DELOVNO - ID (+ ostali zakoni) Flashcards
(120 cards)
1
Q
Kaj pomeni subsidiarna uporaba ZPP?
A
Da se uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZDSS-1 drugače določeno.
2
Q
Kaj ureja ZDSS-1?
A
- Postopke in sestavo sodišča v:
- individualnih delovnih sporih
- kolektivnih delovnih sporih
- socialnih sporih - Pristojnost, organizacijo in sestavo:
- delovnih sodišč
- socialnih sodišč - Pravila postopka, po katerih odločajo ta sodišča.
3
Q
Kateri so socialni spori?
A
Spori na področjih:
- pokojninskega in invalidskega zavarovanja
- zdravstvenega zavarovanja
- zavarovanja za dolgotrajno oskrbo
- zavarovanja za primer brezposelnosti in zaposlovanja
- starševskega varstva in druž. prejemkov
- soc. prejemkov
4
Q
Primeri individualnih delovnih sporov.
A
- o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju DELOVNEGA RAZMERJA
- o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz DELOVNEGA RAZMERJA med delavcem in DD
- pravice in obveznosti iz razmerij agencijskih delavcev
- postopki zaposlovanja (kandidati in DD)
- razmerja iz PIL med delavcem in DD
- razmerja med DD in štipendistom, volonterskim pripravnikom
5
Q
Kdo odloča o delovnih sporih?
A
V delovnih (in soc.) sporih odloča SENAT, razen če zakon določa sodnika POSAMEZNIKA.
Sodnik posameznik (bolj bagatelne zadeve):
- če VSP ne presega 40.000 EUR
- (IDS) glede suspenza pogodbe, glede nadur, odmorov, počitkov, dopusta, disciplinskih sankcij, …
SENAT je sestavljen iz predsednika in dve porotnikov kot članov (eden z liste DD/zavodov, eden z liste delavcev/zavarovancev)
II. stopnja: SENAT treh sodnikov.
6
Q
Organizacija delovnih in socialnih sodišč.
A
- stopnja:
- delovna sodišča: v LJ, MB, KP in CE z zunanjimi oddelki.
- socialno sodišče: v LJ - stopnja: Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
- stopnja: Vrhovno sodišče
7
Q
Kdaj sodi sodnik posameznik v socialnih sporih?
A
V sporih glede:
- dodatka za pomoč in postrežbo,
- pravice do invalidnine za telesno okvaro in
- pravice do zdraviliškega zdravljenja.
8
Q
Kdo imenuje sodnike porotnike?
A
Voli jih državni zbor (enako število iz vrst DD/Zavodov in delavcev/zavarovancev).
9
Q
Katero sodišče je pristojno za spore iz industrijske lastnine?
A
Izključno delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
10
Q
Kako je s krajevno pristojnostjo v delovnih sporih?
A
- Ni možen sporazum.
- INDIVIDUALNI:
- če toži delavec, je poleg splošno pristojnega sodišča za toženca pristojno tudi sodišče, kjer se opravlja delo (ali bi se moralo) ali je bila sklenjena POZ.
- industrijska lastnina - izključno DSS Lj. - KOLEKTIVNI:
- splošno pristojno sodišče za DD
- če je spor o kolektivnih pogodbah na državni ravni - izključna pristojnost DSS Lj.
11
Q
Kdaj se lahko v delovnih sporih odloča brez glavne obravnave?
A
- če dejansko stanje med strankama ni sporno IN
- ni drugih ovir za izdaja odločbe IN
- stranki sta se PISNO odpovedali GO
Pisna odpoved ni potrebna izjemoma (imenovanje delavskega direktorja, zavrnitev predlogov za svet delavcev, neveljavnost volitev v svet delavcev).
12
Q
Kje toži delavec DD, če ima zavarovano odgovornost pri zavarovalnici in kje, če je nima?
A
Če toži oba: DELOVNO SODIŠČE
Če toži samo DD: DELOVNO SODIŠČE
Če toži samo zavarovalnico: REDNO SODIŠČE
13
Q
V kolikšnem času je treba odgovoriti na tožbo v delovnih sporih?
A
V 30 dneh, razen v sporih o obstoju in prenehanju delovnega razmerja v 15 dneh.
14
Q
Kdaj v kolektivnih delovnih sporih sodi sodnik posameznik?
A
V kolektivnih delovnih sporih VEDNO SODI SENAT.
15
Q
Posebnosti postopka v delovnem sporu
A
- SESTAVA SODIŠČA:
praviloma sodi senat, posameznik izjemoma - HITROST POSTOPKA:
15 dni za odgovor na tožbo glede obstoja in prenehanja DR - PREDHODNA VPRAŠANJA:
sodišče prekine postopke, le če zakon prepoveduje, da samo reši vprašanje ali je postopek že v teku pred drugim organom - KRAJEVNA PRISTOJNOST:
dogovor o njej ni mogoč - MIRNO REŠEVANJE SPORA:
včasih je procesna predpostavka - ZAČETEK POSTOPKA:
pri KDS je na predlog - SODNA TAKSA:
pri KDS in soc. sporih je NI (je pa pri IDS) - SPREMEMBA TOŽBE:
v sporih o obstoju ali prenehanju DR lahko delavec do konca GO spremeni zahtevek brez privolitve toženca - MIROVANJE POSTOPKA:
ga ni - PARICIJSKI ROK:
8 dni - IZLOČITVENI RAZLOGI SODNIKA:
dodan je razlog članstva sodnika v organu stranke v postopku
12: ZAHTEVA ZA VARSTVO ZAKONITOSTI:
NI dovoljena.
