona
Po preiskavi lahko (v 15 dneh):
1. predlaga dopolnitev
2. vloži obtožnico
3. odstopi od pregona
139
Kakšne možnosti ima tožilec v pritožbenem postopku?
Državni tožilec se lahko pritoži v škodo ali korist obdolženca (kot varuh zakonitosti v KP).
Lahko se udeleži seje senata.
Zasebni in subsidiarni tožilec se lahko pritožita samo v škodo obtoženca.
140
Kdo je lahko tožilec, kdo je upravičeni tožilec v KP?
1. DRŽAVNI tožilec: obtožnica ali obtožni predlog
2. SUBSIDIARNI tožilec - oškodovanec kot tožilec: obtožnica ali obtožni predlog
3. ZASEBNI tožilec: zasebna tožba
141
Oškodovanec kot tožilec je prevzel pregon, ali ima državni tožilec še kakšne pristojnosti?
V postopku oškodovanca kot tožilca, ima DT pravico, da do konca glavne obravnave sam PREVZAME pregon in zastopanje obtožbe.
142
Katere so vrste obtožnih aktov?
1. obtožnica (DT ali ST) v rednem postopku
2. obtožni predlog (DT ali ST) v skrajšanem postopku
3. zasebna tožba (ZT) v rednem ali skrajšanem postopku
4. predlog DT za kaznovanje ali vzgojni ukrep mladoletnika
143
Kaj je dejanje majhnega pomena?
Instituta dejanja majhnega pomena ni več.
1. Je pa možnost, da sodišče ustavi preiskavo, kadar je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja (neznatna nevarnost ali posledice ali nizka stopnja krivde).
2. Prav tako je to razlog pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico, ko senat odloči, da se obtožba ne dopusti in se kazenski postopek ustavi.
3. DT ali sodišče lahko odločita po načelu oportunitete.
144
Kako sodnik ugotovi, kdaj je dejanje majhnega pomena?
Na podlagi objektivnih in subjektivnih kriterijev.
145
Kateri so subjektivni kriteriji za dejanje majhnega pomena?
1. nizka stopnja krivde
2. osebne okoliščine
Vsaj ena mora biti podana, poleg vsaj ene OBJEKTIVNE:
1. narava ali teža dejanja,
2. neškodljivost ali neznatnost posledic,
3. druge okoliščine.
146
Kakšna sodba se izreče v primeru dejanja majhnega pomena?
OPROSTILNA.
1. DT lahko zavrže se ovadbo.
2. ZOS med preiskavo izda sklep o ustavitvi preiskave ali med ugovoru zoper obtožnico izda sklep o ustavitvi KP.
3. Na GO senat izda oprostilno sodbo.
147
Razlika med goljufijo in poslovno goljufijo?
OBJEKT VARSTVA:
G: premoženje
PG: gospodarstvo
STORILEC:
G: kdorkoli
PG: le oseba, ki opravlja gosp. dej.
IZVRŠITEV:
G: ustvarjanje ZMOTE in puščanje v zmoti (nujen namen pridobitve PPK)
PG: PRESLEPITEV - pri poslu lažno prikazovanje izpolnitve obveznosti ali prikrivanje nezmožnosti
GOLJUFIVI NAMEN:
G: mora obstajati OB SKLENITVI posla
PG: lahko nastane tudi PO SKLENITVI posla
KRIVDA:
G: samo direktni naklep
PG: samo naklep
KAZEN:
G: do 3 leta
PG: do 5 let
148
Kakšna je razlika med ropom in roparsko tatvino?
ROP:
Sila/grožnja je sredstvo za storitev tatvine.
ROPARSKA TATVINA:
Sila/grožnja sta usmerjeni v obdržanje ukradene stvari.
149
Kaj je predlog za odložitev izvršitve kazni – kdo, kdaj?
Obsojencu na prostosti, se sme odložiti izvršitev kazni zapora.
KDO: predlaga obsojenec ali njegovi ožji družinski člani (mora se strinjati)
KDAJ:
- če se zdravi v bolnišnici (potrdila)
- če umre ali je bolan kdo v ožji družini in je njegova pomoč potrebna (max. 3 mesece)
- da lahko opravi neodložljiva poljska ali sezonska dela zaradi naravne nesreče (max. 3m)
- da opravi šolo ali izpit (max. 6m)
- poskrbi za vzgojo in varstvo otrok, če bi se bivanjske razmere bistveno poslabšale (mnenje CSD - max. 3m)
- če ima obsojenka otroka mlajšega od 1 leta (dokler ne dopolni 1 ali 2)
150
Kakšna je odgovornost pravnih oseb za KD?
Kazenska odgovornost se uveljavi zoper pravno osebo za KD, ki ga je storilec storil:
1. v imenu,
2. na račun ali
3. v korist pravne osebe.
Za določena KD!
Ne izključuje odgovornosti fizičnih oseb kot storilcev.
TEMELJ ODGOVORNOSTI:
- KD je realizacija protipravnega sklepa
- organi so vplivali na storilca
- če družba pridobi PPK ali predmete iz KD
- če so organi opustili dolžno skrbstvo nad ravnanjem delavcev
(vse so z naklepom, le zadnja je možna z malomarnostjo)
