GOSPODARSKO - najpogostejša Flashcards
(160 cards)
1
Q
Ali ZGD-1 določa numerus clausus gospodarskih družb? Velja sistem odprtega ali zaprtega števila družb?
A
Velja numerus clausus glede pravno-organizacijskih oblik družb.
2
Q
Katere dejavnosti lahko opravlja družba?
A
Tiste, ki jih ima registrirane oz. zapisane v aktu.
3
Q
Ali je dopustna kakršna koli dejavnost?
A
Družbe smejo opravljati vse posle, razen tistih, ki jih po zakonu ne smejo opravljati kot gospodarske posle.
Za nekatere so posebni pogoji (npr. zavarovalništvo, bančništvo).
4
Q
Ali so kje zapisane?
A
V uredbi o klasifikaciji dejavnosti.
5
Q
So vpisane v SRG?
A
Ne, vpisujejo se samo v poslovni register.
6
Q
Kaj je dejavnost?
A
Dejavnost je panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa družbe oz. DELO, VEZANO NA DOLOČENO PODROČJE.a
7
Q
Lahko družba opravlja tudi dejavnosti, ki jih nima zapisanih v aktu?
A
Ne, lahko opravlja le zapisane v družbeni pogodbi ali statutu.
Ne glede na to, pa lahko opravlja posle, ki so potrebni za njen obstoj in opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.
8
Q
Posli ultra vires.
A
Posli s tretjimi, v katerih družba prekorači svoje dejavnosti, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev (navedba v aktu še ne pomeni, da je vedela).
9
Q
Ali je podružnica pravna oseba?
A
Ne.
10
Q
Kdo odgovarja za obveznosti podružnice in do kakšne mere?
A
Odgovarja njen ustanovitelj, z vsem svojim premoženjem.
11
Q
Kakšni so pogoji za ustanovitev podružnice tujega podjetja?
A
Smiselno se uporabljajo določbe ZGD-1 o
- dejavnosti (6. člen);
- firmi (12. do 23. člen);
- sedežu (29. in 30. člen);
- prokuri (33. do 37. člen).
Podružnica nastopa v IMENU in za RAČUN tujega podjetja - uporablja firmo in sedež matičnega podjetja, ter svojo firmo.
12
Q
Ustanovitev s.p.
A
Lahko preko e-Vem portala ali na vstopnih točkah Vem.
Trije koraki:
1. Prijava v poslovni register
2. Prijava na FURS
3. Prijava na ZZZS
13
Q
Kam se vpiše ustanoviteljev s.p. oz. kako pridobi s.p. status gospodarskega subjekta?
A
V poslovni register oz. z vpisom v poslovni register.
14
Q
Kaj se zgodi, če je s.p. insolventen?
A
Osebni stečaj.
15
Q
Prokurist.
A
Je pooblaščenec, katerega obseg pooblastila ureja zakon.
V d.d. podeli prokuro član uprave, v d.o.o. pa načeloma skupščina.
16
Q
Kaj lahko dela prokurist?
A
Vse, kar spada v pravno sposobnost družbe, razen obremenjevanja in odsvajanja nepremičnin (rabi posebno pooblastilo).
Ne more dati tudi odvetniku pooblastila za zastopanje v pravdi.
17
Q
Lahko prokurist da odvetniku pooblastilo za zastopanje v pravdi?
A
Ne, razen če ga izrecno pooblasti zakoniti zastopnik.
18
Q
Odsvojitev poslovnega deleža v d.o.o. - se lahko deduje?
Komu ga lahko prodamo, če ga družbeniki nočejo kupiti?
A
Lahko se odsvoji in deduje.
Potrebna je pogodba v notarskem zapisu.
Družbeniki imajo “predkupno” pravico pred ostalimi pri odsvojitvi poslovnih deležev.
Če ga nočejo, ga lahko prodamo 3. osebi.
19
Q
Katere pravice izhajajo iz poslovnega deleža?
A
- pravica do upravljanja družbe oz. odločanja
- pravica do sorazmernega dela dobička
- pravica do premoženja po stečaju/likvidaciji
20
Q
Koliko družbenikov ima lahko d.o.o.?
A
Najmanj 1 in največ 50 (za več - dovoljenje min. za gosp.)
21
Q
Pravica družbenika do informacij.
Lahko pridobi več informacij kot delničar?
A
Poslovodja mora družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe in mu dovoliti vpogled v knjige.
Zavrne lahko izjemoma.
DA, družbenik lahko pridobi več informacij kot delničar - v d.d. samo glede zadev dnevnega reda skupščine.
22
Q
Pravica do obveščenosti v d.d.
A
Poslovodstvo mora skupščini dati podatke o zadevah družbe v zvezi z dnevnim redom skupščine (izjemoma, ne vseh)
23
Q
Imenovanje posebnega revizorja v d.d.
A
Skupščina d.d. z navadno večino za posle zadnjih 5 let.
Če zavrne predlog, ga lahko imenujejo delničarji z vsaj 10% OK.
24
Q
Kaj lahko vpogleda revizor v d.d.?
A
Poslovodstvo mu mora omogočiti, da pregleda poslovne knjige in dokumentacijo družbe, blagajno, zaloge, vrednostne papirje, ostalo premoženje, …
Pripravi poročilo.
25
Delniška družba. Odgovornost družbe in delničarjev upnikom?
Delniška družba je družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice.
Delniška družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom.
26
Ustanovitev d.d. - število ustanoviteljev, kdo pripravi listine, min. osnovni kapital, delnice ...
Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki sprejmejo statut.
Listine pripravi notar.
Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000 eurov.
Delnice (min. 1 EUR za eno) so lahko oblikovane kot delnice z nominalnim zneskom ali kot kosovne delnice. Družba ne sme imeti hkrati obeh oblik delnic.
27
Katere vrste delnic poznamo?
Navadne (redne) in prednostne (ugodnostne) delnice.
28
Kaj delničarjem nudijo navadne in kaj prednostne delnice?
NAVADNE delnice dajejo njihovim imetnikom:
- pravico do UDELEŽBA pri upravljanju družbe;
- pravico do dela dobička (DIVIDENDA), in
- pravico do ustreznega dela preostalega PREMOŽENJE po likvidaciji ali stečaju družbe.
PREDNOSTNE delnice poleg naštetih pravic dajejo imetnikom še prednostne pravice, določene s statutom (npr. prednost pri izplačilu vnaprej določenih zneskov).
29
Kaj je lastna delnica?
Lastne delnice so tiste, ki jih je delniška družba pridobila od svojih delničarjev odplačno ali neodplačno.
30
Kdaj družba sme pridobivati lastne delnice in koliko jih lahko ima?
- če je pridobitev nujna, da se prepreči huda škoda,
- če se delnice ponudijo v odkup delavcem družbe oz. kot zagotovitev odpravnine,
- če je pridobitev neodplačna,
- če banka te delnice pridobi pri nakupni komisiji,
- na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva,
- na podlagi sklepa skupščine o umiku delnic pri zmanjšanju OK,
- na podlagi pooblastila skupščine za nakup lastnih vložkov.