- OBNOVA POSTOPKA:
NI dovoljena v KDS. - IZVAJANJE DOKAZOV:
Tudi po UD (še posebej v soc. sporih), razen če je dokazno breme obrnjeno. - POMOČ STRANKAM:
Če sodišče od delavca/zavarovanca zahteva popravo tožbe, ga pouči, kako naj to stori in ga pouči na posledice (če nima pooblaščenca tudi o BPP) - STROŠKI POSTOPKA:
IDS: tudi če delavec ni uspel, lahko sodišče DD naloži vse stroške dokazov ali da krije vsak svoje.
Soc. spori: zavod krije svoje stroške in stroške izvedenca v vsakem primeru - ZAČASNE ODREDBE:
tudi po UD.
16
Q
Posebnosti socialnega spora.
A
- možnost pisnega zaslišanja zavarovanca
- izključitev javnosti
- načelo materialne resnice
- izvedba dokazov po uradni dolžnosti
- zavod krije svoje stroške v vsakem primeru
…
17
Q
Kaj je procesna predpostavka socialnega spora?
A
NI dopusten, če je imela stranka možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt in tega ni storila (ali je bila prepozna).
18
Q
Kaj pomeni spor polne jurisdikcije?
A
Sodišče v primeru, da ugotovi, da je upravni akt nezakonit, tega ODPRAVI in samo meritorno ODLOČI o zadevi.
19
Q
Izredna pravna sredstva v delovnih in socialnih sporih?
A
ZVZ - NI dovoljena.
Revizija - dovoljena (skladno z ZPP)
Obnova - dovoljena, razen v KDS.
20
Q
Kdaj nastane kolektivni delovni spor?
A
KDS nastane,
- če se stranke ne morejo sporazumeti o interesih (INTERESNI SPOR) ali
- se stranki ne strinjata z načinom izvrševanja KP ali ena zatrjuje kršitev (SPOR O PRAVICAH)
21
Q
Kateri so kolektivni delovni spori?
A
- veljavnost in izvrševanje KP
- pristojnost za kolektivno pogajanje
- skladnosti KP z zakonom, drugimi KP in skladnost splošnih aktov DD s KP, zakonom
- zakonitost stavke
- sodelovanje delavcev pri upravljanju
- sindikati
22
Q
Kako se začne postopek v kolektivnih delovnih sporih?
A
Začne se s predlogom.
Za predlog in odgovor na predlog se uporabljajo določbe ZPP od tožbi in odgovoru na tožbo.
Predlog se lahko umakne do konca GO brez privolitve nasprotnega udeleženca (drugi udeleženci lahko postopek nadaljujejo).
23
Q
Kdo so udeleženci postopka v KDS?
A
- predlagatelj
- nasprotni udeleženec
- nosilci pravic in obveznosti v razmerju
- drugi s pravico sodelovanja po zakonu
24
Q
Kakšne so možne odločitve sodišča v KDS?
A
- ugotovi veljavnost ali neveljavnost KP
- ugotovi kršitev pravic ali obveznosti iz KP
- ugotovi neskladnost (KP ali splošnega akta s KP ali zakonom)
- delno ali v celoti razveljavi oz. odpravi splošni akt delodajalca ali posamični akt (lahko tudi naloži sprejem novega)
25
Ali ZDSS-1 pozna vzorčni postopek?
DA, v SOCIALNIH sporih. V primeru večjega števila tožb s podobno ali enako dejansko in pravno podlago.
Vzorčni postopek izvede, ostale pa prekine - po pravnomočnosti odloči v skladu z odločitvijo v vzorčnem postopku.
Vzorčni postopek je prednosten.
V INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPORIH je bil vzorčni postopek razveljavljen, zato se glede teh uporabljajo določbe ZPP.
26
Bistvena razlika med individualnimi in kolektivnimi delovnimi spori?
1. V PREDMETU spora:
KDS: kolektivna pravica
IDS: individualna pravica
Pri razmejitvi se uporablja OBJEKTIVNA teorija: presojamo po predmetu spora, ne po strankah (če več delavcev zahteva razliko plače, je to individualni spor).
2. V KDS ni obnove postopka.
3. V KDS se ne plača sodna taksa.
4. V IDS je uveljavljeno preiskovalno načelo.
5. KDS se začne na predlog (IDS - tožba).
27
Ali lahko sodišče izda začasne odredbe?
DA, na predlog ali po UD.
Razlog:
- da se prepreči uporaba sile ali nastanek škode
- v soc. s. lahko odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
Sodišče mora odločiti o predlogu v 3 dneh, o pritožbi zoper sklep o ZO pa v 8 dneh.
28
Kakšno vlogo ima ponavadi posameznik v individualnih delovnih in socialnih sporih?
Kdo je ponavadi tožen v socialnih sporih?
1. Vlogo TOŽNIKA.
2. Zavod.
29
Kateri načeli prevladujeta v socialnem sporu?
Načelo materialne resnice in preiskovalno načelo (oficialnosti).
30
Za koga velja ZJU?
Kdo so javni uslužbenci?
