GOSPODARSKO - LG Flashcards
(111 cards)
1
Q
Kaj je pravna oseba?
A
Je družbena tvorba, v katero se združujejo ljudje in je ločena:
- Ima sposobnost prevzemati pravice in dolžnosti
- ima lastno premoženje
- lastnost pravne osebe pridobi: z vpisom v ustrezen register (GD!) ali s sprejemom normativnega akta ali kot svobodna odločitev združevalcev.
Vrste:
- pravne osebe javnega ali zasebnega prava
- korporacije in ustanove
2
Q
Kaj je gospodarska družba?
A
Je pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost.
Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička.
3
Q
Temeljna razdelitev gospodarskih družb in razlike med njimi? V kateri obliki jih je največ?
A
Gospodarske družbe se organizirajo v eni izmed oblik:
- kot osebne družbe (družbeniki odgovarjajo osebno za obveznosti družbe): d.n.o. in k.d., ali
- kot kapitalske družbe (družbeniki odgovarjajo za obveznosti družbe le do višine svojega vložka): d.o.o., d.d., k.d.d. in e.d.d.
Največ je d.o.o.
4
Q
Kdaj družba pridobi lastnost pravne osebe (ali tudi pravno sposobnost)? Kaj pomeni lastnost pravne osebe?
A
- Družbe pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v register, s pridobitvijo lastnosti pravne osebe pa družba pridobi pravno sposobnost, tj. sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravnem razmerju.
- Vse družbe so pravne osebe. Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo ali so tožene.
- Bistvo lastnosti pravne osebe je, da je družbi priznana lastnost samostojnega subjekta, ki je ločen od družbenikov in lahko samostojno opravlja vse navedeno. Odstopanje od te samostojnosti je le izjemno (npr. subsidiarna odgovornost družbenikov pri d.n.o., k.d., ali spregled pravne osebnosti)
5
Q
Kaj je spregled pravne osebnosti?
A
Družbeniki so za obveznosti družbe tudi osebno odgovorni, če so:
- družbo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
- družbo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
- v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot s svojim lastnim premoženjem,
- v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.
6
Q
Kaj je firma?
A
Firma je ime, s katerim družba posluje.
7
Q
Katere so sestavine firme?
A
- Označba dejavnosti (oznaka, ki nakazuje dejavnost družbe)
- Označbo pravne oblike, lahko s celim imenom ali kratico (ena od 6 možnih, npr. d.o.o.)
- Fantazijski dodatek (dodatna in odločilna sestavina, ki loči družbo od ostalih)
Prvi dve sta obvezni, 3. je dodatna sestavina
8
Q
Posebne določbe glede firme?
A
- tuje države: ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij
- Slovenija, oznake države ali lokalnih skupnosti: le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (ali pristojnega organa lok. skupnosti)
- ime in priimek osebe: zgodovinske/znamenite - le z njenim dovoljenje, ali če je umrla, njenega zakonca oz. bližnjih sorodnikov IN ministra za javno upravo
- jezik firme: obvezni sestavini morata biti v slovenščini, lahko pa se doda uradni prevod in uporablja le skupaj s slovensko firmo (dodatne sestavine lahko vsebujejo tudi črke Q, Y, X, W)
- nedovoljene sestavine:
1. nasprotujejo morali ali zakonu
2. vsebujejo blagovne ali storitvene znake drugega
3. vsebujejo/posnemajo uradne znake - d.n.o. in k.d.: tudi priimek vsaj enega družbenika/komplementarja
- s.p.: ime in priimek podjetnika, s.p., oznako dejavnosti in morebitne dodatne sestavine
- skrajšana firma: razlikovalni element in oznako oblike
9
Q
Kaj je nameravana firma?
A
Vsak lahko zahteva, da registrski organ vpiše firmo v register, ne da bi bila hkrati ustanovljena družba - v enem letu mora biti vpisana prijava družbe s to firmo
10
Q
Kje je urejeno varstvo firme?
A
- ZSReg: če je predlagana firma v nasprotju z zakonom, pozove predlagatelja, naj v roku spremeni firmo oziroma ime
- ZGD-1:
- registrski organ zavrne vpis, če je firma v nasprotju z ZGD-1 ali se jasno ne razlikuje od drugih
- družba, ki meni, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene, lahko s tožbo zahteva opustitev firme, izbris iz registra in odškodnino (v treh letih) - ZIL-1: varstvo firme je mogoče uveljavljati v primeru, če kdo registrira znamko, ki je enaka ali podobna firmi, ki je bila registrirana pred znamko
- ZPOmK-2: neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali druge oznake drugega podjetja, ne glede na to, ali je to dalo soglasje, če se s tem ustvari ali se utegne ustvariti zmeda na trgu je dejanje nelojalne konkurence
- KZ-1: Kaznivo dejanje neupravičene uporabe tuje oznake ali modela: kdor pri gospodarskem poslovanju neupravičeno uporabi tujo firmo, znamko, geografsko označbo ali drugo posebno oznako za blago ali storitev ali uporabi bistveni del te oznake kot svojo firmo, znamko ali drug znak za označevanje blaga ali storitev, se kaznuje z zaporom do treh let.
11
Q
Najpomembnejša načela pri firmah?
A
- Načelo izključnosti oz. načelo prioritete: firmi morata biti tako različni, da med njima ne more priti do zamenjave. Upoštevati je treba celostni vtis, ki ga imata obe firmi (ki ju primerjamo) na povprečnega potrošnika.
- Načelo stvarnosti in resničnosti: firma ne sme zavajati in ustvarjati zmede na trgu.
- Načelo obveznosti: firma je obvezen element vsakega podjetja
- Načelo popolnosti: omogoča, da vsakdo spozna pravo dejavnost podjetja iz firme
- Načelo proste izbire firme
- Načelo vpisa v register
- Načelo obvezne uporabe firme v pravnem prometu
12
Q
Pri katerem sodišču se “varuje” firma?