...
Max. 10 % OK!
31
Kaj je vinkulacija?
Vinkulacijska klavzula je klavzula, ki določa/omejuje pridobitev poslovnih deležev ali delnic družbe (tako da postavlja dodatne pogoje za pridobitev - DOVOLJENJE ali SOGLASJE družbe (NS) oz. družbenikov).
32
Načina ustanovitve d.d.
1. Simultana
- ustanovitelji sprejmejo statut + prevzamejo VSE delnice
- imenujejo NS (ta pa upravo)
- d.d. ustanovljena, ko prevzamejo vse delnice
2. Sukcesivna
- ustanovitelji sprejmejo statut + prevzamejo DEL delnic + objavijo prospekt
- 3 mesece se vpisujejo delnice
- razdelitev vpisanih delnic v 15 dneh
- ustanovna skupščina v 2 mesecih po roku iz prospekta
- d.d. je ustanovljena, ko skupščina sprejme sklepe o vplačanih delnicah oz. danih stvarnih vložkih, največjem znesku stroškov ustanovitve in izvoli organe
33
Pristojnost skupščine d.d.
- sprejem letnega poročila
- uporaba bilančnega dobička
- imenuje in odpokliče člane UO in NS (ne člana uprave!)
- podeli razrešnice
- spreminja statut
- povečuje in zmanjšuje kapital
- odloča o prenehanju ali statusnem preoblikovanju
34
Sklic skupščine pri d.d.
Skliče jo poslovodstvo z navadno večino, če je to potrebno po zakonu, statutu ali je koristno za družbo oz. na zahtevo 5% OK (v 2 mesecih, sicer nepravdni postopek).
Sklic vsaj 30 dni prej.
Na skupščini sodeluje notar.
ZGD-1 ne določa sklepčnosti, lahko jo določi statut, ni pa nujno.
Glasuje se s kvalificirano (3/4 prisotnega kapitala) ali kapitalsko (3/4 vsega OK) večino.
35
Predlog za dopolnitev dnevnega reda skupščine d.d.
Kaj je nasprotni predlog?
5% OK lahko po objavi sklica zahteva dodatno točko dnevnega reda.
NASPROTNI PREDLOG je predlog spremembe skupščinskega sklepa.
36
Zmanjšanje osnovnega kapitala v d.d.
Možno:
1. redno (kvalificirana večina, vsak razred delnic - zmanjša se nominalni znesek delnic)
2. poenostavljeno (se OK zmanjša za kritje prenesene izgube, čiste izgube ali prenos v kap. rezerve - NI izplačil delničarjem)
3. z umikom delnic (prisilno (mora biti v statutu) ali s pridobitvijo s strani družbe)
37
Kaj je odobreni kapital?
Povečanje OK do določenega zneska (odobreni kapital) z izdajo novih delnic za vložke (statut lahko pooblasti poslovodstvo za najdlje pet let po vpisu družbe v register).
38
Skupščina v d.o.o.
Skliče jo poslovodja, če:
- družbeniki odločajo o imenovanju ali odpoklica direktorja, spremembi DP, prokuristih, letnem poročilu
- nujno za interese družbe
- se ugotovi, da je bila izgubljena polovica OK
- določa zakon ali DP
Glasovanje:
- 50 EUR = 1 glas
- navadna večina
39
Sprememba družbene pogodbe v d.o.o.
Družbeniki jo spremenijo na skupščini s 3/4 prisotnih glasov.
Če gre za povečanje obveznosti družbenikov, morajo biti soglasni.
Sklep o spremembi mora potrditi notar. Prijavi v SRG predloži čistopis DP.
40
Zmanjšanje osnovnega kapitala v d.o.o.
Sklene skupščina.
Poslovodja 2x (!) objavi sklep in pozove upnike, da se zglasijo in soglašajo z zmanjšanjem
ALI
družba za upnike zagotovi varščino.
V SRG po enem letu od zadnje objave.
41
Sodno imenovanje članov uprave in nadzornega sveta?
- če iz katerega koli razloga manjka
- sodišče v nepravdnem postopku
- nujni primeri
- na predlog uprave
- funkcija preneha ob imenovanju po statutu
42
Odgovornost nadzornega sveta d.d.
Po ZGD-1 enako kot uprava - skrbnost dobrega gospodarstvenika, sicer so solidarno odgovorni družbi za škodo (ne, če temelji škoda na zakonitem skupščinskem sklepu).
Po ZFPPIPP: upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če:
- so v zadnjih dveh letih zavrnili predlog uprave o povečanju OK
- od uprave niso zahtevali poročil
- na podlagi letnega in drugih poročil niso ugotovili insolventnosti
43
Izključitev delničarjev.
IZTISNITEV (SQUEEZE OUT):
glavni delničar z najmanj 90 % lahko sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (manjšinskih delničarjev) na glavnega delničarja za plačilo primerne denarne odpravnine (ki jo določi sam - pregleda jo revizor, ki jih imenuje sodišče). Manjšinjski delničarji se lahko v notarskem zapisu odpovedo temu poročilu.
44
Izstop delničarjev.
Pravica manjšinskih delničarjev do izstopa iz družbe:
- glavni delničar mora na zahtevo enega ali več manjšinskih delničarjev ponuditi primerno denarno nadomestilo za odkup delnic.
45
Kdaj delničarji lahko zahtevajo izplačilo dobička?
1. Delničarji imajo pravico do deleža v bilančnem dobičku, razen če je skupščina s sklepom o uporabi bilančnega dobička v skladu z zakonom ali statutom odločila, da se bilančni dobiček uporabi za druge namene (druge rezerve, drugi nameni - delavci, poslovodstvo) ali da se bilančni dobiček ne razdeli delničarjem (preneseni dobiček).
2. Pred likvidacijo družbe je dovoljeno med delničarje razdeliti samo bilančni dobiček.
46
Kaj je bilančni dobiček?
BILANČNI DOBIČEK je dobiček, ki ostane po uporabi čistega dobička za vse zakonske namene.
47
Za kaj se lahko uporabi bilančni dobiček?
Bilančni dobiček se lahko uporabi:
1. Za dodatno oblikovanje drugih rezerv iz dobička
2. za druge namene (izplačilo zaposlenim, članom uprave, članom nadzornega sveta – če je to predvideno v statutu)
3. za razdelitev med delničarje
4. Ostane nerazdeljen in se prenese v naslednje obdobje kot preneseni dobiček
48
Izpodbojnost skupščinskih sklepov.
Pogoji za vložitev tožbe?
Konvalidacija?
1. Skupščinski sklep je izpodbojen, če:
- je vsebina v nasprotju z zakonom ali statutom,
- je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (na primer, ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina) (vedno, če je v zvezi s sprejetjem kršena delničarjeva pravica do obveščenosti).
- ZPre-1 ...
