USTAVNO - ZF Flashcards
1
Q
Kakšna je oblika vladavine v Sloveniji?
A
Slovenija je (demokratična) republika s parlamentarnim sistemom.
2
Q
Kdo je nosilec oblasti v Sloveniji?
A
Ljudstvo (ne država!).
Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami.
3
Q
- Načelo delitve oblasti.
- Kakšno je razmerje med tremi vejami oblasti?
- Kdo je zakonodajna, izvršila in sodna veja oblasti?
- Kako sodelujejo veje oblasti?
- Naštejte nekaj institucij, ki jih ne bi mogli uvrstiti v zakonodajno/sodno/izvršilno oblast.
A
- Delitev državne oblasti pomeni, da je državna oblast razdeljena na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo.
- Organi, ki opravljajo temeljne funkcije državne oblasti so relativno samostojni in neodvisni od drugih organov, tako da nobeden od njih ne more prevladati nad drugimi (sistem nadzora in ravnovesij).
- Zakonodajna: državni zbor in državni svet (skupaj parlament); izvršilna: vlada in predsednik; sodna: sodniki (ne sodišča)
- Npr. zakonodajna-sodna: sodnike voli DZ (tudi del sodnega sveta), DZ sprejema zakone, ki jih presoja US…
Npr. izvršilna-zakonodajna: vlada je odgovorna DZ (interpelacija, nezaupnica), odgovarja na vprašanja, DZ imenuje GDT, vlada predlaga zakone, vlada z zaupnico posredno povzroči razpustitev DZ.
Npr. Izvršilna-sodna: minister za pravosodje sprejema sodni red, sodstvo preverja zakonitost ravnanj pravnih aktov izvršilne veje oblasti.
- Posebej položaj imajo:
- predsednik
- US
- varuh ČP
- banka Slovenije
- računsko sodišče
- sodni svet
- agencije
4
Q
Ali sodnik lahko kdaj vpraša izvršilno ali zakonodajno vejo npr. o pomenu posameznega akta?
A
Ne, sodniki so vezani na ustavo, zakone in mednarodne pogodbe.
To bi bilo kršitev načela neodvisnega in nepristranskega sojenja in delitve oblasti.
5
Q
Kam spadata Računsko sodišče in Ustavno sodišče?
A
Sta organa sui generis in ne spadata v nobeno vejo oblasti.
6
Q
Načelo pravne države.
A
Pravna država zlasti pomeni vezanost vseh državnih organov na pravne predpise (zato vladavina prava!).
Ustava in drugi pravni akti morajo zagotavljati človekove pravice in svoboščine ter njihovo pravno varstvo pred nedopustnimi posegi države.
Posebej pomembno je načelo ustavnosti in zakonitosti, ki v ožjem pomenu pomenita skladnost nižjih aktov z ustavo oz. in zakoni.
Pravna država je tudi tesno povezana z demokracijo kot političnim sistemom.
(strnjen odgovor: Gre za državo, v kateri “vlada pravo” in v kateri državni organi ne smejo postopati samovoljno. Država zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti, ustava in drugi pravni akti zagotavljajo človekove pravice in svoboščine, posamezniki pa so varovani pred nedopustnimi posegi države. Poleg tega pojem zajema še druga načela, npr. načelo delitve oblasti, načelo vezanosti na zakon, načelo pravne varnosti, načelo enakosti pred zakonom, ipd.)
7
Q
- Načelo prepovedi retroaktivnosti.
- Kdaj je retroaktivnost dovoljena?
A
- Pomeni prepoved povratne veljave zakonov:
- PRAVA RETROAKTIVNOST: zakoni in drugi akti ne morejo imeti učinka za nazaj
- NEPRAVA RETROAKTIVNOST: zakon učinkuje od uveljavitve naprej - poseg tudi v zatečena pravna razmerja in stanja, ki še niso zaključena - IZJEMA pri pravi:
- samo zakon lahko določi veljavo za nazaj, če to zahteva javna korist in se ne posega v pridobljene pravice
IZJEMA pri nepravi:
- retroaktivnost dovoljena, če se položaj posamezniku ne bo poslabšal brez upravičenega razloga v javnem interesu
IZJEMA V KP: uporaba naknadnega milejšega zakona.
8
Q
- Prenos suverenosti na EU.
- Pod kakšnim pogojem?
- Kaj določa 3.a člen URS, zakaj je bil dodan?