A
Gre za gospodarski spor - pristojno je okrožno sodišče. Sodno varstvo je subsidiarno, načeloma bi moral nezakonito firmo zavrniti že sodni register.
13
Q
Razlika med podjetjem in gospodarsko družbo?
A
V osnovnem splošnem pomenu je podjetje skupek organiziranega premoženja, namenjenega opravljanju gospodarske dejavnosti. Ima status pravne osebe ter pravice in obveznosti. Praviloma vključuje tudi zaposlene, vendar ti niso pogoj za obstoj podjetja. Predpisi ga omenjajo v različnih vlogah in pomenih, zato se beseda pogosto uporablja tudi v pomenu gospodarske družbe. V Zakonu o gospodarskih družbah pojem podjetja ni opredeljen.
Pravno veljavno se glede na ZGD pojem podjetje pojavlja le v povezavi s podjetnikom posameznikom: “Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.”
14
Q
Kaj je letno poročilo gospodarske družbe?
A
- Vse družbe in podjetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti.
- Na tej podlagi izdelajo letno poročilo. Z njim ob koncu leta izkažejo svoje rezultate poslovanja.
- Biti mora jasno in pregledno.
15
Q
Iz česa je sestavljeno letno poročilo?
A
- Sestavljeno je iz računovodskega in poslovnega poročila oz. iz:
1. bilance stanja (sredstva in obveznosti do virov sredstev),
2. izkaza poslovnega izida (prihodki in odhodki, čisti dobiček in izguba),
3. izkaza denarnih tokov (odtoki in pritoki),
4. izkaza gibanja kapitala (uporaba kapitala),
5. priloge s pojasnili k izkazom in
6. poslovnega poročila
16
Q
Kdaj mora biti izdelano letno poročilo?
A
Ob koncu poslovnega leta (v treh mesecih), ki se lahko razlikuje od koledarskega leta.
17
Q
Pri katerih družbah mora revizor pregledati letno poročilo?
A
Pri:
1. velikih,
2. srednjih in
3. dvojnih družbah.
Velja tudi za konsolidirana letna poročila.
18
Q
Kaj je revidiranje?
A
- preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov in metod njegovega sestavljanja, in
- dajanje neodvisnega strokovnega mnenja, ali so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja.
19
Q
Kaj pomeni konsolidirano letno poročilo in kdo ga mora pripraviti?
A
1 Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote.
- Družba, ki je obvladujoča eni ali več družbam (odvisne družbe), mora pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo, če je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot:
- kapitalska družba,
- dvojna družba,
- druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
20
Q
Ali se lahko iz bilance stanja ugotovi vrednost premoženja?
A
Da.
Bilanca stanja prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta.
21
Q
Kdo je zakoniti zastopnik?
A
Oseba, ki zastopa družbo in ki je določena z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona.
22
Q
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri d.n.o.
A
D.n.o.: Vsi družbeniki, ki so tudi upravičeni voditi njene posle, lahko pa družbena pogodba določa, da se upravičenje vodenja poslov lahko prenese na tretjo osebo.
23
Q
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri d.o.o.
A
D.o.o.: Poslovodja (direktor=zakoniti zastopnik), imenovan s strani družbenikov. Lahko jih je več (skupno ali posamično zastopanje), lahko za določen ali nedoločen čas, vsak čas je/so lahko odpoklicani s strani družbenikov brez utemeljitve razlogov (razen če so utemeljeni razlogi določeni v družbeni pogodbi. Če ima d.o.o. nadzorni svet, potem on imenuje in odpokliče poslovodje.
24
Q
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri k.d.
A
K.d.: Posle so upravičeni voditi vsi komplementarji, lahko pa družbena pogodba to uredi drugače. Komanditist v nobenem primeru ni upravičen za vodenje poslov ali vmešavanje vanje, sicer odgovorja za take obveznosti z vsem svojim premoženjem.
25
Vodenje poslov (zakoniti zastopnik) pri d.d.
- organ vodenja sestavljajo vsaj trije člani (če zakon ne določa drugače)
- velja splošna 6-letna mandatna doba z možnostjo ponovnega imenovanja
- omejitve pri imenovanju: ne sme biti član drugega organa družbe, ne sme biti obsojen za KD zoper gospodarstvo, delovno razmerje, pravni promet, premoženje, okolje (začasno)
- ...
26
Razlika med enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja?
Enotirni sistem (samo UO):
- posle vodi družbe upravni odbor,
- UO lahko imenuje izvršne direktorje, ki so zadolženi za posamezne posle (npr. vodenje
tekočih poslov, poslovnih knjig, sestavo letnega poročila), in jih lahko kadarkoli brez razloga odpokliče,
- delničarji ne vodijo poslov družbe,
- člane UO voli skupščina in jih lahko tudi odpokliče pred potekom mandata s 3/4 večino glasov,
- člana lahko odpokliče tudi sodišče na predlog 10% osnovnega kapitala.
Dvotirni sistem (uprava in nadzorni svet):
- posle vodi družbe uprava,
- člane uprave imenuje nadzorni svet,
- nadzorni svet imenujejo delničarji in jih lahko odpokličejo,
- uprava ima
enega ali več članov, ki lahko odločitve sprejemajo soglasno ali posamično (odvisno od statuta)
- upravo odpokliče nadzorni svet, in sicer iz utemeljenih razlogov npr.: če
huje kršijo obveznosti; niso sposobni voditi poslov; jim skupščina izreče nezaupnico ali iz drugih
ekonomsko-poslovnih razlogov.
27
Kateri so organi nadzora v gospodarski družbi?
Organ nadzora je:
1. pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja ali javnem skladu nadzorni svet,
2. pri delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor,
3. pri družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima,
4. pri zavodu svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda,
5. pri zadrugi nadzorni odbor zadruge, če ga zadruga ima,
6. pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
28
Poslovodstvo v gospodarski družbi.
Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle.
Za poslovodstvo se pri:
- družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- delniški družbi uprava ali upravni odbor,
- družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.