Izpodbija lahko:
- vsak delničar,
- poslovodstvo,
- član organa vodenja ali nadzora
- ATVP (samo ZPre-1)
2. Delničar mora na skupščini na zapisnik napovedati tožbo (če ni bil na skupščini pa le, če mu je bilo to protipravno preprečeno). Rok 1 mesec, oblikovalni zahtevek na razveljavitev sklepa.
3. Izpodbojen sklep konvalidira, če ga skupščina potrdi z novim sklepom, proti kateremu ni tožbe ali je bila tožba zavrnjena.
49
Ničnost skupščinskih sklepov. Ali imajo to možnost upniki in na kakšni podlagi? Kdo lahko uveljavlja ničnost? Kje je urejena ničnost? Kakšen je zahtevek na ničnost?*
1. Sklep skupščine je ničen, če:
- je bil sprejet na skupščini, ki ni bila pravilno sklicana (razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi
delničarji ali so bili veljavno zastopani);
- skupščinskega sklepa ni potrdil notar v notarskem zapisu;
- ni združljiv z bistvom družbe ali če nasprotuje določbam, ki ščitijo upnike družbe ali so sicer v javnem interesu;
- je po vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom;
- če je s takšnim sklepom potrjeno povečanje OK v nasprotju z zakonom;
- po sklepu delničarji novih delnic (pri povečanju OK) niso prejeli v sorazmerju z njihovimi deleži v dosedanjem OK
- sklep o povečanju OK in sklep o uporabi dobička sta nična, če sklep o povečanju OK v 3 mesecih ni vpisan v SRG
2. Ničnost lahko uveljavljajo tudi upniki, a le, kadar je skupščinski sklep ničen ker po svoji vsebini nasprotuje tistim določilom ZGD, ki se uporabljajo izključno ali pretežno za zaščito upnikov (škoda ni nujna).
50
Kaj štejemo pod povezane družbe?
Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako,
da:
- ima ena v drugi večinski delež
- je ena odvisna od druge
- so koncernske družbe
- sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi
- so povezane s podjetniškimi pogodbami (pogodba o obvladovanju, pogodba o prenosu dobička, ipd.)
51
Kaj so koncerni? Ali sta domnevi o odvisnosti odvisne in obvladujoče družbe izpodbojni? Kako?
1. Koncern sestavljajo:
- ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb, povezanih pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe (dejanski koncern);
- družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju (pogodbeni koncern), ali
- pravno samostojne družbe, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne (koncern z razmerjem enakopravnosti).
2. Domnevi sta izpodbojni.
3. Domneva, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež, se izpodbija tako, da se dokazuje, da družba z večinskim deležem NIMA VEČINE GLASOVALNIH PRAVIC.
Domneva, da je odvisna družba z obvladujočo družbo koncern, se izpodbija tako, da se dokazuje, da odvisna družba NE SLEDI NAVODILOM IN SKLEPOM obvladujoče družbe.
52
Kakšne so vrste statusnih preoblikovanj?
materialna statusna preoblikovanja:
- združitev (pripojitev ali spojitev - nova)
- delitev (razdelitev, oddelitev, izčlenitev)
- prenos premoženja
formalno statusno preoblikovanje:
- sprememba pravnoorganizacijske oblike (s.p. v d.o.o. npr)
53
Primeri nepravdnih postopkov po ZGD-1.
Okrožno sodišče:
- imenovanje poslovodje (če ga nima, začasno, npr. zaradi smrti)
- odvzem upravičenja za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku
- imenovanje ali odpoklic likvidacijskih upraviteljev
- tržni vrednosti delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu
- primerni odpravnini manjšinskim ali izstopajočim delničarjem
54
Domneva insolventnosti.* (53)
Dolžnik:
* ni sposoben poravnati svojih zapadlih obveznosti v določenem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali
* postane dolgoročno plačilno nesposoben.
55
Grozeča insolventnost.
Grozeča insolventnost je položaj, ki nastane, če je verjetno, da bo v obdobju enega leta dolžnik postal insolventen.
56
Je možna prisilna poravnava nad s.p.?
Da.
57
Ali je določen kakšen minimum glede plačila pri prisilni poravnavi?
Ni omejitev pri zmanjšanju ali odlogu obveznosti.
58
Za koga učinkuje potrjena prisilna poravnava? V čem je »prisilnost«?
Potrjena PP je »prisilna« zato, ker učinkuje za vse upnike (razen zavarovanih in prednostnih terjatev ter izločitvenih pravic, ...), ne glede na to, ali in kako so o njej glasovali.
59
Zamuda roka za prijavo terjatve v PP in stečaju, posledice.
Stečaj: terjatev preneha, sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
PP: Terjatev sicer ne preneha, a nima pravice do glasovanja o predlogu PP.
60
Ali lahko v postopku prisilne poravnave delavcu preneha delovno razmerje? Kaj pa v
stečaju?
DA
Stečaj: 15-dnevni odpovedni rok
Prisilna poravnava (potrjena): 30-dnevni odpovedni rok
61
Kako je z izpodbijanjem pravnih dejanj v PP?
Možno pod pogoji iz OZ (actio pauliana)
62
1. Kaj se zgodi, če upravitelj prereka terjatev upnika v PP?
2. Kako pridejo do poplačila upniki pri PP, če so njihove terjatve prerekane?
1. Upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in nato proti dopolnjenemu seznamu.
2. Lahko jo uveljavlja v pravdi (in če bo ugotovljena, bodo zanjo veljala določila potrjene prisilne poravnave)
63
Načela stečajnega postopka.
- načelo enakega obravnavanja upnikov (načelo paritete),
- načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov,
- načelo hitrosti postopka, in
- načelo koncentracije postopka.
64
1. Pravne posledice začetka stečajnega postopka.
2. Kakšen je vpliv na izvršbe?
1. Nastanejo z dnem oklica o začetku stečaja:
- pooblastila od zastopnikov dolžnika preidejo na stečajnega upravitelja
- nehajo veljati nalogi za izvedbo pravnih poslov dožnik
- nehajo veljati dolžnikove ponudbe
- stečajni upnik lahko odpove najemne/zakupne pogodbe (od. rok 1 mesec)
- prekinitev zastaranja terjatev dolžnika do njegovih dolžnikov za 1 leto
- pretvorba nedenarnih terjatev v denarne, občasnih v enkratne, v tuji valuti v domačo
- OM pogodbenih in zamudnih obresti upnikov se prilagodi v zakonske zamudne
- zastaranje upnikovih terjatev se pretrga
- neizpolnjeni odložni pogoji upnikovih terjatev do končne razdelitve pomenijo prenehanje terjatve
- neizpolnjeni razvezni pogoji upnikovih terjatev do končne razdelitve se štejejo za neobstoječe in terjatev postane brezpogojna
- medsebojne terjatve upnika in dolžnika se pobotajo
- serijski VP se razveljavijo
- sklep o izvršbi ali zavarovanju proti dolžniku ni dovoljen
2. Postopek izvršbe in zavarovanja, ki je bil začet proti insolvenčnemu dolžniku pred stečajem, se:
- ustavi (če upnik še ni pridobil ločitvene pravice)
- prekine (upnik je pridobil ločitveno pravico, ni pa še opravljena prodaja)
- ne vpliva (po izločilni pravici je bila prodaja že opravljena)
- postopek z začasno ali predhodno odredbo se ustavi in se razveljavijo vsa dejanja
65
Sklep o začetku stečaja - kje se objavi, kaj vsebuje?