A
- Slovenija lahko prenese DEL IZVRŠEVANJA SUVERENIH PRAVIC na mednarodne organizacije.
- Organizacija mora temeljiti na človekovih pravicah in načelih pravne države (ratifikacija DZ z 2/3 večino vseh glasov).
Možen referendum - izid je zavezujoč. - “Evropski člen” - temelj za pristop v mednarodne organizacije. Ta člen ustave je bil dodan 2003 zaradi vključitve v EU (oblikovan tako, da se omogoči pristop tudi k drugim organizacijam).
9
Q
- Kako se uresničujejo ČPTS?
- Kaj lahko uredi zakon?
A
- Uresničujejo se neposredno na podlagi ustave.
- Zakon lahko določi le način izvrševanja nekaterih (le relativnih) ČPTS, ne more pa jih omejiti.
10
Q
Kje državljani uresničujejo svoje človekove pravice vsakodnevno in kako?
A
V šoli (pravica do izobraževanja), službi (pravica do dela), doma (svobodno odločanje o rojstvih otrok), s peticijo (politična ČP), pred upravnimi organi, pred sodišči…
11
Q
Ali je možna razveljavitev in omejitev ČPTS?
A
ČPTS so omejene samo:
- s pravicami drugih
- v primerih, ki jih določa Ustava - npr.:
- v vojni ali izrednem stanju (ne absolutnih); tudi z uredbo z zakonsko močjo
12
Q
Svoboda vesti in ugovor vesti.
A
- izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno.
- nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.
- pravica staršev do vzgoje v svojem prepričanju.
UGOVOR vesti:
- dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb (vojska, zdravniki,…)
13
Q
Pravice manjšin v URS.
A
- že v ustavni listini
- v ustavi so varovane pravice italijanske in madžarske manjšin in slovenskih manjšin v tujini
- varstvo v obliki prepovedi diskriminacije in posebnih pravic
14
Q
Zakaj imamo urejeno varstvo manjšin v Sloveniji?
A
- zato ker cenimo raznolikost;
- zato ker nas k temu obvezujejo mednarodne pogodbe in ustava;
- zaradi lastne zgodovinske izkušnje;
- ker je (negativen) odnos do manjšin lahko razlog za spore med državama, celo vojne
15
Q
Ali imajo Italijani, ki živijo v Kopru in Italijani, ki pridejo v Slovenijo različne pravice?
A
Da, imajo različne pravice (npr. volilna pravica).
16
Q
Absolutne in relativne pravice? Katere so absolutne človekove pravice in zakaj jih tako imenujemo?
A
Absolutnih pravic v nobenem primeru ni dopustno omejevati ali odvzeti, npr. prepoved smrtne kazni.
V relativne država lahko poseže, če ima utemeljen razlog.
17
Q
Kaj so človekove pravice in kaj svoboščine, naštejte jih nekaj iz ustave. Katere so politične ČP?
A
ČLOVEKOVA PRAVICA:
- s pravnimi pravili urejeno upravičenje posameznika v razmerju do državne oblasti.
SVOBOŠČINA:
- področje suverenosti človeka, ki z družbeno pogodbo ni bilo postavljeno pod kontrolo države
Nekaj ČPTS:
- osebnostne (prepoved mučenja, nedotakljivost življenja, osebna svoboda, nedotakljivost stanovanja, svoboda izražanja, …)
- POLITIČNE (pravica do zbiranja in združevanja, volilna pravica, pravica do peticije, pravica pribežališča, …)
- ekonomske in socialne (svoboda dela, zdravstveno varstvo, pravice otrok,…)
18
Q
Je pravica do pribežališča človekova pravica?
A
Da, priznana tujcem ali osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za ČPTS.
19
Q
Človekove pravice s področja intelektualne lastnine?
A
So pravice IZ USTVARJALNOSTI:
- varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz umetniške, znanstvene, raziskovalne in izumiteljske dejavnosti.
20
Q
Kam bi umestili pravice narodnih skupnosti?
A
Po vsebini gre za politične in osebnostne ČPTS, vendar se jih obravnava posebej.
21
Q
Prepoved mučenja – kakšno prepoved še vsebuje konkretno določilo? (Kdaj se lahko podvomi v svobodno odločitev posameznika? Zaporniki.)