1. Za javne uslužbence.
2. To so posamezniki, ki sklenejo delovno razmerje v javnem sektorju.
PAZI: funkcionarji v državnih organih in organih LS niso javni uslužbenci (za njih velja ZFDO - so izvoljeni)
31
V katerem zakonu so urejene plače?
V Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju in od 1.1.2025 tudi v Zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
32
Premestitev delavca po ZJU? Kateri institut je podoben v ZDR?
Možna v javnem sektorju:
- zaradi delovnih potreb: ne soglaša, zato se opravi s sklepom
- na lastno željo ali s soglasjem: z aneksom k POZ
Po ZDR (v zasebnem sektorju) gre za institut odpovedi pogodbe s ponudbo nove pogodbe ali ponudbo nove pogodbe pri drugem DD.
KAKŠNE SO RAZLIKE?
Premestitev:
-isti DD, drugo del. mesto (ustrezno!)
- možna le s sklepom/z aneksom (ZDR: nova POZ)
- možna iz poslovnih razlogov, nesposobnosti, učinkovitosti, nepopolne delovne obremenitve (ZDR: le v primeru odpovedi iz poslov. razloga ali nesposobnosti)
- max. 70 km ali 1 uro vožnje v eno smer od dotedanjega del. mesta (max. 3 ure vožnje od doma v obe smeri) - oboje javni promet
- ni dopustna med bolniško, nosečnostjo in starševskim dopustom
33
Kako se spreminja pogodba o zaposlitvi pri javnih uslužbencih?
S soglasjem ali s sklepom.
34
Pogodba za določen čas pri javnih uslužbencih?
- vezana na osebno zaupanje funkcionarja (v kabinetu)
- nadomeščanje
- strokovna projektna dela in za povečan obseg pri javnih nalogah
- pripravništvo
- generalni direktorji, sekretarji, predstojniki
...
35
Nezakonitost pogodbe o zaposlitvi pri javnih uslužbencih?
POZ se razveljavi s sklepom:
- če uslužbenec ne izpolnjuje pogojev
- če ni bil izveden predpisan postopek natečaja
POZ (ali drugi akti) se lahko deloma razveljavijo:
- če so posamezne določbe v škodo javnega interesa ali v neskladju z zakonom, predpisi, KP
36
Razlika glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi po ZDR in ZJU?
ODPOVEDNI RAZLOGI:
po ZJU še dodatni - ne opravi strokovnega izpita ali je obsojen za naklepno KD za več kot 6 mesecev zapora
ODPOVED IZ POSLOVNEGA RAZLOGA:
po ZJU prej:
- možnost premestitve
- možnost prekvalifikacije (ali dokvalifikacije)
- možnost premestitve na nižjo delovno mesto
- za en mesec uvrstitev na interni trg dela
- šele nato odpoved
ODPOVED ZARADI NESPOSOBNOSTI:
po ZJU prej:
- poskus premestitve na ustrezno delovno mesto
ODPOVED ZARADI NEUSPEŠNEGA POSKUSNEGA DELA:
po ZJU ni možna pred koncem poskusnega dela
VROČANJE ODPOVEDI:
ZJU: po ZUP
ZDR: po ZDR
ODPRAVNINA:
ZJU: le v primeru poslovnega razloga
ZDR: v primeru poslovnega in razloga nesposobnosti
37
Kakšno varstvo ima po ZJU kandidat, ki meni, da je bil diskriminiran pri izbiri?
- vsak lahko vpogleda v podatke predložene s strani izbranega kandidata
- možnost pritožbe na pritožbeno komisijo (4 pritožbeni razlogi)
- določba glede diskriminacije se uporablja po ZDR
38
Varstvo pravic v javni upravi?
- zahteva, da DD kršitev odpravi/izpolni obveznosti
- pritožba na komisijo za pritožbe (procesna predpostavka za sodno varstvo)
- sodno varstvo pred delovnim sodiščem
39
Kje in kako je oblikovana komisija?
Pri vladi (za uslužbence državnih in pravosodnih organov, sicer pri drugih organih, razen če jih ni, potem prav tako pri vladi).
Sestavljajo predsednik (pravnik z vsaj 5 leti izkušenj) in člani, odločajo v senatih po 3.
40
Kaj pomeni dvostopenjskost odločanja po ZJU?
Da je pritožba na komisijo za pritožbe procesna predpostavka za sodno varstvo.
41
Kako je s pogodbeno svobodo pri sklepanju pogodb o zaposlitvi v javni upravi?
Manjša je kot v zasebnem sektorju (ne sme se nakloniti več pravic, kot pripadajo, še posebej ne na finančnem področju in če bi s tem obremenil javna sredstva).
Ni svobode določanja plač (plačni razredi po ZSTSPJS in ZSPJS) - ni dela plače za poslovno uspešnost.
42
Kaj če delavec in predstojnik v javni upravi skleneta pogodbo z višjo plačo od določene?
Zakon to prepoveduje. Določba je NIČNA, saj nasprotuje prisilnim predpisom.
Če so izplačane plače v previsokih zneskih, jih lahko DD s tožbo zahtevajo nazaj.
43
Uveljavljanje odškodnine po ZJU?
1. Javni uslužbenec je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti
2. DD je odgovoren tudi tretji osebi, tretji pa lahko zahteva povračilo tudi od povzročitelja. DD ima regresni zahtevek do delavca.