Na strani Ajpes (oz. na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti - AJPES).
Vsebuje:
- identifikacijske podatke o stečajnem dolžniku,
- odločitev sodišča o začetku postopka in
- kdo se imenuje za upravitelja.
66
Prerekanje terjatev v stečajnem postopku (in prisilni poravnavi).
Upravitelj se mora po prijavi vseh terjatev izreči o vsaki - ali jo priznava ali prereka in sodišču predloži osnovni seznam preizkušenih terjatev (sodišče ga objavi v 3 dneh).
Če prereka (lahko samo delno), mora opisati dejstva, iz katerih izhaja (ne)obstoj (dela) terjatve. Po objavi priznanih ne more več prerekati.
Upnik lahko prereka terjatev drugega upnika z ugovorom, če ima dolžnik položaj stranke pa lahko tudi sam prereka terjatve z ugovorom.
Če je proti osnovnemu seznamu vložen ugovor, upravitelj (v 8 dneh) izda dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, na katerem so podatki o ugovorih za posamezne terjatve (spet sodišče objavi v 3 dneh).
Proti dopolnjenemu seznamu lahko vloži ugovor upnik, če njegov ugovor ni bil upoštevan.
67
Kaj so priznane in prerekane terjatve?
PRIZNANA: prizna jo upravitelj in je noben upnik ne prereka
PREREKANA: prereka jo upravitelj ali upnik
Za priznano velja tudi prerekana, če ugotovi sodišče, da obstaja terjatev ali v roku nihče ne toži
VERJETNO IZKAZANA TERJATEV (samo v prisilni poravnavi): kot tako jo določi sodišče
- smisel takega ugotavljanja: ali ima upnik pravico glasovati o sprejetju prisilne poravnave.
68
Sklep o preizkusu terjatev.
Sodišče s sklepom zunaj naroka odloči:
- o ugovorih,
- katere terjatve so priznane ali prerekane,
- (v prisilni poravnavi) tudi verjetno izkazane,
- (v stečaju) tudi kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
69
Končni seznam preizkušenih terjatev.
Upravitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu sklepa o preizkusu terjatev predložiti KONČNI seznam, kar potem skupaj objavi sodišče.
Končni seznam - za vsako terjatev:
- vse podatke,
- ali je bila prerekana,
- ali je terjatev verjetno izkazana (PP),
- podatke o osebah, ki so prerekale
- prerekani znesek (ali v celoti)
- kdo mora uveljavljati ugotovitev obstoja prerekane terjatve v drugem postopku (stečaj)
70
Kako ravna upnik, če je njegova terjatev prerekana?
1. Vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve:
- proti dolžniku (če je terjatev oporekal upravitelj)
- proti drugemu upniku (ki je prerekal terjatev)
2. Nadaljuje že začet pravdni postopek pred stečajem, ki je bil zaradi stečaja prekinjen.
71
Kaj je zavarovana terjatev in ločitvena pravica?
Izjava o prerekanju zavarovane terjatve pomeni tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice.
Upnik, ki mu je taka pravica prerekana, mora v enem mescu vložiti tožbo - če je prerekana tudi terjatev, mora vložiti tožbo na ugotovitev ne glede na morebitni izvršilni naslov.
Če sta zavarovana terjatev in ločitvena pravica priznani, sodišče:
- ugotovi, da sta priznani
- naloži dolžniku prednostno plačilo
72
Izločitvena pravica.
Če je PRIZNANA, sodišče:
- naloži dolžniku izročitev premoženja, ki je predmet te pravice;
- ugotovi, da je upnik pridobil premoženje na nepremičnini (npr.) s priposestvovanjem in dolžnik mora priznati to LP
- naloži dolžniku, da izstavi ZK dovolilo za vpis LP upnika v nekaterih primerih ali izvede drug razpolagalni PP
Če je PREPREKANA, mora upnik vložiti tožbo
73
Kdo mora tožiti, če terjatev temelji na izvršilnem naslovu?
Tisti, ki je prerekal terjatev (enako velja za ločitveno ali izločitveno pravico)
74
Vrste terjatev v stečaju.
1. PREDNOSTNA - nezavarovana terjatev za: plače in nadomestila plač (zadnjih 6m.), odškodnine v zvezi z delom in poklicne bolezni, neizplačane odpravnine, davki in prispevki, nadomestilo za neizrabljen dopust...
2. PODREJENA - nezavarovana, ki se plača po prednostnih in navadnih.
3. NAVADNA - nezavarovana terjatev, ki ni niti prednostna niti podrejena
75
Kdo so priviligirani upniki v stečaju?
Ločitveni upniki - upniki z zavarovanimi terjatvami.
76
Razlika med ločitveno in izločitveno pravico.
LOČITVENA:
- pravica upnika do poplačila PRED drugimi upniki iz tega premoženja (ima zavarovano terjatev z ločitveno pravico),
- mora prijaviti in terjatev in pravico, sicer preneha,
- upošteva se jo po UD npr. pri hipoteki ali max. hipoteki!
IZLOČITVENA:
- pravica lastnika od dolžnika zahtevati izročitev stvari (premične, npr. leasing)
- pravica priposestvovalca (tudi drugi izvirni načini) na nepremičnini
- drugi načini, npr. če ima stvar dolžnik kot fiduciar, ali v primeru blaga državnih rezerv
- mora prijaviti terjatev in pravico, če zamudi, pravica ne preneha, ne sme pa zamuditi za terjatev
77
Kaj so stroški stečajnega postopka?
TEKOČI:
- stroški upravitelja
- plače in nadomestila oseb, ki opravljajo posle za stečajni postopek
- stroški
- zavarovalne premije
- pravdni stroški
- računovodstvo, administracija, ...
- davki in prispevki
OBČASNI:
- izpolnitve obveznosti na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe,
- ocenitev vrednosti in drugo v zvezi s prodajo,
- DDV, DPN
78
Lahko upnik predlaga stečaj? Mora dati predujem?
Da.
Plačati mora predujem.
79
1. Vzajemno neizpolnjene dvostranske obveznosti.
2. Kakšen je zahtevek?
3. Kako se poplačata?
1. Je pogodba, ki je bila sklenjena pred stečajem/PP in pri kateri zaradi začetka postopka nobena stranka ni izpolnila svoje obveznosti (ali ne v celoti).
- Upnik je ne rabi prijaviti v postopku.
- Upnik, ki bi moral prvi izpolniti, lahko to odkloni ali zahteva zavarovanje izpolnitve dolžnika.
- Dolžnik lahko s soglasjem sodišča odstopi od pogodbe.
- Karkoli sta izpolnili, se pobota.