A
Vsebuje tudi ponižujoče kaznovanje ali ravnanje (prepoved medicinskih in drugih znanstvenih poskusov brez privolitve).
22
Q
- Kam spada v pravosodje?
- Kaj pravi ustava o pravosodju?
- Katere kategorije ureja?
A
- Pravosodje
- ožji pomen: samo sodstvo;
- širši pomen: vsi drugi s področja pravosodja. To so:
- sodišča,
- državna tožilstva,
- odvetništvo,
- notariat,
- prekrškovni organi,,
- državno odvetništvo,
- sodne izvedence,
- cenilce,
- tolmače,
- sodne izvršitelje,
- stečajne upravitelje,… - Pravosodja ustava posebej ne ureja, omenja le v smislu, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba.
- Ustava ureja:
- sodstvo
- državno tožilstvo
- odvetništvo
- notariat
23
Q
Kako bi tujcu opisali naš pravosodni sistem glede na Ustavo?
A
S temeljnimi načeli sodstva:
- načelo neodvisnosti
- načelo zakonitosti
- sodniška imuniteta
- nezdružljivost sodniške funkcije
- načelo javnosti
- načelo kolegičnosti in laičnosti
- načelo instančnosti
24
Q
Neodvisnost sodstva. Na kaj so sodniki vezani pri odločanju?
A
Na ustavo in zakon (in mednarodne pogodbe).
25
Sodnik razlaga zakon?
Da. Vsaka uporaba zakona pomeni tudi njegovo razlago. Pri tem se mora posluževati ustreznih
metod razlage.
26
Kaj pomeni exceptio illegalis?
Exceptio illegalis pomeni pravico do odklonitve uporabe nezakonitega podzakonskega predpisa (v tem okviru lahko odpravi neskladja med višjimi in nižjimi normami).
Lahko spregleda podzakonski predpis, če meni, da je v nasprotju z zakonom.
27
1. Razlika med poslansko in sodniško imuniteto?
2. Kakšna je imuniteta članov državnega sveta in Ustavnih sodnikov?
3. Ali imuniteto uživa tudi predsednik države?
1. IMUNITETA = pravica oziroma privilegij posameznika, da je izvzet iz uporabe pravnih predpisov.
Poslanska - je politična imuniteta, ki poslance varuje pred kazensko odgovornostjo in kazenskim pregonom. Obstajata materialna (poklicna; mnenje na sejah ali glas) in procesna (za KD z manj kot 5 leti zapora, tudi zunaj funkcije tekom trajanja mandata, pregon dovoli DZ).
Sodniška (prav tako materialna in procesna) - sodnika ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju, ne sme biti priprt, ne sme se brez dovoljenja DZ zoper njega začeti KP, če je osumljen KD pri opravljanju funkcije.
2. Enaka kot poslanska.
3. Ne
28
Postopek za imenovanje sodnika!
Kakšen mora biti sodnik - pogoji?
KDO:
- mora biti osebnostno primeren
- državljan RS, aktivno obvlada slovenščino
- poslovno sposoben, splošno zdrav
- star vsaj 30 let
- ustrezna izobrazba + PDI
- neobsojen naklepnega KD
- zoper njega ni bila vložena PM obtožnica zaradi naklepnega KD po UD
- ni smel soditi v postopkih, v katerih so bile kršene ČPTS
NAČIN:
- prosta mesta razpiše vrhovno sodišče
- razpis v uradnem listu
- prijava kandidata
- ministrstvo predloži podatke
- predsednik sodišča poda mnenje
- kandidat lahko komentira mnenje
- predsednik sodišča naredi dokončno mnenje in pošlje sodnemu svetu
- SODNI SVET oceni in izbere kandidata
- Državni zbor VOLI sodnike, ki še niso izvoljeni v sodniško funkcijo in vrhovne sodnike
29
Ali je OK, da sodnike voli državni zbor? Kako bi zagotovili, da odločitev ne bi bila politično
obarvana?
V parlamentarnem sistemu NI OBIČAJNA in ne logična ureditev, po kateri voli sodnike DZ.
Slabost je predvsem v tem, da sprejema odločitev POLITIČEN ORGAN (neprimeren za oceno strokovnosti).
Ureditev je problematična tudi z vidika NEODVISNOSTI (preveč spolitizirana izbira) in načela DELITVE OBLASTI (ni uravnoteženega vpliva zakonodajne in izvršilne oblasti na volitve sodnikov).