Drugi:
- pri zavodu direktor ali drug poslovodni organ zavoda,
- pri zadrugi upravni odbor ali predsednik zadruge,
- pri javnem skladu uprava,
- pri drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
29
Ima lahko d.o.o. nadzorni odbor?
Da.
Če je v družbeni pogodbi določeno, da ima družba nadzorni svet, se zanj smiselno uporabljajo določbe o
nadzornem svetu v delniški družbi, če družbena pogodba ne določa drugače.
30
Pristojnosti nadzornega sveta v d.d.
- nadzoruje vodenje poslov družbe
- pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne
papirje in zaloge blaga ter druge stvari
- lahko od uprave zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora
- lahko skliče skupščino. Nadzorni svet da skupščini predlog za imenovanje revizorja, ki mora
temeljiti na predlogu revizijske komisije.
31
Razlika med poslovodjem in upravo?
Poslovodstvo je širši pojem* (10. člen ZGD-1)
Za poslovodstvo se pri d.n.o. štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri k.d. komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri d.d. uprava ali upravni odbor in pri d.o.o. en ali več poslovodij.
32
Organi upravljanja (vodenja) v gospodarski družbi?
= poslovodstvo
Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle.
Za poslovodstvo se pri:
- družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe,
- delniški družbi uprava ali upravni odbor,
- družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij.
33
Kateri zakon zahteva, da odloča več ljudi?
ZGD - 254. čl.: Organ vodenja ali nadzora sestavljajo najmanj trije člani, če zakon ne določa drugače.
34
Kako odgovarjajo člani uprave?
Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost.
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.
35
Ali je dolžan poslovodja odgovarjati družbenikom?
Smiselna uporaba določbe za d.d.:
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe.
Člani organa vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu.
Odškodninska odgovornost člana poslovodstva ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje.
36
Razlika standarda skrbnosti dobrega gospodarja in gospodarstvenika?
Načelo skrbnosti v obligacijskem pravu:
1) skrbnost dobrega gospodarja – velja za fizične osebe;
2) skrbnost dobrega gospodarstvenika – velja za pravne osebe.
Za presojanje skrbnosti glede na razmerje uporabljamo objektivna merila.
3) skrbnost dobrega strokovnjaka:
Udeleženci morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati:
- z večjo skrbnostjo,
- po pravilih stroke, in
- po običajih.
Za presojanje skrbnosti glede na poklicno dejavnost uporabljamo subjektivna in objektivna merila.
37
Kaj se zgodi, če direktor (d.o.o.) nenadoma umre? Kaj se zgodi z družbo?
Kdo imenuje direktorja v tem primeru?
1. Če d.n.o., k.d. ali d.o.o. nima poslovodje zaradi njegove smrti, trajne ali dolgotrajne nezmožnosti za delo ali v drugih nujnih primerih, ga na predlog imenuje sodišče v nepravdnem postopku.
2. Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes.
3. Funkcija sodno imenovanega poslovodje preneha najkasneje s potekom obdobja, za katerega je bil imenovan s strani sodišča, ali z imenovanjem novega poslovodje v skladu z aktom o ustanovitvi.
38
Kaj je konkurenčna klavzula?
Prepoved konkurence pomeni omejitev proste konkurence na ta način, da se določenemu družbeniku prepove sodelovati kot družbeniku v drugi družbi ali kot samostojnemu podjetniku, če gre za konkurenčno dejavnost. Prepoved konkurence ne velja za vse družbenike, ampak za tiste osebe, ki imajo pomembne položaje v družbi, niti ni nujno, da so družbeniki. Konkurenčna prepoved lahko traja tudi po prenehanju razmerja z družbo (največ 2 leti). Konkurenčno prepoved, ki je določena po zakonu, je mogoče tudi omiliti. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi pogoje, ob katerih je osebam, za katere velja konkurenčna prepoved, dopustno sodelovati pri konkurenčni družbi.
39
Kaj je to prevzem?
Prevzem je položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže
prevzemni prag (1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi).
40
Kdo odloča o prevzemu in pravno varstvo zoper odločitve?
O prevzemih odloča Agencija za trg vrednostih papirjev (ATVP), zoper odločbe pa je mogoč upravni spor.
41
Ali se kredit za prevzem lahko financira z zastavo premoženja ciljne družbe?
Kredita, s katerim se kupi deleže družbe, ni dovoljeno zavarovati s premoženjem družbe. To prepoveduje
Zakon o prevzemih.
Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe pridobiti dovoljenje ATVP, ki dovoli prevzem, če prevzemnik dokaže, da ni (posredno ali neposredno) zastavil ali zavaroval
vrednostnih papirjev, ki niso ŽE v njegovi lasti, ali premoženja ciljne družbe.
42
Ustanovitev d.o.o.:
- kaj sestavlja osnovni kapital?
- koliko je minimalni osnovni kapital?
- kako se lahko zagotovi OK?
- koliko oseb lahko ustanovi d.o.o.?
- kakšen je ustanovitveni akt?
- kdaj je treba nujno ustanoviti pri notarju?
1. Osnovni kapital d.o.o. (min. 7500 EUR) sestavljajo osnovni vložki družbenikov, njihova vrednost je lahko različna, vsak ima ob ustanovitvi en delež, sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu, izraženo v odstotkih.
2. Vložek se lahko zagotovi v denarju ali v stvarnem vložku, kar so lahko premičnine, nepremičnine, pravice, podjetje, tudi plačilo za premoženjske predmete (lahko tudi stvarni prevzem). Osnovni vložki morajo biti družbi izročeni tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga.
3. Ustanovi ga lahko ena ali več (do 50, več samo z dovoljenjem ministrstva za gospodarstvo) fizičnih ali pravnih oseb - postanejo družbeniki.
4. Akt o ustanovitvi ali družbena pogodba - lahko v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu (overjen), v fizični ali elektronski obliki, podpišejo pa jo vsi družbeniki.