3. Lahko se odloča tudi v disciplinskem postopku - SKLEP ni izvršilni naslov.
4. Lahko se o višini in načinu povračila škode DD in delavec dogovorita - PISNI DOGOVOR je izvršljiv. Možen je pavšal.
5. Oprostitev odš. odgovornosti - odgovarja nadrejeni, če je izdal odredbo/navodila.
44
Razlike med odškodnino po ZJU in ZDR?
REGRESNI ZAHTEVEK
ZJU: v celoti ali delno
OPROSTITEV GLEDE NAVODIL
ZDR ne ureja
PISNI DOGOVOR
Po ZJU je izvršilni naslov, po ZDR navadna pogodba
ZMANJŠANJE ZARADI PRIZADEVANJA ODPRAVE ŠKODE
ZJU tega ne pozna
PAVŠALNA ODŠKODNINA
Po ZDR ni možna v primeru diskriminacije ali trpinčenja
45
Kaj so kolektivne pogodbe?
Pravni akti, ki na treh ravneh urejajo kolektivna in individualna delovna razmerja:
dogovor med sindikati na strani delavcev in združenji delodajalci na strani delodajalcev.
So instituti kolektivnega delovnega prava.
46
Katere so funkcije kolektivnih delovnih pogodb?
- varstvo delavcev
- ohranjanje socialnega miru
- racionalizacija individualnega pogajanja (vodi k ustaljeni pogodbi o zaposlitvi)
47
Katere so vrste kolektivnih pogodb?
Glede na nivoje sklepanja:
- na ravni podjetja
- na ravni dejavnosti
- na ravni države
Tudi KP:
- s splošno veljavnostjo
- z razširjeno veljavnostjo
48
Katero je temeljno načelo kolektivnih pogodb?
Da ni mogoče priznati delavcem manj pravic, kot jih ima po zakonu.
IZJEME: kolektivne pogodbe na ožji ravni lahko določijo manj ugodne pravice.
49
Kateri so deli kolektivnih pogodb in kateri so elementi?
Deli:
- OBLIGACIJSKI
- NORMATIVNI
- TARIFNI
ELEMENTI:
- avtonomnost
- pisnost
- dvostranskost
- mešani pravni značaj (obligacijska pogodba in pravna norma) - sui generis
- za določen ali nedoločen čas
Mora biti javno objavljena za veljavnost!
50
Ali splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo zavezuje tudi tiste delavce, ki niso v sindikatu?
DA, saj KP zavezuje tudi tiste delavce, ki niso v sindikatu, saj velja za vse delavce pri DD oziroma pri delodajalcih, za katere KP velja.
51
Kako preneha kolektivna pogodba?
- s potekom časa, za katerega je sklenjena (KP za določen čas)
- s sporazumom strank o prenehanju veljavnosti
- z odpovedjo (rok 6 mesecev)
- do nove KP (če ni drugače določeno in največ ENO LETO) velja normativni del stare KP
52
Kaj pomeni razširjena veljavnost kolektivne pogodbe? Kdo odloča o razširjeni veljavnosti?
Če KP ene ali več dejavnosti sklene en ali več reprezentativnih sindikatov in eno ali več reprezentativnih združenj DD, lahko stranka predlaga MINISTRU ZA DELO, da razširi veljavnost na VSO/E DEJAVNOST/I.
Minister ugotovi razširjeno veljavnost, če podpisani DD zaposlujejo več kot polovico vseh delavcev v dejavnosti, za katero se predlaga razširitev.
53
Pogoji za reprezentativnost sindikata. Kateri zakon to ureja?
Ureja ZRSin.
Lahko so reprezentativni za območje:
1. države
2. posamezne dejavnosti
3. poklica
POGOJI:
- so demokratični
- delujejo vsaj 6 mesecev
- so neodvisni od države in DD
- se financirajo predvsem iz članarin
- imajo določeno število članov (10 % iz panoge, če so združeni v zvezo ali 15 % iz panoge)
54
Ali je sindikat pravna oseba, kdaj to postane in kje se hrani statut.
JE, pravna oseba postane z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta, ki ga hranijo upravni organi ali ministrstvo za delo.
55
Kaj je stavka?
Je organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic ter interesov iz dela.
56
1. Kdo organizira stavko, kako in kakšna je vsebina sklepa?
2. Ali jo je potrebno najaviti? Kaj če je ne?
3. Pravno varstvo DD zoper nenapovedano stavko? Kje?
1. Sklep o začetku stavke sprejme organ sindikata in z njim določi:
- zahteve,
- čas začetka,
- kraj stavke,
- stavkovni odbor.
2. DA! Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje 5 dni prej, tako da sklep pošlje DD.
3. DD lahko pri nezakoniti stavki da:
- redno odpoved (krivdni r.)
- izredno odpoved
- disciplinski postopek
- odškodninsko tožbo (odg.)
Gre za KDS, zato Okrožno sodišče.
57
Kdaj je stavka zakonita?
Ko je izvedena skladno z Zakonom o stavki.
Sodelovanje v nezakoniti stavki lahko pomeni:
- disciplinsko odgovornost
- odškodninsko odgovornost
- odpoved
58
Vrste stavk.
1. zakonita
2. nezakonita
3. divja
4. opozorilna
59
Ali so delavci med stavko plačani?