2. Zahtevek je povračilni in odškodninski.
3. Poplačata se kot strošek postopka.
80
Kateri nujni posli se dokončajo v stečaju? Se lahko sklepajo nove pogodbe?
Dovoljeno je sklepanje le tistih pogodb, ki so potrebne za unovčenje stečajne mase.
Dovoljeno le končati posle, ki jih je dolžnik začel pred stečajem in jih sodišče dovoli.
81
Kaj je bolje - stečaj ali izbris iz SRG brez likvidacije?
Za upnike je boljši stečaj, saj se poplačajo iz celotnega premoženja v enakih deležih, pri izbrisu brez likvidacije pa sploh ni nujno, da pride do likvidacije premoženja, tudi če imajo upniki odprte terjatve (lahko skrijejo premoženje).
V obeh primerov lahko zahtevaš povračilo škode poslovodstva (in nadzornikov), od družbenikov pa spregled PO.
82
Izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju.
Možno izpodbijati (po OZ) vsa pravna dejanja in posle dolžnika v 12 mesecih pred stečajem, pri "(skoraj) brezplačnih" prenosih premoženja pa do 36 mesecev, sicer pa neomejeno za posle, ko je že bil insolventen ali je bil zaradi njih insolventen.
OBJEKTIVNI POGOJ:
- z dejanjem se je zmanjšala čista vrednost premoženja dolžnika ALI
- je oseba s tem dejanjem pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do dolžnika IN
SUBJEKTIVNI POGOJ:
- je oseba vedela (bi morala) za insolventnost dolžnika
83
Katerih dejanj ni mogoče izpodbijati v insolvenčnih postopkih?
Če jih je dolžnik izvedel:
- med postopkom PP ali
- v skladu s potrjeno PP
- menice, čeki, če je moral sprejeti, da ne izgubi pravice do regresa
84
Domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje
– če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe / drugega dvostranskega p.p. v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika,
– če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje, ali
– če je bilo dejanje opravljeno med postopkom prisilne poravnave v nasprotju z omejitvijo D poslov.
85
Je mogoče izpodbijati tudi pravna dejanja, za katera obstaja izvršilni naslov?
DA, lahko se izpodbija dejanje tudi, če je o njem že odločeno z odločbo sodišča ali drugega organa, ki je ali lahko postane izvršilni naslov.
Če je uspešno, preneha učinek izvršilnega naslova.
86
S čim se izpodbijajo dejanja dolžnika in kaj se zahteva?
Z IZPODBOJNO TOŽBO.
Zahteva se razveljavitev dejanja dolžnika.
87
Kaj če ni dovolj premoženja za začetek stečaja PO ali osebnega stečaja? Kako se lahko upniki temu uprejo?
1. Če je stečajna masa neznatne vrednosti sodišče na predlog upravitelja KONČA stečaj brez razdelitve upnikom.
2. Dovoljen je UGOVOR upnika, ki verjetno izkaže terjatev, iz razloga:
- prenizko ocenjena stečajna masa ali previsoko ocenjeni stroški,
- določeno premoženje v stečajni masi ni bilo upoštevano,
- z izpodbijanjem dejanj dolžnika bi se pa lahko povečala stečajna masa.
3. Fizična oseba ne rabi plačati predujma, tako da NE MORE imeti premalo sredstev za začetek postopka.
88
Stečajni upravitelj (v imenu dolžnika) toži dolžnika družbe, ki je FO - gospodarski spor?
Presoja se, ali gre za gospodarski spor po ZPP:
- bi npr. izid vplival na stečajno maso
- spor o premoženju iz stečajne mase
89
Določba v pogodbi, da bo dolžnik plačal upniku, ko sam prejme plačilo svojega dolžnika - kako ravnati?
Upnik ima ugovor sočasne izpolnitve - v dvostranskih pogodbah ni nobena stranka dolžna izpolniti, če druga ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti.
90
Komisijska pogodba.
Sodobna varianta mandata.
Komisionar se zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent.
91
Stranke komisijske pogodbe?
Stranki komisijske pogodbe sta:
(1) komisionar – za provizijo opravi enega ali več poslov na račun komitenta; in
(2) komitent – zaupa opravo svojih poslov komisionarju.
92
Obveznosti in pravice komisionarja?
OBVEZNOSTI:
● hramba in zavarovanje;
● obvestitev o stanju prejetega blaga;
● obvestitev o spremembah na blagu;
● sporočitev imena sopogodbenika komitentu;
● dajanje računa;
● del credere odgovornost = odgovornost s posebnim jamčevanjem za izpolnitev sopogodbenika.
PRAVICE:
- zastavna pravica (na predmetih pogodbe)
- prednostna pravica pri poplačilu terjatev iz komisijske pogodbe
93
Obveznosti komitenta?
● plačilo provizije;
● povrnitev stroškov;
● denarni predujem (če določen v pogodbi).
94
Bančna garancija.
Obveznost banke prejemniku garancije poravnati obveznost, ki je tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila.
Predpisana je pisna oblika.
Osnova za izdajo garancije je komercialni dogovor (pogodba, račun, potrditev naročila, razpisna dokumentacija,...).
95
Katere ugovore ima banka zoper zahtevek izvajalca pri neakcesorni garanciji?
Banka (garant) je pri plačilu garancije vezana na osnovno načelo “first pay then argue”, torej ni upravičena preverjati upravičenosti zahtevka za plačilo, prav tako se ne sme spuščati v upravičenost razlogov ter navedbo kršitev osnovne komercialne pogodbe.
Obveza banke garanta je abstraktna, plačilo lahko zavrne le zaradi nepravilnega postopka unovčenja oz. neupoštevanja predpisanih pogojev/dokumentov iz garancije.
96
Klavzula "brez ugovora" pri bančni garanciji.
Ni nujno točno te besede, lahko "na prvi poziv" ipd.
V tem primeru banka proti upravičencu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti. Naročitelj je dolžan plačati banki vsak znesek, ki ga je banka plačala na podlagi garancije, dane s to klavzulo.
97
Zahtevki podizvajalcev. Primer: »družba A - SCT - DARS«. Ali lahko A kot podizvajalec zahteva neposredno od DARS-a? Ali podizvajalci lahko zahtevajo, da DARS unovči bančno garancijo?
Podizvajalec (A) lahko poda zahtevo za izplačilo neposredno naročniku (DARS), v primeru, da mu izvajalec (SCT) ne plača. Dokazati mora obstoj razmerja z izvajalcem in svoje terjatve.
Bančno garancijo lahko unovči upravičenec (DARS), če podjemnik (A) ni upravičenec, ne more zahtevati unovčitve garancije.
Upravičenec sme svoje pravice iz bančne garancije odstopiti tretjemu (tj. podjemniku) samo, če mu odstopi z garancijo zavarovano terjatev in če prenese svoje obveznosti v zvezi z zavarovano terjatvijo.
Izvajalec, ki je garancijo dal, je ne more preklicati, saj je narava garancije nepreklicna.
98
Za koga velja postopek v gospodarskih sporih po ZPP?