5. Nujno pri notarju, če:
- stvarni vložki
- naknadna vplačila OK (nad 7500 EUR)
- posebnosti v družbeni pogodbi
43
Razlika v likvidaciji po ZGD-1 in ZFPPIPP.
Likvidacijo po ZGD-1 predlagajo družbeniki, likvidacija po ZFPPIPP pa se izvede po uradni dolžnosti.
44
Kdaj se opravi likvidacija po ZGD-1?
- če poteče čas, za katerega je bila družba ustanovljena,
- če tako sklene skupščina s % večino zastopanega kapitala,
- če poslovodstvo ne deluje 6 mesecev,
- če se OK zmanjša pod minimum ali pa
- če nima delničarjev oz. ima le lastne delnice
45
Postopek likvidacije po ZGD-1.
1. Začetek na podlagi sklepa o prenehanju družbe in sklepa o likvidaciji, ki ga sprejme skupščina ali sodišče, in ga pošlje registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register.
2. Likvidacijo opravi en ali več likvidacijskih upraviteljev, ki so člani poslovodstva, če ni drugače določeno - lahko se določi tudi pravna oseba.
46
Kakšne so naloge likvidacijskega upravitelja?
- zastopa in predstavlja družbo;
- sestavi začetno likvidacijsko bilanco;
- konča začete posle;
- poplača terjatve upnikom;
- pozove upnike, naj mu prijavijo svoje terjatve v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva
objave;
- izterja terjatve družbe;
- unovči likvidacijsko maso, če je to potrebno za poplačilo upnikov;
- pripravi poročilo,
- predlaga izbris družbe iz registra,...
47
Lahko likvidacijski upravitelj nadaljuje dejavnost družbe?
Likvidacijski upravitelj je upravičen nadaljevati dejavnost s sklepanjem novih poslov le s soglasjem organa,
ki je sprejel sklep o likvidaciji.
48
Kaj mora storiti likvidacijski upravitelj, če ugotovi, da premoženje ne zadošča za poplačilo vseh upnikov?
Če likvidacijski upravitelj na podlagi prijavljenih terjatev ugotovi, da premoženje družbe ne zadošča za
poplačilo vseh terjatev upnikov v celoti z zakonskimi obrestmi, mora nemudoma ustaviti postopek
likvidacije in dati predlog za začetek stečajnega postopka.
49
Kako odgovarja likvidacijski upravitelj?
1. Likvidacijski upravitelj je odgovoren za škodo, ki jo je med likvidacijskim postopkom povzročil upniku, do vrednosti 5x plačila, ki ga je prejel za svoje delo. Če to ne zadošča za poplačilo škode, so solidarno odgovorni vsi družbeniki do višine izplačanih deležev iz likvidacijske mase.
2. Ne šteje se za škodo, če upnik ni dobil poplačila svoje terjatve zato, ker je ni pravočasno prijavil, likvidacijskemu upravitelju pa ni bila, niti ni mogla biti, znana.
3. Za škodo, ki jo je likvidacijski upravitelj povzročil družbenikom, je odgovoren likvidacijski upravitelj po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti.
4. Odškodninska terjatev proti likvidacijskemu upravitelju zastara v enem letu od dneva izbrisa družbe. Če je likvidacijskih upraviteljev več, so odgovorni solidarno.
50
Kakšna je prisilna likvidacija po ZFPPIPP?
Gre za likvidacijo, če zakon določa, da jo izvede sodišče.
Sodišče začne postopek prisilne likvidacije po uradni dolžnosti ali na predlog upravičene osebe.
Stranke postopka so družbeniki, ne upniki, ki niso upravičeni opravljati procesnih dejanj (ni upniškega odbora).
Če je pravna oseba insolventna, mora upravitelj predlagati stečaj, ki ga sodišče začne, ne da bi presojalo insolventnost družbe.I
51
Izbris brez likvidacije.
Samo, če ni stečaja ali prisilne likvidacije.
Primeri:
- če je družba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti,
- če ne posluje na poslovnem naslovu iz registra,
- drugi razlogi po zakonu.
Uporabljajo se pravila postopka vpisa v sodni register.
52
Kako družba lahko preneha?
D.o.o. preneha:
- če preteče čas, za katerega je ustanovljena;
- če tako sklenejo družbeniki z vsaj 3/4 večino glasov vseh družbenikov (družbena pogodba lahko
določi višjo večino);
- če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe;
- s stečajem;
- s sodno odločbo (vsak družbenik z 1/10 osnovnega kapitala,
lahko s tožbo zahteva, da sodišče odloči o prenehanju družbe);
- če nima družbenikov ali če ima družba samo lastne deleže,
- če poslovodstvo ne deluje več kot 6 mesecev,
- z združitvijo v kakšno drugo družbo,
- če se osnovni kapital zniža pod zakonsko določen znesek.
Družba lahko preneha (razen s stečajem):
- z likvidacijo (ZGD-1),
- s prenehanjem po skrajšanem postopku (ZGD-1),
- v prisilni likvidaciji (ZFPPIPP),
- z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije (ZFPPIPP).
53
Prenehanje po skrajšanem postopku (brez likvidacije).
Delničarji registrskemu sodišču podajo predlog o prenehanju poslovanja po skrajšanem postopku in notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, urejena vsa razmerja z delavci oziroma, da prevzemajo obveznost poplačila vseh morebitnih ostalih terjatev in obveznosti družbe (odgovarjajo solidarno z vsem svojim premoženjem, v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra).
Enako velja za d.o.o.
54
Izstop družbenika v d.o.o.
Družbena pogodba lahko določi, da sme družbenik iz družbe izstopiti (ali da je lahko izključen iz družbe) ter določi pogoje, postopek in posledice izstopa ali izključitve.
Družbenik sme s tožbo od družbe zahtevati izstop, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, zlasti:
- če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo,
- če ovirajo ali onemogočajo pravico do izstopa,
- če je oviran pri uresničevanju pravic,
- če mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
Pravici se družbenik ne more vnaprej odpovedati.