Niso (nimajo pravice do nadomestila osebnega dohodka, razen če gre za "belo stavko" - počasno delo (ni stavka po ZStvk), lahko pa uveljavljajo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Materialno nadomestilo je lahko dogovorjeno s KP ali splošnim aktom.
60
Sodelovanje delavcev pri upravljanju - je obvezno?
Razmerje s sindikalno dejavnostjo?
1. Ne, to je pravica, ne dolžnost.
Lahko sodelujejo individualno ali kolektivno (svet delavcev, odbor delavcev, predstavniki delavcev).
2. Pri sindikatih gre bolj za interesno sodelovanje (sindikati so interesna združenja). Skrajno sredstvo sindikatov je stavka, svet delavcev nima pravice organizirati stavke!
Sindikati sklepajo KP, svet delavcev se pa samo bori za njeno izvrševanje.
61
1. Kaj je delovno dovoljenje?
2. Kje so urejena delovna dovoljenja?
3. Kdo jih potrebuje?
1. Je dokument, ki tujcu omogoča, da se zaposli v Sloveniji.
2. V Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev.
3. Zaposleni za sezonska dela v kmetijstvu (do 90 dni), državljani BiH in Srbi
62
Kaj je enotno dovoljenje?
Je enotno dovoljenje za prebivanje in delo, ki se izda tujcem tretjih držav in jim omogoča vstop, bivanje ter zaposlitev in delo pri nas (po načelu: vse na enem mestu).
63
Katere prispevke plačujeta delavec in DD?
Obvezna socialna zavarovanja:
- pokojninsko in invalidsko zavarovanje
- zdravstveno zavarovanje
- zavarovanje za brezposelnost
- starševsko zavarovanje
Delavci v vsa obvezna socialna zavarovanja, DD pa poleg navedenih še zavarovanje za primer POŠKODBE PRI DELU in POKLICNE BOLEZNI
64
Kaj je invalidnost po ZPIZ?
Invalidnost je podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti in so z zakonom ugotovljene, zavarovancu zmanjša možnost zagotovitve ali ohranitve delovnega mesta oz. poklicnega napredovanja.
65
Kakšen je postopek ugotavljanja invalidnosti?
Kdo da zahtevo?
Jo lahko da DD?
Invalidnost ugotavlja invalidska komisija (to je izvedenski organ na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje).
Zahtevo da ZAVAROVANEC ali ZDRAVNIK (osebni ali imenovani), ne more je dati DD.
66
Kdo da izvedensko mnenje o invalidnosti in kakšne pravice ima DD?
Izvedensko mnenje o invalidnosti poda senat invalidske komisije v sestavi vsaj dveh izvedencev, v postopku pa ima pravico in dolžnost sodelovati tudi predstavnik DD.
67
Kakšen je učinek odločbe o invalidnosti?
Pogodba o zaposlitvi preneha veljati po zakonu, ko je delavcu vročena odločba o invalidnosti I. stopnje ali o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine postala pravnomočna.
68
Katere so kategorije invalidnosti?
I. kat. - ni več zmožen opravljati dela oz. svojega poklica, nima preostale delovne zmožnosti
II. kat. - delovna zmožnost zmanjšana za 50 %
III. kat:
- ni zmožen za polni delovni čas, je pa za krajši, vsaj 4 ure
- delovna zmožnost zmanjšana za manj kot 50 %
- lahko dela polni čas v svojem poklicu, a ne na svojem delovnem mestu
69
Katere pravice imajo invalidi?
I. kat. - SAMO pravico do invalidske pokojnine (drugi dve, le če izpolnjeni pogoji)
II. in III. kat.:
- pravico do dela s polnim DČ z omejitvami s pravico do nadomestila za invalidnost
- pravico do dela s krajšim DČ s pravico do delnega nadomestila, pravico do poklicne rehabilitacije
70
Katere pokojnine poznamo?
- starostna
- predčasna
- delna
- družinska
- vdovska
- invalidska
71
Kaj je invalidska pokojnina?
Kdo jo pridobi?
1. Pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancem ob nastanku invalidnosti, če izpolnjujejo pogoje.
2. Pridobi jo invalid:
- I. stopnje,
- II. stopnje, star vsaj 55, ki ni zmožen za drugo delo (in mu ne pripada poklicna rehabilitacija, ker je starejši od 55)
- II. stopnje, star vsaj 50, in ni zmožen za drugo delo s krajšim ČP (in mu ne pripada poklicna rehabilitacija, ker je starejši od 50)
- II. ali III. stopnje, star vsaj 65, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev
+ DODATEN POGOJ
- invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (ne glede na pokojninsko dobo)
- invalidnost ni v zvezi z delom, je pa ob nastanku dopolnil najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta do nastanka invalidnosti
72
Kdo je mlajši invalid in kdaj pridobi pravico do invalidske pokojnine?
Zavarovanec:
- pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti pred 21. letom (mora imeti vsaj 3 mesece zavarovalne dobe ali je bil ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje).
- pri katerem je nastala I. kategorija invalidnosti med 21. in 30. letom (mora imeti vsaj četrtino delovnih let)
73
Kaj je invalidnina?
Invalidnina je denarno nadomestilo, ki jo pridobi zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanje, prejemanjem starostne ali invalidske pokojnine, namen pa je pokrivanje večjih izdatkov zaradi telesne okvare.