Odločitev ne bi bila politična, če bi sodnike imenoval SODNI SVET (strokovni organ), vendar bi potem moralo ljudstvo posredno ali neposredno izbirati sodni svet (da bi bila zagotovljena demokratična legitimnost sodstva).
30
1. Kdo izvaja sodno oblast?
2. Kaj je sodnik ustavnopravno gledano?
1. Sodniki (ne sodišča).
2. Nosilec in izvajalec sodne oblasti.
31
Kaj je pravica do sodnega varstva?
1) Vsakdo ima pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.
2) Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s
sodnim redom.
32
Kakšen je sistem sodišč?
Kako je organizirano sodstvo?
Kako se delijo sodišča?
Sodišča se delijo na:
1. sodišča splošne pristojnosti
o okrajna sodišča
o okrožna sodišča
o višja sodišča
o Vrhovno sodišče
2. specializirana sodišča
o delovna in socialno sodišče in (skupno) višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani
o upravno sodišče
33
Predsednik republike. Katere funkcije ima?
V parlamentarnem sistemu je samo simbolični šef izvršilne oblasti (dejanski nosilec je vlada).
Pristojnosti:
1. KLASIČNE:
- predstavljanje države navznoter in navzven
- vrhovno poveljstvo (obrambnih sil)
2. NA ZAKONODAJNEM PODROČJU:
- znotraj zakonodajnega postopka (mnenje, predlog presoje skladnosti, razglaša zakone, med vojno lahko izdaja uredbe z zakonsko močjo)
- razpis volitev v DZ (in EP), sklic in razpust
- volitve in imenovanja (predlaga sodnike US, člane sodnega sveta, varuha ČP, guvernerja,...)
3. NA IZVRŠILNEM PODROČJU:
- predlaga mandatarja (ni izključna, tudi poslanci v drugem krogu)
- imenuje državne funkcionarje
- vrhovni poveljnik
4. NA SODNEM PODROČJU:
- predlaga ustavne sodnike, člane sodnega sveta, člane mednarodnih sodišč
5. IZREDNE:
- odloča o razglasitvi vojnega ali izrednega stanja
- uredbe z zakonsko močjo v vojni
34
Ali bi lahko Milan Kučan spet postal predsednik RS?
Da. Mandati so omejeni na dva ZAPOREDNA.
35
Kdo nadomešča predsednika republike?
Predsednik DZ (nimamo podpredsednika).
36
1. Kako odgovarja predsednik republike?
2. Kakšne so možne odločitve ustavnega sodišča?
1. Politično - volivcem, ki so ga izvolili; pravno: ustavna obtožba (impeachment).
2. Odločanje US o utemeljenosti obtožbe:
- javna obravnava
- fakultativni suspenz predsednika (odloči ustavno sodišče z 2/3 večino)
- odločitve: oprostitev, opozorilo, prenehanje funkcije ali ustavitev postopka
V primeru KP lahko ustavno sodišče počaka, ni pa vezano na odločitev kazenskega sodišča.
37
1. Kaj je volilna pravica?
2. Kako je s tujci in volilno pravico?
1. Pravica:
- voliti (aktivna volilna pravica)
- biti izvoljen (pasivna volilna pravica)
- izvrševati mandat v primeru uspeha
2. Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti
imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico.
38
Kaj je zagotavljanje enakih možnosti na volitvah?
a. pri volitvah v DZ noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 35% skupnega števila kandidatov
b. pri volitvah v občinski svet noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40% mest na kandidatni listi
c. na volitvah v občinske svete in poslance v EP velja še sistem zadrge (izmenične razporeditve kandidatov po spolu na listi kandidatov)
39
Vidite problem z enakostjo volilne pravice v našem sistemu?
Ali poznamo izjemo od splošne in enake volilne pravice?
Da, pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti pri volitvah poslancev v DZ in občinski svet dve volilni pravici - ker sta neposredno zastopani v DZ in v LS, volijo tako splošne predstavnike kot svojega.
40
Volilni sistemi v RS.
1. DZ: proporcionalni sistem (mandati razdeljeni sorazmerno z glasovi za liste) + na ravni volilnih enot Droopov količink in na ravni države d'Hontov sistem
2. EP: proporcionalni sistem in d'Hontov sistem.
3. PRS in župan: večinski volilni sistem (sistem absolutne večine)
4. Občinski svet: proporcionalni (več kot 12 članov) ali večinski (manj kot 12 članov)
41
Volitve v državni zbor.