55
Tožba na izključitev družbenika v d.o.o. (actio pro socio).
Kdo je aktivno in kdo pasivno legitimiran?
1. Vsak družbenik sme s tožbo zahtevati, da se drug družbenik iz družbe izključi, če obstajajo za to utemeljeni
razlogi, zlasti:
- če drug družbenik povzroča družbi ali družbenikom škodo,
- če ravna v nasprotju s sklepi skupščine,
- če ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira delovanje družbe,
- če grobo krši pogodbo.
2. Procesne predpostavke:
- opozorilo, zahteva
- predlog sklepa o vložitvi tožbe, ki ga skupščina ni sprejela oz. ni vložila tožbe.
Pravici se družbenik ne more vnaprej odpovedati.
Proti nekdanjemu družbeniku ni mogoča.
3. Aktivno legitimiran je vsak družbenik. Tožba se vloži v svojem imenu in za račun d.o.o.
Pasivno legitimiran je družbenik ali poslovodja, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti.
56
Postopek izstopa iz d.o.o.
Določi družbena pogodba.
Lahko odsvoji svoj poslovni delež.
Izstop S TOŽBO, če:
- mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo,
- ga ovirajo ali mu onemogočajo pravico do izstopa (ali druge pravice),
- mu skupščina ali poslovodje nalagajo nesorazmerne obveznosti.
57
Povečanje osnovnega kapitala v d.d.
Možno:
1. z vložki (izdaja novih delnic),
2. pogojno povečanje in
3. povečanje iz sredstev družbe.
Z VLOŽKI:
- možno je v denarju ali s stvarnimi vložki (revizor),
- o povečanju odloči skupščina s 3/4 večino zastopanega osnovnega kapitala,
- OK se poveča z izdajo novih delnic (če obstaja več razredov delnic, je za veljavnost sklepa potrebno soglasje vsakega razreda)
- postopek: poslovodstvo in predsednik NS prijavita sklep v register, nove delnice se vpisujejo s pisno izjavo (prednost dosedanjih delničarjev), povečanje velja od vpisa.
POGOJNO:
- podobno kot z vložki, a samo za določene cilje: npr. priprav na združitev več družb
- določene posebnosti
IZ SREDSTEV DRUŽBE:
- druge postavke lastnega kapitala
(kapitalske rezerve, statutarne rezerve, druge rezerve iz dobička, preneseni dobiček in revalorizacijske rezerve) se preoblikujejo v osnovni kapital
- smiselno se uporabljajo določbe za povečanje OK z vložki.
58
Povečanje osnovnega kapitala v d.o.o.
Skupščina lahko s sklepom določi povečanje osnovnega kapitala (takšen sklep pomeni spremembo družbene pogodbe).
Dve vrsti:
1. dejansko povečanje (z novimi vložki družbenikov)
2. nominalno povečanje (nov kapital iz sredstev družbe)
59
Kaj je delnica?
Delnica je članski, množični, lastniški vrednostni papir, ki imetniku (delničarju) daje pravico do udeležbe pri upravljanju, do dela dobička (dividende), in do dela premoženja po likvidaciji ali stečaju.
Z delnicami je možno trgovati, poleg tega je likvidna, ker jo je mogoče v vsakem trenutku pretvoriti nazaj v denar.
60
Kako so definirane gospodarske pogodbe po OZ?
Gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj gospodarski subjekti:
- gospodarske družbe,
- samostojni podjetniki,
- druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost,
- druge pravne osebe, kadar se občasno ali ob strani ukvarjajo tudi s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo (npr. GIZ)
61
Posebnosti gospodarskih pogodb.
- uporaba poslovnih običajev, uzanc, poslovne prakse
- 3-letni zastaralni rok
- ne velja domneva oderuških obresti
- domneva solidarnosti dolžnikov deljive obveznosti
- prenos denarne terjatve učinkuje tudi, če sta se upnik in dolžnik dogovorila, da upnik te terjatve ne bo smel prenesti (pactum de non cedendo ni dovoljen)
- gospodarska prodajna pogodba nastane, čeprav kupnina ni določena oz. določljiva,
kupec pa dolguje običajno oz. primerno kupnino
- posojilojemalec dolguje obresti tudi, če niso bile dogovorjene
- porok odgovarja kot porok in plačnik, če ni dogovorjeno kaj drugega
62
Kaj je gradbena pogodba?
1. Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo:
- po načrtu v roku zgradil gradbo na določenem zemljišču ali
- na zemljišču oziroma že obstoječem objektu izvedel druga gradbena dela,
naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno.
2. Gradbena pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.
3. Z “gradbo” so mišljene stavbe, jezovi, mostovi, predori, vodovodi, kanalizacije, ceste, železniške proge,
vodnjaki...
63
Posebnosti gradbene pogodbe.
NADZOR - Izvajalec je dolžan omogočiti naročniku stalen
nadzor
ODMIK OD NAČRTA - potrebno pisno soglasje naročnika
NUJNA NEPREDVIDENA DELA - možna brez soglasja, če ga zaradi nujnosti ne more dobiti, mora pa ga nemudoma obvestiti in ima pravico do pravičnega plačila zanje
CENA - lahko na enoto ali na cel objekt
SPREMEMBA CENE - lahko zahteva zvišanje - razliko, če je več kot 2% sprememba (ali 5%, če ni izvedel v roku, ali 10% če sta sprejela določilo o nespremenljivosti cen)
ODSTOP ZARADI ZVIŠANJA CENE - možen, če bi se cena precej zvišala, a mora plačati pravičen del in stroške
ZNIŽANJE CENE - več kot 2% in dokončano v roku (velja isto za določilo o nespremenljivosti cen - 10%)
KLJUČ V ROKE - vključena tudi nepredvidljiva dela, a klavzula ne posega v spremembe cen
ODGOVORNOST ZA NAPAKE - kot po podjemni pogodbi (max. dve leti), odgovornost projektanta in izvajalca za solidnost gradnje (10 let)
64
32. Katere postopke zaradi insolventnosti poznamo?
1. postopek prisilne poravnave in
2. stečajni postopki.