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec, če je telesna okvara posledica:
- poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in je del telesa okvarjen vsaj 30 % (ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo)
- poškodbe izven dela, če je del telesa okvarjen vsaj 50 % (mora imeti pokojninsko dobo za invalidsko pokojnino).
Invalidnino se lahko pridobi POLEG invalidske pokojnine.
74
Kaj je delna invalidska pokojnina?
Pravica do delnega nadomestila - zavarovanec s priznano pravico do krajšega delovnega časa, najmanj 4 ure dnevno oz. 20 ur tedensko
75
Kakšna je razlika med vdovsko in družinsko pokojnino?
1. Glavna razlika je v UPRAVIČENCIH (vdovska samo vdova, vdovec, pri družinski pa otroci, pastorki, vnuki in drugi otroci, ki jih je zavarovanec preživljal, starši, posvojitelj, bratje in sestre ob določenih pogojih).
2. Skupno jima je, da pravico pridobijo, če je zavarovanec:
- izpolnil pogoje za pridobitev predčasne, starostne oz. invalidske pokojnine (smrt se šteje kot invalidnina I. kategorije)
- bil uživalec ene od teh pokojnin ali uživalec pravic na podlagi invalidnosti iz obveznega zavarovanja.
3. Če je umrl zaradi poškodbe ali bolezni pri delu, pridobijo pravico do pokojnine ne glede na pokojninsko dobo.
76
Katera vdova ali vdovec lahko uveljavlja vdovsko pokojnino?
- če je do smrti zavarovanca dopolnil/a 58 let
- če je bil/a do smrti popolnoma nezmožn/a za delo, ali je to postal/a v enem letu po smrti
- če mu/ji je ostal otrok ali več njih, ki imajo pravico do družinske pokojnine po umrlem, vdova ali vdovec pa ima do njih dolžnost preživljanja
- posebni primeri (rojen otrok v 300 dneh, razvezan zakonec v primeru preživljanja po razvezi, zunajzakonski partner)
77
Kdo lahko uveljavlja družinsko pokojnino?
- otroci
- pastorki, vnuki, ..., ki jih je bil zavarovanec v trenutku smrti dolžan preživljati po družinskih predpisih
Kdaj?
- otroci do dopolnjenega 15. leta (oz. 26. če se šolajo ali do 18. če je prijavljen pri zavodu)
- starši, če so bili ob smrti starejši od 60 in popolnoma nezmožni za delo.
78
Kaj je starostna pokojnina?
Pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje zakonske pogoje.
POGOJI:
- 65 let in 15 let pokojninske dobe
- 60 let in 40 let zavarovalne dobe
79
Kako se določi pokojninska osnova za starostno pokojnino?
OSNOVA: najboljših zaporednih 24 let od 1.1.1970
Odmerni odstotek je odvisen od dopolnjene pokojninske dobe.
Pokojnina = pokojninska osnova x odmerni odstotek
80
V katerih primerih se zniža starostna meja pri starostni pokojnini?
ZNIŽANJE starostne meje:
- 1 otrok (za katerega je skrbel do prvega leta starosti) - 6 mesecev
- 2 otroka - 16 mesecev
- 3 otroci - 26 mesecev
- 4 otroci - 36 mesecev
- 5 otrok+ - 48 mesecev
- vojaški rok (2/3 trajanja)
- vstop v pokojninsko zavarovanje pred 18. letom (za čas do 18. leta)
81
Kaj je delna pokojnina?
Je del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.
82
Kaj je predčasna pokojnina?
Pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom, če nima pravice do starostne pokojnine.
Dokup - možno do 5 let, za vsak mesec do 65 let se pokojnina trajno zmanjša za 0,3 %.
83
Kaj je pokojninska doba, zavarovalna doba, dodana doba?
POKOJNINSKA DOBA: zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pridobitev pravice do pokojnine in glede na katero se določi odstotek za odmero pokojnine.
ZAVAROVALNA DOBA: obdobje, ko je bil zavarovanec vključen v obvezno zavarovanje, ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki.
POSEBNA DOBA: obdobja, ki se skladno z zakonom štejejo v pokojninsko dobo, ne glede na plačilo prispevkov (npr. obdobje skrbi za otroka v prvem letu starosti, če starš v tem obdobju ni bil zavarovan po drugem temelju)
DODANA DOBA: četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno oz. poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa in se ne upošteva za izračun višine pravic (tj. čas izven zavarovanja, ki se upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev starostne pokojnine).
84
Načini nastanka invalidnosti.
- poškodba pri delu
- poklicna bolezen
- bolezen
- poškodba izven dela
85
Pravice invalidov?
Pravice delovnih invalidov?
- pravica do poklicne rehabilitacije (+nadomestilo)
- pravica do premestitve
- pravica do dela s krajšim DČ od polnega, najmanj 4 ure dnevno
- pravica do začasnega nadomestila
- pravica do nadomestila za invalidnost
- pravica do delnega nadomestila
86
Pravice posameznih kategorij invalidov?
I. KAT: nobene, razen pravice do invalidske pokojnine (vedno, drugi dve kategoriji le pod pogoji)
II. KAT in III KAT:
- pravica do dela s polnim DČ z omejitvami s pravico nadomestila za invalidnost
- pravica do dela s krajšim DČ s pravico do delnega nadomestila
- pravica do poklicne rehabilitacije
87
Kaj je dolžnost DD pri delovnem invalidu?