Spori zaradi motenja posesti, pravice intelektualne lastnine, spori v zvezi s stvarnimi pravicami - ali so ti spori gospodarski spori?
- stranke: GD, zavod, zadruga, država (lok. skupnost), s.p. (če iz dejavnosti), družbeniki, člani organov družb, ustanovitelji zavodov, zadružniki
- spori, ki se nanašajo na LADJE in PLOVBO po morju (razen sporov o prevozu potnikov)
- vpisi v SRG
- koncesijske pogodbe
- arbitraža (če po postopku gosp. sporov)
- izumi, firme, varstvo konkurence
- stečajni postopki
NE uporabljajo se v sporih:
- o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ter
- zaradi motenja posesti.
99
Posebnosti gospodarskih sporov.
- izbirna krajevna pristojnost (nekatere izključne - plovba, stečaj)
- v nujnih primerih takoj po preizkusu tožbe razpis GO
- sodišče lahko v nujnih primerih narok določi po telefonu
- če po odgovoru na tožbo ugotovi, da ni sporno dejansko stanje (in drugih ovir za odločbo), lahko odločbo izda brez naroka
- ni mirovanja postopka
- ni ustnih izjav na zapisnik izven naroka
- spori majhne vrednosti do 4000 EUR
- pristojna OKROŽNA sodišča
100
Ste sodnica, imate gospodarski spor. Kaj stori sodišče, če v teku pravde pride do stečaja?
Z začetkom tečaja se pravda prekine.
Na mesto dolžnika stopi upravitelj.
Nadaljevanje/ustavitev je odvisna, ali je upnikova terjatev pravočasno prijavljena in ali je priznana ali prerekana.
(Če terjatev temelji na izvršilnem naslovu - mora tožiti upravitelj ali upnik, ki je prerekal)
101
Kaj stori sodišče, če v teku pravde pride do prisilne poravnave?
Začetek prisilne poravnave ne vpliva na pravdo - se ne prekine.
Če je terjatev upnika priznana, se pravda ustavi, saj je sklep o potrditvi PP izvršilni naslov (res iudicata, ustavitev).
Če ni priznana, teče dalje.
102
Kaj stori sodišče, če v teku pravde pride do prenehanja d.o.o.?
Pravdni postopek se prekine - po samem zakonu z dnem izbrisa.
Lahko se nadaljuje, ko postopek prevzamejo pravni nasledniki družbe ali jih sodnik povabi k temu.
103
Kaj stori sodišče, če v teku pravde pride do pripojitve, spojitve ali prevzema?
Postopek se prekine, dokler novi zakoniti zastopnik oz. prevzemnik ne prevzame pravde.
Popraviti je treba tožbo zaradi spremembe stranke (na aktivni ali pasivni strani).
Smiselno isto za prevzem in spojitev d.d.
104
Kaj stori sodišče, če v teku pravde pride do prenehanja s.p. ali če s.p. umre?
Če samo preneha opravljati dejavnost se pravda/izvršba nadaljuje s fizično osebo.
V primeru smrti se postopek prekine dokler ne vstopijo dediči, razen če je imel pooblaščenca, potem se postopek ne prekine.
Isto je glede na aktivno ali pasivno stran.
105
Rok za pritožbo in odgovor na pritožbo v gospodarskih sporih?
30 dni za oboje.
106
Se lahko v pritožbi v gospodarskem sporu navajajo nova dejstva in dokazi?
Le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka GO oz. do konca GO
+
- če njihova izvedba ne bi preveč zavlekla postopka, ALI
- ni bil s strani sodišča že izrecno pozvan da jih predloži ali se opredeli do dejstev.
Enako velja za ugovor zastaranja in pobota.
107
V postopku stranka navaja, da je uporabljeni zakon protiustaven, kaj boste storili?
Sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo ZAČNE POSTOPEK ZA OCENO NJEGOVE USTAVNOSTI.
108
Katero sodišče je pristojno za odločanje o izpodbijanju dolžnikovih dejanj pri stečaju potrošnika?
Vse v zvezi s stečajem - OKROŽNO.
109
Ali je širši pojem intelektualna ali industrijska lastnina?
INTELEKTUALNA, saj poleg industrijske lastnine vključuje še avtorske in sorodne pravice.
110
Kakšna je razlika med znakom in znamko?
Znak, ki ga uporablja družbe še ni nujno znamka. Znamka postane šele, ko ga družba registrira (zaščiti) kot znamko.
Pri presoji, ali se znak lahko registrira kot znamka, se upoštevajo vse dejanske okoliščine, zlasti trajanje uporabe znaka.
111
Kakšni so razlogi za zavrnitev registracije znamke?
ABSOLUTNI (npr.):
- ne more biti znamka,
- je brez slehernega razlikovalnega učinka,
- sestoji izključno iz znakov ali označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali praksi trgovanja,
- nasprotuje javnemu redu ali morali,
- ki je izključen iz registracije skladno s slovenskim in EU pravom
RELATIVNI (npr.):
- je vložen ugovor in je znak enak ali podoben prejšnji znamki
112
Kakšne so pravice iz znamke?
Imetnik ima IZKLJUČNO PRAVICO preprečiti tretjim brez njegovega soglasja za enako ali podobno blago ali storitve uporabljati (zavajajoče) podoben znak.
113
Kateri so zahtevki po ZIL-1?
1. zahteva za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti znamke pred Uradom
2. tožba za ugotovitev ničnosti patenta ali modela
3. tožba na izpodbijanje pravice (do patenta, modela ali znamke)
4. tožba zaradi kršitve pravic (iz patenta, modela, znamke ali geografske označbe)
114
Stvarna in krajevna pristojnost za spore iz PIL?
Izključno pristojno OKROŽNO v Ljubljani!
Zoper odločbe Urada za int. lastnino je možen upravni spor pri UPRAVNEM sodišču v Ljubljani.
115
Kdaj preneha priznana pravica?
Patent - 20 let (izjemoma možno podaljšanje za 5 let, patent s skrajšanim trajanjem traja 10 let)
Model - 5 let (možno podaljšanje do 25 let)
Znamka - 10 let (možno neomejeno podaljšanje)
Geografska označba - neomejeno
116
Pravice iz patenta?
Če je predmet patenta PROIZVOD:
- preprečitev tretjim proizvod izdelati, uporabljati, ponujati, prodajati,, uvažati
Če je predmet patenta POSTOPEK:
- preprečitev tretjim proizvod, pridobljen s tem postopkom, uporabljati, ponujati, prodajati, uvažati
117
Na kaj se pravice iz patenta ne morejo nanašati?
- na zasebna dejanja za negospodarske namene
- na raziskave
- na posamično pripravo zdravila
- na ladjah
- na zračnih plovilih
118
Vrste patentov?
- navadni patent
- patent s skrajšanim trajanjem
- zaupni izum
- prisilna licenca
- tudi evropski patent, evropska patentna prijava, mednarodni patent
119
Kdo podeli zaupni izum, v kakšnem postopku, ali je možna pritožba?