Prej še postopek poenostavljene prisilne poravnave, zdaj so to posebna pravila postopka prisilne poravnave za malo gospodarstvo (mikro družbe).
65
Katere stečajne postopke poznamo?
1. stečajni postopek nad pravno osebo,
2. postopek osebnega stečaja in
3. postopek stečaja zapuščine.
66
Katere postopke prisilnega prenehanja poznamo?
1. izbris iz sodnega registra brez likvidacije in
2. prisilna likvidacija.
67
Poenostavljena prisilna poravnava.
Z novelo ZFPPIPP-H, ki je začela veljati 1. 11. 2023, se je postopek poenostavljene prisilne poravnave ukinil. Postopki poenostavljene prisilne poravnave, ki so se začeli pred 1. 11. 2023, se dokončajo po prej veljavnih določbah ZFPPIPP.
68
Posebna pravila v postopku prisilne poravnave za malo gospodarstvo.
1. Smiselno se uporabljajo pravila redne prisilne poravnave.
2. Namen: zmanjševanje stroškov in poenostavitev prestrukturiranja.
3. Posebnosti:
- za začetek ni potrebno predložiti poročila revizorja in poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja, za ocenjeno vrednost premoženja pa ni potrebno, da jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti premoženja.
- dolžnik mora predlogu priložiti izjavo, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje.
68
Nad kom se lahko vodi prisilna poravnava za malo gospodarstvo?
Nad:
1. gospodarsko družbo, ki izpolnjuje vsa tri merila, ki jih ZGD-1 določa za uvrščanje v skupino mikro družb, in če vrednost aktive v zadnjih dveh letih ne presega 700.000 eurov ter višina vseh njenih obveznosti ne presega 700.000 eurov, in
2. podjetnikom, ki izpolnjuje merila, ki jih ZGD-1 določa za uvrstitev v skupino mikro družb glede števila delavcev in prihodkov od prodaje, ter višina vseh njegovih obveznosti ne presega 700.000 eurov.
69
Kdo gre lahko v stečaj?
Pravna oseba ali fizična oseba (zasebnik, potrošnik, podjetnik), lahko tudi zapuščina - tri vrste stečaja (stečaj PO, osebni stečaj in stečaj zapuščine).
70
Osnovna razlika med prisilno poravnavo in stečajem?
1. Bistvo je v prenehanju družbe:
- prisilna poravnava je predlog dolžnika upnikom, da pristanejo na drugačno poplačilo svojih terjatev. Pri tem
gre lahko za poplačilo v drugačnih rokih in/ali za delni odpis obveznosti. Družba NE preneha.
- pri stečaju pa se zasleduje cilj enakega poplačila upnikov družbe in nato tudi prenehanje družbe.
2. Zastopanje in funkcija likvidacijskega upravitelja:
- v PP dolžnika zastopa poslovodstvo, upravitelj pa le opravlja nadzor (lahko da ugovor zoper sklep o vodenju PP), medtem ko v stečaju dolžnika zastopa upravitelj.
71
Kaj je stečaj?
Oblika prenehanja prezadolženega ali plačilno nesposobnega dolžnika na način, da se pod vodstvom stečajnega upravitelja in nadzorom sodišča unovči premoženje dolžnika in izoblikuje stečajna masa, iz katere se po pravilih in vrstnem redu poplačajo upniki.
72
Kdo lahko predlaga stečaj pravne osebe?
- dolžnik
- upnik (npr. delavci, če DD več kot 2 meseca zamuja s plačo)
- osebno odgovorni družbeniki dolžnika
- Javni sklad RS (JŠRIPS)
- (če ni poslovodstva tudi) družbenik (d.o.o.), član NS (d.d.) ali ustanovitelj (druge PO)
73
Postopek osebnega stečaja.
Stečaj nad premoženjem fizične osebe - podjetnika, zasebnika ali potrošnika.
Dva povezana postopka:
1. osebni stečaj (oblika generalne izvršbe nad premoženjem dolžnika)
2. odpust obveznosti dolžnika (oprostitev preostalih obveznosti, ki niso bile plačane v stečaju)
74
Posebnosti osebnega stečaja.
- dolžnik mora sodišču predložiti poročilo o stanju svojega premoženja;
- z začetkom postopka osebnega stečaja se omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika;
- posebne posledice samostojnega podjetnika in zasebnika - z začetkom stečajnega postopka preneha status;
- dolžnik lahko po začetku stečaja ponovno začne poslovati kot podjetnik ali zasebnik, če pridobi dovoljenje sodišča.
75
Postopek in učinki odpusta obveznosti.
Vložitev predloga le do konca postopka os. stečaja.
Ni dovoljen, če:
- je bil dolžnik PM obsojen za KD proti premoženju ali gospodarstvu
- so mu bile v zadnjih 10 letih že odpuščene obveznosti ali mu niso bile, ker je kršil svoje obveznosti ali je bil sklep o tem razveljavljen
- če iz ravnanj dolžnika v zadnjih 5 letih ali med postopkom ali glede na njegovo premoženje izhaja, da bo s tem zlorabljena pravica do odpusta.
SKLEP O ODPUSTU OBVEZNOSTI izda sodišče po poteku preizkusnega obdobja.
Obveznosti upnik ne more terjati, a če dolžnik plača, ne more zahtevati nazaj (naturalna obveznost).
Odpust ne učinkuje na zavarovane in prednostne terjatve ter:
- globe, denarne kazni, odvzem PPK ali povrnitev škode pri KD, prekrških
- odvzem premoženja nezakonitega izvora,
- škode zaradi hude malomarnosti ali naklepa.
76
Stečaj zapuščine.
Stečaj zapuščine se vodi nad prezadolženo zapuščino po vsaki umrli fizični osebi.
Namen tega postopka je predvsem hkratno in sorazmerno poplačilo vseh zapustnikovih upnikov iz prezadolžene zapuščine.