Če ima preostalo delovno zmožnost, mu DD mora zagotoviti:
- opravljanje drugega dela, skladno z zmožnostjo
- opravljanje krajšega DČ, skladno z zmožnostjo
- poklicno rehabilitacijo
- nadomestilo plače
88
Kaj pomeni preostala delovna zmožnost?
- če dela s polnim DČ in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti
- se s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delovno mesto s polnim DČ
- se s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo najmanj 4 ure dnevno
- opravlja delo najmanj štiri ure dnevno
89
Kdo odloča o bolniški?
Do 30 dni - osebni zdravnik.
Nad 30 dni - imenovani zdravnik ZZZS (presoja tudi odločitve osebnega zdravnika kot instančni organ) - tudi napoti na zdraviliško zdravljenje, odobri medicinski pripomoček, odobri zdravljenje v tujini
Če se DD ali zavarovanec pritoži glede bolniške, na II. stopnji odloča zdravniška komisija (imenuje jo UO ZZZS) zoper odločitve imenovanega zdravnika - šele po tem je sodno varstvo.
90
Za koliko časa nazaj vam lahko osebni zdravnik odobri bolniško odsotnost?
Osebni zdravnik lahko le izjemoma oceni začasno zadržanost od dela za nazaj, vendar največ za tri dni.
91
Pravice iz ZZVZZ?
- plačilo zdravstvenih storitev
- povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev
- nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela
Obvezno zavarovanje obsega:
- zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela
- zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni
92
Ali je pravica do določene vrste in načina zdravljenja iztožljiva?
Ne.
93
Če imaš prometno nesrečo v Londonu, ali bi te prepeljali v Ljubljano?
Ne, zdravljen si v Londonu, saj gre najverjetneje za nujno medicinsko pomoč - to niti ni "zdravljenje v tujini" po ZZVZZ, ampak spada pod pravico do zdravstvenih storitev, ki jo uveljavljaš na podlagi EU zdravstvene kartice.
94
Kaj je zdravljenje v tujini, kakšna je pravica do zdravljenja v tujini, kdo odloča?
1. Zavarovanec ima pravico do zdravljenja v tujini,
- če so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje ali preprečitev poslabšanja stanja,
- če čakanje v Sloveniji presega najdaljšo dopustno dobo ali razumni čas.
Stroški se povrnejo v višini dejanskih stroškov storitev.
2. Za odločanje je pristojna uradna oseba ZZZS, ki na podlagi dokumentacije, mnenja klinike, mnenja imenovanega zdravnika ali komisije ZZZS, odloči o utemeljenosti predlaganega zdravljenja v tujini.
Za prevzem stroškov pristojna območna enota ZZZS izda osebi ustrezno listino.
95
Kdaj delavcu pripada pravica do nadomestila za brezposelnost?
- če je bil zavarovan za primer brezposelnosti vsaj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih (in se še ni upoštevalo pri tej pravici)
- če je mlajši od 30 let in je bil vsaj 6 mesecev zavarovan v zadnjih dveh letih
- tudi če delavec kot zavezanec tega prispevka ni plačal
Dodatni pogoj: ni smel postati brezposeln po lastni VOLJI ali KRIVDI
96
Ali delavcu pripada nadomestilo za brezposelnost, če je bila odpoved nezakonita, pa delavec ni tožil?
NE, v primeru nezakonite redne odpovedi, pri kateri delavec ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva, nima pravice do nadomestila.
97
Kakšne pravice pripadajo zavarovancu za primer brezposelnosti?
- pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti;
- pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja;
- pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine
98
Kdaj se šteje, da je oseba zmožna za delo?
Brezposelna oseba od dopolnjenih 15 do 65 let starosti, pri kateri ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali nezaposljivosti po predpisih o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov.
99
Ali ima pravico do nadomestila za brezposelnost tujec?
Načeloma ja (državljan EU, tujec z veljavnim enotnim dovoljenjem, tujec z modro karto EU, ...)
100
Kdaj imajo pravico do nadomestila samozaposleni?
Če je bila odjava iz vseh socialnih zavarovanj bila posledica objektivnih razlogov (npr.):
- dalj časa trajajoča bolezen zavarovanca,
- insolventnost, stečaj,
- elementarna nesreča,
- večja materialna škoda na premoženju zavarovanca,
- izguba poslovnega prostora...
101
V kakšnem roku po prenehanju delovnega razmerja je treba vložiti prijavo na Zavod za zaposlovanje?
v 30 dneh.
102
Obveznosti iskalca zaposlitve, ki je prijavljen na Zavodu? Kje so zapisane?
V zaposlitvenem načrtu.
103
Kateri zakon ureja starševsko varstvo?
Katere pravice spadajo v starševsko varstvo?
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
1. Dopust:
- očetovski (15 dni v prvih treh mesecih)
- materinski (105 dni, mora izrabiti vsaj 15, nastopi pa ga 28 dni pred predvidenim porodom, ne more ga prenesti, razen če se je otrok rodil prej)
- starševski dopust (vsakemu pripada 160 dni, na drugega ga lahko prenese do 100 dni).