- splošne (volijo se vsi poslanci); lahko so redne (vsaka 4 leta) ali predčasne (če se DZ razpusti)
- nadomestne (samo če odstopi prej kot v 6 mesecih od potrditve ali če na listi ni več nobenega kandidata)
- ponovne; če so bile razveljavljene (samo glede dela)
- naknadne; na dan volitev ni bilo mogoče opraviti glasovanja
1. Razpiše jih PRS
2. Mandatna doba prejšnjega sklica se konča s prvo sejo novega (skliče jo PRS max. 20 dni po izvolitvi)
3. 90 poslanecv (88 + 2 od manjšin)
4. 4% volilni prag
5. splošna, neposredna, svobodna in enaka volilna pravica (vsi polnoletni - vsak ima 1 glas; IZJEMA: volilci manjšin)
42
Spremenjeni 80. člen URS.
Dodano:
Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
43
Pristojnosti DZ?
Državni zbor RS je osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija.
Ima:
- zakonodajno (sprejema ustavne zakone, zakone, odloke, poslovnik, proračun...)
- volilno (predsednika DZ, premierja, ministre, ustavne sodnike, varuha ČP, guvernerja...)
- nadzorno (parlamentarna preiskava, zaupnica, impeachment...)
- druge pristojnosti (razglasi vojno ali izredno stanje, potrjuje mandate in imuniteto poslancev...)
44
1. Je poslance možno odpoklicati?
2. Razpustitev DZ
1. Ne, saj imajo poslanci reprezentativni in imperativni mandat.
2. Je pa mogoče razpustiti celoten DZ (recimo pri glasovanju za mandatarja).
45
1. Kdaj je DZ sklepčen (kvorum)?
2. Kakšne večine poznamo?
3. S kakšno večino odloča?
1. Sklepčnost DZ je odvisna od tega, kakšna večina se zahteva za sprejem odločitve:
- navzočnost VEČINE poslancev pri:
NAVADNI večini (absolutni in relativni) in pri relativni KVALIFICIRANI večini
- navzočnost 2/3 poslancev pri: absolutni KVALIFICIRANI večini
2. Variacije večin:
- večina opredeljenih glasov navzočih poslancev (relativna navadna večina),
- večina glasov vseh poslancev (absolutna navadna večina),
- dve tretjini glasov navzočih poslancev (relativna kvalificirana večina),
- dve tretjini glasov vseh poslancev (absolutna kvalificirana večina).
3. Temeljno pravilo = RNV (zakon, ratifikacija medn. pog., izvolitev premierja v 3. poskusu)
Za določene odločitve tudi zahtevnejša večina:
- ANV: izvolitev predsednika DZ, premierja, ustavnih sodnikov, zakon v primeru veta DS
- RKV: zakon o referendumu, poslovnik DZ, zakon o obrambi, ustanovitev pokrajin
- AKV: prenos suverenih pravic na mednarodne organizacie, volilni zakoni, spremembe ustave
46
Kako je z javnostjo glasovanja v DZ?
DZ praviloma odloča javno, tajno samo pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, če tako določajo ustava, zakon ali poslovnik. V določenih primerih lahko sami predlagajo tajno glasovanje.
47
1. Kateri predpis ureja delovanje DZ?
2. Kakšne vrste predpis je to?
1. Poslovnik državnega zbora
2. To je predpis "sui generis" - je ustavna kategorija, ima hierarhični položaj zakona, čeprav formalno ni zakon.
48
Zakonodajni postopek:
1. katere so vrste?
2. kaj ureja posamezna obravnava?
3. kdo je lahko predlagatelj?
1. Redni (tri obravnave), skrajšani (manj pomembne spremembe) in nujni (zadnja dva sta izjemi - vse tri faze se združijo v eno)
2. prva je namenjena seznanitvi s predlogom, druga razpravi, dopolnitvam in spremembam, tretja pa amandmajem in končnim uskladitvam.
3. Vlada, vsak poslanec, državni svet ali vsaj 5000 volivcev
49
Koliko domen državnega zbora imamo?
Državni zbor je samo eden.
Parlament pa je sestavljen iz Državnega zbora (prvi dom) in Državnega sveta (drugi dom). Gre za obliko nepopolne dvodomnosti, saj domova nista enakopravna.