V stečajno maso spada vse zapustnikovo premoženje.
Sodišče s sklepom o začetku stečaja imenuje upravitelja zapuščine, na katerega na podlagi zakona preidejo pooblastila dedičev za upravljanje oz. razpolaganje z zapustnikovim premoženjem. Upravitelj pripravi otvoritveno poročilo in ga predloži sodišču, odpre fiduciarni denarni račun ter prične z dejanji za unovčitev stečajne mase.
77
Kaj je prisilna poravnava?
Prisilna poravnava je predlog dolžnika upnikom, da pristanejo na drugačno poplačilo svojih terjatev.
Prisilno poravnavo je mogoče voditi nad vsako družbo in nad podjetnikom.
78
Potek prisilne poravnave?
1. Predlog:
- dolžnika,
- osebno odgovornega družbenika (d.n.o., k.d.)
- upnikov (20% finančnih obveznosti), razen pri mikro družbah
2. Sklep o začetku/oklic
3. Ugovor proti vodenju PP (upnika ali upravitelja)
4. Odločanje o PP (6/10 večina ponderiranih zneskov upnikov - če ni uspešno, stečaj)
5. Sklep o potrditvi PP
6. Izpodbijanje potrjene PP
79
Katere variacije prisilne poravnave poznamo?
- upniška prisilna poravnava
- PP omejena na prestrukturiranje navadnih finančnih terjatev
- PP, ki vključuje tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev,
- PP s prestrukturiranjem z izčlenitvijo
80
Kateri je bistveni dokument pri PP?
Načrt finančnega prestrukturiranja.
Vsebuje:
- predlog prisilne poravnave,
- oceno deleža plačila nezavarovanih terjatev in rokov za plačilo, če bi bil začet stečaj,
- opis drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja
81
Upniška prisilna poravnava.
Predlog za PP lahko vložijo tudi upniki, ki so skupno imetniki terjatev do dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov vseh obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika.
82
Namen prisilne poravnave.
Z delnim odpisom in/ali odlogom plačila terjatev upnikov odpraviti stanje insolventnosti.
Postopek prisilne poravnave se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja, da:
1. sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
2. se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, ob upoštevanju vrstnega reda in drugih pravil poplačila prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev ter zavarovanih terjatev v stečajnem postopku,
3. se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema oziroma rentabilnega dela tega podjema.
83
Kdo vodi postopek prisilne poravnave?
Sodišče.
Postopek vodi senat treh sodnikov. Poravnalni senat lahko določi upravitelja prisilne poravnave, če ne je to kar predsednik senata.
84
Kaj so zavodi?
Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.
85
Kdo lahko ustanovi zavode?
Domače in tuje fizične in pravne osebe, razen če zakon določa drugače.
86
Kateri so organi in akti zavoda?
Zavod ima direktorja (poslovodja), svet zavoda (kolegijski organ ustanoviteljev, sodelavcev, uporabnikov, ...) ter strokovni svet (kolegijski organ za strokovna vprašanja).
Akti:
Osnovni akt je akt oz. pogodba o ustanovitvi, mora pa zavod imeti še statut ali pravila, lahko pa tudi druge interne akte.
87
Za koga velja zakon o prevzemih?
Za d.d.:
- z delnicami na borzi
- z najmanj 250 delničarji
- z več kot 4 mio. EUR kapitala (OK - kapitalske rezerve)
88
Kaj je koncentracija?
Trajnejša sprememba kontrole nad podjetjem.
89
Kako nastane koncentracija?
- z združitvijo dveh ali več predhodno neodvisnih podjetij (ali delov),
- s pridobitvijo kontrole nad drugim podjetjem (z nakupom VP ali premoženja, s
pogodbo ali drugače)
- z ustanovitvijo skupnega podjetja (če ima ustanovitev skupnega podjetja za cilj ali učinek
usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to
usklajevanje šteje kot omejevalno ravnanje. Če AVK ugotovi, da ne gre za dovoljen omejevalni
sporazum, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepove).
90
Katere koncentracije so prepovedane?
Tiste, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju
Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.
91
Kaj je menica?
Menica je individualni vrednostni papir, ki se glasi na določeno vsoto denarja oz. določen denarni znesek.
Z menico se izdajatelj menice (trasant) zaveže, da bo plačal sam ali da bo po njegovem nalogu plačala tretja oseba upravičenemu imetniku menice določeno vsoto denarja v določenem času in na določenem kraju.
92
Menica kot vrednostni papir.
Menica je:
- tipičen kreditni instrument,
- obligacijski vrednostni papir, saj je vsebina njene obveznosti denarna terjatev.
- popolni ordrski vrednostni papir, saj je prenosljiva z indosamentom.
- prezentacijski (predložitveni) vrednostni papir, saj obveznost zavezanca nastane šele s predložitvijo (prezentacijo) listine.
- menični dolg je iskanina, upnik mora torej priti iskat dolgovani znesek.
93
Katere so sestavine menice?
Vsaka menica, predvsem pa trasirana, mora vsebovati:
1) menična klavzula, tj. označba, da gre za menico: v meničnem besedilu mora biti beseda menica v jeziku, v katerem je sestavljena (npr. »plačajte za to menico«)
2) menični znesek oz. klavzula o plačilu, tj. nepogojno nakazilo oziroma poziv ali odredba, naj se plača določena vsota denarja: v meničnem besedilu je to povedano z »plačajte«.
3) ime tistega, ki naj plača (navedba trasata, tj. glavnega dolžnika)
Navedeno mora biti obstoječe ime. Menica na izmišljeno (fingirano) ime je veljavna.
4) navedbo dospelosti, tj. dan ko se mora menica plačati. Menice, ki jo upnik predloži v plačilo pred dnevom dospelosti, menični dolžnik ni dolžan plačati.
94
Kakšna je narava menične obveznosti?
Abstraktna, saj iz menice pravni temelj ni razviden, iz nje se ne da razbrati, zaradi katerega posla je bila menica izdana.