Prijavi se pri MORS po upravnem postopku. Če ga MORS "noče" lahko prijava pri Uradu.
Če ni možen sporazum z MORS, lahko sodišče dovoli izkoriščanje vladi, če je javni interes. Možna pritožba.
120
Za katere spore gospodarske je izključno krajevno pristojno Višje sodišče v Ljubljani in zakaj?
Za pritožbe zoper spore v zvezi z intelektualno lastnino, za katere je izključno pristojno okrožno sodišče v Ljubljani.
121
Kako ločimo avtorske pravice?
MORALNE:
- pravica prve objave (avtor se sam odloči ali, kdaj in kako bo delo objavil),
- pravica priznanja avtorstva,
- pravica spoštovanja dela,
- pravica skesanja (pravica do preklica materialne avtorske pravice zaradi moralnih zadržkov).
MATERIALNE:
- pravica reproduciranja,
- pravica javnega izvajanja,
- pravica javnega prenašanja,
- pravica javnega predvajanja,
- pravica javnega prikazovanja,
- pravica radiodifuznega oddajanja,
- pravica dajanja na voljo javnosti,
...
122
Kaj bi kot sodnik storili, če bi nekdo želel ustanoviti družbo Kurbarija d.o.o.
Firma ne sme nasprotovati zakonu ali morali.
Predlagatelja bi pozval, da v 15 dneh spremeni firmo in vloži spremenjen predlog.
Če to ne stori, bi predlog zavrnil.
123
Kdo je lahko predlagatelj in kdo so stranke postopka pred registrskim sodiščem?
PREDLAGATELJ vpisa je upravičena oseba (izjemoma po UD).
UDELEŽENCI so predlagatelj, subjekt vpisa in oseba s pravnim interesom.
124
Kateri so procesni instituti, ki zagotovijo hitrost postopka pred registrskim sodiščem?
Kaj je z mirovanjem in izrednimi pravnimi sredstvi?
HITROST:
- sodišče zadeve obravnava po vrsti kot jih je prejelo
- pritožba le zoper sklep o vpisu, ne zoper odredbo
- ni vrnitve v prejšnje stanje in mirovanja postopka
- ni obnove postopka
- več predlagateljev določi pooblaščenca za vročanje (sicer je to prvi)
- vpisi na eVem točki in pri notarjih v elektronski obliki
- predhodna vpr. rešuje sodišče samo (razen če je od dejstva odvisna odločitev - pravda v 15 dneh)
- obrazložitev sklepa le, če je zavrnjen (ali so nasprotni predlogi)
- sodišče lahko po pritožbi samo nadomesti sklep
125
Procesne predpostavke za obravnavo pred registrskim sodiščem.
- upravičen predlagatelj
- vse predpisane listine
- zahtevek je v skladu z zakonom
126
Je plačilo sodne takse predpostavka za vpis družbe?
Ni takse.
127
Zavrnjen/zavržen vpis - ali mora biti sklep obrazložen?
V katerem primeru še?
Kako se sanirajo napake pri postopku vpisa?
Kakšna so pravna sredstva?
ZAVRŽEN - če pomanjkljiv predlog ni popravljen v roku.
Zavrnjen in zavržen mora biti obrazložen ali če se z njim odloči o nasprotnih predlogih.
Udeleženec ima 8-dnevni pritožbeni rok, drugi s pravnim interesom pa 30-dnevni.
128
Tožba za ugotovitev ničnosti vpisa.
- če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine,
- če so v listini navedeni neresnični podatki,
- če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku
Vloži jo lahko vsak s pravnim interesom (obj. rok 3 leta, subj. 30 dni)
129
Kaj notar pripravlja za sodni register?
Notar listine pretvori v elektronsko obliko in je pooblaščenec strank.
130
Kaj je potrebno za izbris družbe?
PM sklep o obstoju izbrisnega razloga: sodišče po UD
Likvidacija po ZGD-1: predlog upravitelja
Skrajšani postopek: sklep o izbrisu iz SRG
Izbris brez likvidacije, prisilna likvidacija: sklep upravitelja o končanju postopka
131
Kaj ureja ZPOmK-1?
1. omejevalna ravnanja (omejevalni sporazumi, recimo usklajena ravnanja, zlorabe prevladujočega položaja)
2. koncentracije podjetij,
3. nelojalno konkurenco,
4. oblastna omejevanja konkurence
5. ukrepe za preprečitev navedenega
132
Priglasitev koncentracije.
OBLIGATORNA:
- skupni promet podjetij v koncentraciji leto prej v Sloveniji 35 mil. EUR
- promet prevzetega podjetja 1 mil. EUR
FAKULTATIVNA:
- AVK pozove, če imajo podjetja v koncentraciji več kot 60% delež trga
133
Presojanje koncentracij.
Glede na:
- tržni položaj podjetij (tržni delež, prevladujoč položaj)
- značilnosti podjetij
- omejitev vstopa na trg (zakonska, tehnična, ekonomska, zasičenost trga, zvestoba potrošnikov)
- konkurenco na trgu
134
Omejevalna ravnanja
OMEJEVALNI SPORAZUMI so:
- sporazumi med podjetji
- sklepi podjetniških združenj
- usklajena ravnanja podjetij
s ciljem ali učinkom:
- preprečevati
- omejevati
- izkrivljati konkurenco.
So prepovedani in NIČNI.
Ne velja za:
- SKUPINSKE IZJEME: sporazumi, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje in razdelitve dobrin
- dejanja majhnega pomena (10% horizontale ali mešane, 15% vertikale, ...)
134
Primeri koncentracij.
Kolinska - Droga
Union - Laško (pozneje Heineken)
Abanka - NKBM
Fortenova - Engrotuš
Telemach - T2 (še ni odločeno)
135
Zloraba prevladujočega položaja.
Prevladujoč položaj: kadar lahko podjetje v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov:
- podjetje s 40% tržnega deleža
- dvoje ali več podjetij s 60% deleža
ZLORABA:
- nepoštene cene ali prodajni pogoji
- omejevanje proizvodnje, trgov, teh. napredka v škodo potrošnikov
- neenaki pogoji za primerljive posle
- dodatne obveznosti v pogodbah, nepovezane s predmetom pogodb
136
Nelojalna konkurenca.
Je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, s katerim se (lahko) povzroči škoda drugim - generalna klavzula.
+ taksativno našteto:
- dajanje podatkov o drugem podjetju
- prodaja blaga z označbami ali podatki, ki zmedejo
- povzročitev prekinitve ali oteževanje razmerij med drugimi podjetji
...
137
Vrste zahtevkov, če pride do nelojalne konkurence.
Kako se doseže publicitetni učinek?
- odškodnina po OZ
- tožba na prepoved nadaljnjih dejanj nelojalne konkurence, uničenje predmetov in vzpostavitev prejšnjega stanja
- objava sodbe v sredstvih javnega obveščanja (če je bilo dejanje storjeno z njimi)
138
Začetek postopka pred AVK, ko izve za kršitev.