2. Nadomestilo:
- materinsko, očetovsko, starševsko
3. Pravica do krajšega DČ in plačila prispevkov (do 8. leta otroka, oba do 20 ur tedensko)
4. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru 4 ali več otrok do končanega 1. razreda najmlajšega
5. Nadomestilo v času odmora za dojenje in plačilo prispevkov za ta čas
104
Kateri so družinski prejemki?
- starševski dodatek;
- pomoč ob rojstvu otroka (350 EUR);
- otroški dodatek;
- dodatek za veliko družino (letno 395 EUR ali 480 EUR);
- dodatek za nego otroka (100 ali 200 EUR);
- delno plačilo za izgubljeni dohodek.
105
Kaj ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih?
1. pravico do denarne socialne pomoči in pravico do varstvenega dodatka,
2. upravičence po tem zakonu,
3. pogoje za upravičenost do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka
4. višino, obdobje, način, postopek, ...
106
Kdo je upravičen do denarne socialne pomoči?
Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam iz razlogov, na katere NISO MOGLE oz. NE MOREJO VPLIVATI:
- z delom,
- s pravicami iz dela ali zavarovanja,
- z dohodki iz premoženja
- z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali
- s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati
107
Kdo je upravičen do varstvenega dodatka?
- trajno nezaposljivi
- trajno nezmožni za delo
- nezaposlene ženske po 63 in nezaposleni moški po 65 letu
108
Izredna socialna pomoč.
Je posebna oblika denarne pomoči, če se ugotovi, da samski ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti in ima redne stroške, vezane na preživljanje.
109
Razlika med denarnim nadomestilom in denarno socialno pomočjo?
Nadomestilo se prejme na podlagi predhodne vključenosti v eno izmed oblik socialnih zavarovanj in se financira iz prispevkov.
DSP pa je namenjena minimalnim življenjskim potrebam in omogoča preživetje ter ima solidarnostno noto. Financira se iz proračuna - ni predhodnega vplačevanja.
Oba sistema skupaj oblikujeta t.i. sistem varnostne mreže.
110
Kaj je sistem socialne varnosti?
Socialna varnost je najširši sistem, ki zajema sisteme
- socialnega zavarovanja ter
- socialnega varstva,
- sisteme za primer brezposelnosti ter
- družinske dajatve.
111
Kateri so socialni primeri?
* brezposelnost
* starost
* invalidnost
* bolezen in poškodba
* materinstvo
* smrt osebe, ki je preživljala družino.
112
Kaj so prispevki za socialno varnost in kdo jih plačuje?
Od česa se obračunajo?
So prispevki za:
- obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- obvezno zdravstveno zavarovanje,
- starševsko varstvo in
- za zaposlovanje.
Plačujejo jih:
- zaposleni,
- zavarovanci,
- delodajalci,
- Republika Slovenija,
- ZPIZ Slovenije,
- ZZZS
- ZZRS
- drugi
Obračunajo so od bruto prejemkov.
113
Kakšna je razlika med socialno varnostjo in socialnim varstvom?
Pojem socialnega varstva je ožji od pojma socialne varnosti.
Socialna varnost je najširši sistem, ki zajema sisteme socialnega zavarovanja ter socialnega varstva, sisteme za primer brezposelnosti ter družinske dajatve.
Pomemben del socialne varnosti je področje socialnega varstva, ki ljudem brez zadostnih sredstev za preživljanje omogoča storitve in prejemke.
Ukrepi temeljijo na načelih:
- socialne pravičnosti,
- solidarnosti in enakih možnostih,
- vključenosti vseh prebivalcev Slovenije.
114
Katere so vrste socialnih zavarovanj?
Kdo plačuje prispevke?
- obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
- obvezno zdravstveno zavarovanje,
- starševsko varstvo in
- za zaposlovanje
Prispevke za socialno varnost delavcev odtegne in odvede DD, plačajo pa se v breme DD in v breme delavca ob mesečne plače. Osnova za obračun je bruto plača.
115
Katera je posebna vrsta zavarovanja?
Zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni.
116
Kateri zakon opredeljuje delo na črno?
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
117
Kaj se šteje za delo na črno?
- opravljanje dejavnosti, ki ni določena v aktu ali vpisana v register
- opravljanje dejavnosti kljub prepovedi
- tuj subjekt dejaven v Sloveniji brez podružnice ali dovoljenj
- posameznik opravlja delo, ki ga nima priglašenega
118
Kaj je zaposlovanje na črno?
- omogočiti delo posamezniku, s katerim ni sklenjena pogodba in ni prijavljen v obvezna socialna zavarovanja (ali je bil iz njih odjavljen)
- omogočiti delo brez pogodbe civilnega prava (in neprijave)
- omogočiti delo upokojencu brez pogodbe ali neskladno z zakonom
- nezakonito delo dijaka, študenta ali državljana tretje države
119
Kaj ne spada v delo na črno?
- sosedska pomoč
- sorodstvena pomoč
- nujno delo
- humanitarno delo
- osebno dopolnilno delo
- kratkotrajno delo
- brezplačna pomoč na kmetijah, planinah, pašnikih ob sezonskih konicah
120
Kako se uresničuje pravica do sodelovanja pri upravljanju?
- pravica do pobude
- pravica do obveščenosti
- pravica dajanja mnenj in predlogov
- skupna posvetovanja z DD
- pravica do soodločanja
- pravica do zadržanja odločitev DD