Pravica iz menice obstaja ne glede na veljavnost temeljnega razmerja.
95
Katere menice poznamo?
1. Lastna menica:
- enostranska izjava, s katero se njen izdajatelj zavezuje, da bo ob dospelosti/zapadlosti v njej navedeni osebi/meničnemu upniku (remitentu) sam plačal na menici zapisano menično vsoto (trasant=trasat)
2. Trasirana menica:
- izdajatelj menice (trasant) pozove (trasira) drugo osebo (trasata), da ob dospelosti plača menično vsoto meničnemu upniku (remitentu).
3. Domicilirana menica:
- vsebuje označbo domiciliata, kateremu se menica predloži v plačilo
- domiciliat je banka, pri kateri je menica plačljiva, ki je plačilni agent, ki postopa po nalogu trasata
- ne predlaga se v plačilo dolžniku, ampak domiciliatu
4. Bianco menica
96
Kaj je bianco menica?
- menica, ki ji ob izdaji manjka ena ali več bistvenih sestavin (menični blanket)
- minimalni pogoj za veljavnost bianko menice je podpis izdajatelja ali akceptanta (bianko akcept)
- neizpolnjene elemente naknadno vpiše menični upnik (remitent) ali oseba, ki jo za to pooblasti
- uporablja se za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice nista določena
97
Kaj se zgodi, če dolžnik menice noče izpolniti?
Lahko poda takšen ugovor?
Odklonitev plačila je treba ugotoviti s protestom zaradi neplačila.
Menični dolžnik se ne more upirati njenemu unovčenju z ugovori, ki se tičejo posla, ki je bil podlaga za izdajo menice.*
98
Kaj je protest?
Kaj je klavzula "brez prostesta"?
PROTEST je listina, ki jo izda sodišče ali drug organ in se v njej potrjuje, da menični zavezanec ni spolnil meničnih obveznosti (trasat ni akceptiral menice – protest zaradi neakceptiranja ali ni plačal menice – protest zaradi neplačila) in protestni organ predloži protestirano menico tistemu, ki je ni plačal, da jo plača.
O protestu je potrebno obvestiti v 4 delovnih dneh po dnevu protesta indosanta in trasanta.
"Brez protesta" pomeni, da se odpravi obveznost protesta.
99
Kako se prenaša menica?
1. Vsaka menica se lahko prenese z indosamentom.
Indosament je pisna izjava na hrbtu menice (in dorso) ali na alonži o izročitvi, da se menice ne plača indosantu, temveč indosatarju. (Npr. namesto nam plačajte po ukazu gospoda Indosatarja.)
2. Menica se lahko indosira le do poteka roka za protest.
3. Lastništvo menice se prenaša:
○ z indosamentom, in
○ pogodbo o izročitvi (tradicijo)
4. Če je menica označena s klavzulo »ne po odredbi«, se prenese s cesijo. Rekta klavzula se glasi "ne po odredbi" in pomeni, da postane s tem menica neprenosljiva, indosament je izključen.
100
Kaj ureja zakon o industrijski lastnini?
Določa vrste pravic industrijske lastnine in postopke za podelitev in registracijo teh pravic, razveljavitev in ugotovitev ničnosti znamke, sodno varstvo pravic.
101
Katere so pravice industrijske lastnine?
- patent,
- dodatni varstveni certifikat,
- model,
- znamka in
- geografska označba.
102
Kaj je znamka?
ZNAMKA je registriran znak (ali kombinacija znakov), ki omogoča razlikovanje blaga ali storitev od drugega podjetja in jo je mogoče grafično prikazati. Traja 10 let, z možnostjo neomejenih obnovitev.
Znak lahko predstavljajo besede, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe ali kombinacije barv.
103
Kaj je model?
Je pravno zavarovan zunanji videz izdelka, ki je nov in ima individualno naravo (na potrošnika naredi drugačen vtis kot drugi znani videzi izdelkov).
Imetniku daje izključno pravico preprečiti tretjim, da bi brez njegovega soglasja uporabljali izdelek, katerega videz je registriran.
104
Kaj se varuje z geografsko označbo?
Oznake, ki označujejo izvor blaga z določenega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla.
105
Kaj je predmet varstva za vsako pravico v ZIL?
PREDMET VARSTVA - PRAVICA
Izum - PATENT
Nov individualni videz izdelka -MODEL
Blagovni in storitveni znaki - ZNAMKA
Geografsko ime proizvoda - GEOGRAFSKA OZNAČBA
(Izum v skladu z uredbo Vlade - Dodatni varstveni certifikat)
106
Za kaj se podeli patent?
Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv.
107
Kaj je licenčna pogodba?
Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje pridobitelju licence (v celoti ali delno) odstopiti pravico izkoriščanja:
- patentiranega izuma;
- tehničnega znanja in izkušenj;
- blagovne znamke, vzorca ali modela,
pridobitelj licence pa se zavezuje dajalcu licence dati določeno plačilo.
108
Kaj ureja avtorsko pravo?
Ureja področje človekovega ustvarjanja in pravna razmerja, ki nastanejo pri ustvarjanju in izkoriščanju avtorskih del.
109
Kaj so avtorske pravice?
Pravice avtorjev na njihovih delih s področja književnosti, znanosti in umetnosti. Avtorska pravica je absolutna, učinkuje zoper vsakogar (erga omnes). Pripada avtorju kot ustvarjalcu avtorskega dela.
Avtorska pravica je izvedena iz človekove ustavne pravice do ustvarjalnosti.
Namen njenega varstva je varovanje človekove ustvarjalnosti.
110
Kaj je avtorska pogodba?
Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti ali izvesti določeno avtorsko delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu za to plačal.
Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo.
Avtorska pogodba NE sme biti sklenjena za:
- za delo, ki ni avtorsko delo,
- če so podani elementi delovnega razmerja, (vključitev v delovni proces delodajalca in za plačilo osebno in kontinuirano opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca).