50
Ali ima DS kakšen instrument, s katerim kontrolira delovanje DZ?
Gre za suspenzivni ali odložilni VETO.
Lahko tudi zahteva:
- parlamentarno preiskavo
- postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti
51
Volitve vlade:
1. Kako se formira vlada?
2. Kdaj se oblikuje vlada?
3. Kakšne so večine?
1. V dveh korakih:
- izvolitev predsednika vlade (največ tri tajna glasovanja v DZ)
- imenovanje ministrov (listo predloži premier, kandidati se predstavijo, prvo in drugo glasovanje o celoti, morebitno tretje o posameznih ministrih)
2. Po:
- parlamentarnih volitvah
- odstopu PV
- izglasovanju nezaupnice vladi
52
Nezaupnica in zaupnica vladi.
KONSTRUKTIVNA NEZAUPNICA: DZ lahko izglasuje nezaupnico vladi le tako, da na predlog najmanj 10 poslancev z večino glasov vseh poslancev (ANV) izvoli novega predsednika vlade.
ZAUPNICA (orodje premierja, ne opozicije): Če vlada ne dobi podpore večine glasov vseh poslancev (ANV), mora DZ v 30 dneh izvoliti novega PV ali dotedanjemu izglasovati zaupnico, sicer PRS razpusti DZ in razpiše volitve.
53
Kaj pomeni, da vlada opravlja le tekoče posle in ali lahko DZ izvaja kljub temu zakonodajno funkcijo?
Pojem "tekoči posli" niso navedeni v Ustavi.
54
Vrste referendumov po ustavi?
- zakonodajni referendum
- referendum o spremembi ustave
- referendum o mednarodnih povezavah
- referendum o ustanovitvi in preoblikovanju občine in pokrajine
(- posvetovalni referendum
- referendumi na lokalni ravni)
55
1. Zakonodajni referendum.
2. O katerih temah referenduma ni dopustno razpisati?
1. Je naknadni zavrnitveni. DZ je vezan na izid in eno leto ne sme sprejeti zakona v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Predlaga ga 40.000 volivcev (ne tudi več DZ in DS).
2. Referenduma ni dopustno razpisati:
- o zakonih o NUJNI UKREPIH za obrambo države ali odpravo posledic naravnih nesreč,
- o zakonih o OBVEZNIH DAJATVAH in o proračunu,
- o zakonih o RATIFIKACIJI mednarodnih pogodb,
- o zakonih, ki odpravljajo PROTIUSTAVNOST
56
Kako se spremeni ustava?
Pogoji so zahtevnejši kot za sprejem zakona.
Spreminja se z ustavnim zakonom, ki je sestavljen iz dveh delov (besedilo spremembe in izvedbo spremembe).
PREDLOG:
- 20 poslancev
- vlada
- najmanj 30.000 volivcev
- o predlogu odloči DZ z RKV.
SPREJEM:
- niso možni amandmaji
- odloči DZ z AKV
REFERENDUM:
- (fakultativni) potrditveni referendum
- vsaj 30 poslancev
- potrjen, če zanj glasuje večina ob pogoju, da se je udeležila večina volivcev
RAZGLASITEV:
- ustavni zakon velja z razglasitvijo, ne po vakacijskem roku
- DZ razglasi z odlokom (ne PRS z ukazom)
57
Referendum o spremembi ustave.
Izvede se PO sprejetju ustavne spremembe, vendar pred njeno razglasitvijo.
- (fakultativni) potrditveni
- predlog vsaj 30 poslancev
- zahteva se dvojna večina
58
1. Kako je v ustavi urejena lokalna samouprava?
2. Na katerih nivojih deluje v Sloveniji?
1. Ustava že v splošnih določbah določa, da je zagotovljena lokalna samouprava - to ji daje pomen ustavne vrednote.
2. Previdena je dvonivojska lokalna samouprava, vendar je realizirana enonivojska (ni pokrajin, so občine).
59
Če nimamo pokrajin, kaj pa so potem Štajerska, Gorenjska ipd.?
To so statistične regije.
60
Parlamentarna preiskava.
DZ lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena.
ZAHTEVA:
- 1/3 poslancev
- Državni svet
DZ imenuje komisijo, ki ima podobna pooblastila kot pravosodni organi.