POSTOPEK Z OMEJEVALNIMI UKREPI:
- sklep o uvedbi postopka po UD
POSTOPEK PRI KONCENTRACIJAH:
- priglasitev
- sklep o uvedbi po UD
139
Prekrivanje ZPOmK in ZIL glede pravnega varstva v zvezi s prodajo blaga z označbami in podatki, ki zmedejo.
Oba jo prepovedujeta.
TODA, ZPOmK varuje vse udeležence v prometu, ZIL pa le imetnika znamke (ki pa ima po ZIL več možnih zahtevkov kot po ZPOmK, medtem ko povračilo škode po obeh lahko zahteva po OZ).
140
1. Ukrepi za zagotovitev varstva konkurence.
2. Pravna sredstva posameznika, ki meni, da so mu kršene pravice po ZPOmK-1.
1. AVK po UD:
- Postopek z omejevalnimi ravnanji
- Postopek pri koncentracijah
2. Posameznik:
- povračilo škode s tožbo (omejevanje trga z oblastnimi akti)
- prenehanje kršitev in povračilo škode (pri nelojalni konkurenci)
- upravni spor (zoper odločbe AVK)
- kolektivna tožba
141
Kolektivna tožba
- namen: olajšati dostop do pravnega varstva in pridobitev odškodnine pri množičnem oškodovanju
- tudi v primerih omejevalnih sporazumov in zlorabe prevladujočega položaja
- šele po koncu postopka pred AVK
142
Obvezna prevzemna ponudba:
- prevzem nad 1/3 deleža družbe
- ko je ciljna družba javna (na borzi) ali ima več kot 250 delničarjev ali 4 mio. kapitala
- ponovno, če prevzamem še 10 % (do 75 % - prag nad 90 % - možno iztisniti male delničarje).
143
Izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo.
- ni namena prevzema (med zakonci, sorodniki, dedovanje)
- prevzemni prag dosežen zaradi zmanjšanja OK z umikom delnic IN ni sodelovala pri sklepu skupščine
- če je delež glasovalnih pravic drugih iz koncerna večji od deleža te osebe
- če je ko upnik v insolvenčnem postopku pridobil VP ciljne družbe
144
Prevzemni postopek.
1. Pred objavo ponudbe mora objaviti PREVZEMNO NAMERO in
2. DEPONIRATI DENAR (ali garancijo banke) za vse VP družbe na račun KDD ter
3. pridobiti DOVOLJENJE AVTP in nato
4. OBJAVITI PONUDBO skupaj s PROSPEKTOM.
5. Poslovodstvo ciljne družbe mora dati MNENJE o prevzemni ponudbi
6. Akceptant SPREJME ponudbo s pisno izjavo
7. Prevzemnik objavi obvestilo o izidu ponudbe
8. ATVP izda ODLOČBO in ugotovi uspešnost ponudbe
9. Prevzemnik IZPOLNI OBVEZNOSTI iz ponudbe.
145
1. Prag uspešnosti prevzemne ponudbe.
2. Najnižja cena.
1. Je najnižji odstotek vseh VP, ki jih mora pridobiti na podlagi prevzemne ponudbe, da bi ga ta zavezovala.
2. Ne sme biti nižja od najvišje cene v 12 mesecih pred ponudbo (če v enem letu po roku pridobi VP po višji ceni, mora doplačati za nazaj)
146
Prevzemna namera.
Koga mora obvestiti?
Lahko od nje odstopi?
Prevzemna namera je obvestilo prevzemnika o tem, da namerava dati prevzemno ponudbo.
O prevzemni nameri mora obvestiti AVTP, poslovodstvo ciljne družbe, AVK.
Lahko, ampak ne sme eno leto dati nove prevzemne ponudbe, razen če ATVP da soglasje k odstopu.
147
Kaj vsebuje prevzemna ponudba?
- podatke o VP
- cena, ki jo ponuja (ali nadomestni VP, ki jih ponuja)
- razvezni ali odložni pogoji iz ZPre-1
148
Sovražni ali prijateljski prevzem.
Odvisno, ali se poslovodstvo ciljne družbe strinja s prevzemom.
Mnenje poda po objavi ponudbe in prospekta in pred izjavo akceptanta.
149
Kaj je trasirana menica?
Menica, pri kateri trasant naloži trasatu, da izpolni remitentu. Netrasirana je v bistvu samo obljuba plačila izdajatelja (trasanta) imetniku (remitentu).
150
Kako je s kritjem pri trasirani menici, kdaj mora biti podano?
Kritje je vsota denarnih sredstev na računu trasata (akceptanta), do katerega se bo ob predložitvi menice poplačal remitent.
Pri menici kritje ni zahtevano, pri čeku pa.
151
Kritje pri menici in čeku.
Pri menici ni zahtevano.
Pri čeku ni akcepta in gre za naročilo izdajatelja (trasanta) banki (trasatu), da plača remitentu (prejemniku plačila) iz sredstev na njegovem računu. Izdaja čeka je pogojena s kritjem (komitenti in banke sklenejo pogodbo - KP odgovornost za izdaje nekritih čekov).
152
Menična načela.
- načelo menične strogosti (abstraktnost)
- načelo menične skrbnosti
- načelo menične inkorporacije
- načelo fiksne menične obveznosti
- načelo solidarnosti (dolžnikov)
- načelo neposrednosti
- načelo samostojnosti
153
Kaj je akcept?
Zaveza trasata, da bo plačal menico ob dospelosti remitentu.
Če ne akceptira, ni menično zavezan.
Če akceptira, postane glavni menični zavezanec (ostali regresni).
154
Kaj pomeni amortizacija menice (listine)?
Je postopek (po ZNP) razveljavitve (izgubljene/uničene) menice, če oseba verjetno izkaže, da je imela menico in sodišče imetnika pozove, da jo pokaže, sicer jo bo razglasilo za nično.
155
Kaj je aval in kakšen mora biti?
Aval je menično poroštvo.
Ustanovi se tako, da menico podpiše avalist z besedami "per aval" (kot porok).
Če aval plača, dobi regresno pravico zoper dolžnika.
156
Menica po odredbi?
Je trasirana menica. V primeru akcepta postane glavni dolžnik trasat, trasant se pomakne na drugo mesto.
Prenaša se jo z indosamentom.
157
Ali pred dospelostjo menice lahko prisilimo imetnika k sprejemu?
Ne.
158
Če je menična vsota napisana s črkami in številkami, kateri zapis velja?
S črkami (če je večkrat s črkami ali večkrat s številkami, velja najmanjša).
159
Razlika med zadrugo in zavodom?
Zadruga pospešuje gospodarske koristi in razvija gospodarske in družbene dejavnosti članov, zavod pa je organizacija za opravljanje dejavnosti vzgoje, izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, sociale, ... in nima cilja pridobivanje dobička.
RAZLIKE:
- minimalno št. ustanoviteljev: zadruga 3, zavod 1
- obe sprejemata Akt o ustanovitvi
- organi: zadruga - občni zbor, predsednik, UO, NO, direktor; zavod - svet, direktor, strokovni vodja, strokovni svet