61
1. Ustavno sodišče?
2. Pristojnosti ustavnega sodišča?
1. Ustavno sodišče je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter ČPTS.
Je organ sui generis, saj ima tudi druga pooblastila poleg sojenja.
2. Odloča o:
- skladnosti predpisov,
- ustavnih pritožbah
- sporih glede pristojnosti
- odgovornosti PRS, premierja, ministrov
- protiustavnosti aktov in pol. strank
...
62
1. Katero je najvišje sodišče v RS?
2. Razmerje med Ustavnim sodiščem in Vrhovnim sodiščem?
1. Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi.
2. Ustavno po eni strani je nad vrhovnim, po drugi pa ni, saj je najvišji sodni organ le za varstvo ČPTS.
63
Ali Ustavno sodišče lahko poseže v odločitve VSRS?
Lahko, in sicer pri odločanju o ustavni pritožbi.
64
Kdaj bi ustavno sodišče šteli za sodišče?
Kadar odloča o ustavni pritožbi, saj:
- se ta lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva,
- lahko US ustavni pritožbi ugodi in posamični akt odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu
65
1. Kakšni so pogoji za ustavnega sodnika?
2. Število, mandat?
3. Volitve sodnika ustavnega sodišča.
1. Državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.
2. 9 sodnikov, mandat 9 let - predsednik 3 leta (ne morejo biti ponovno izvoljeni)
3. kandidate predlaga PRS, izvoli jih DZ z ANV
66
1. Postopek za oceno ustavnosti. Kaj je zahteva in kaj pobuda v postopku pred Ustavnim sodiščem?
2. Kaj mora izkazat pobudnik presoje ustavnosti in zakonitosti?
3. Kdo so pooblaščeni predlagatelji?
1. Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti se začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja ALI s sklepom US o sprejetju pobude za začetek postopka.
ZAHTEVA: sodišče mora odločati, vložijo jo lahko le določeni predlagatelji.
POBUDA: vloži jo lahko vsak s pravnim interesom, sodišče samo presodi, ali jo bo sprejelo v obravnavo.
2. Pravni interes
3. Pooblaščeni predlagatelji:
- sodišče
- DZ (1/3 poslancev)
- DS
- vlada
- varuh ČP
- informacijski pooblaščenec
- Banka Slovenije
- računsko sodišče
- GDT...
67
1. Naknadna ustavno sodna presoja ali predhodna ustavno sodna presoja?
2. Ali US odloča o ustavnosti in nezakonitosti že veljavnih ali bodočih predpisov?
3. Kako je pri mednarodnih pogodbah?
4. *Kdaj ustavno sodišče odloča o mednarodnih pogodbah?
5. Kako se sklene mednarodna pogodba?
1. Glede na čas izvajanja je lahko kontrola ustavnosti pravnih norm preventivna (predhodna) ali represivna (naknadna).
2. (in 3.) Pri nas je ustavna kontrola represivna, preventivna pa le PRI MEDNARODNIH POGODBAH.
4 Na predlog predsednika republike, vlade ali tretjine poslancev državnega zbora izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo. DZ je na mnenje vezan.
5 Pobuda za sklenitev + soglasje MZZ, potem se delegacija pogaja, pooblaščena oseba jo podpiše, pogodba se ratificira in objavi.
68
1. Kaj je ustavna pritožba?
2. Katero pravno sredstvo ima na voljo posameznik, če so mu kršene ČPTS?
3. Načelo izčrpanosti pravnih sredstev?
1. Ustavna pritožba je pravno sredstvo, ki je namenjeno le uveljavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Z njo ni mogoče uveljavljati zgolj napačne uporabe materialnega ali procesnega prava ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja v postopkih pred sodišči.
2. Ustavno pritožbo.
3. Ustavna pritožba se praviloma lahko vloži le zoper sodno odločbo, s katero so izčrpana vsa (redna
in izredna) pravna sredstva v Republiki Sloveniji, ki jih zakon daje stranki.
69
Kam spada sodni svet (v katero vejo oblasti)?
Sodni svet je poseben organ (sui generis), ki v določenih primerih povezanih s sodstvom zagotavlja sodelovanje med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo.
70
Pristojnosti sodnega sveta?
Na primer:
- predlaganje sodnikov v izvolitev DZ
- predlaganje razrešitve sodnika,
- odloča o imenovanjih in napredovanjih sodnikov
- o imenovanjih in razrešitvah predsednikov sodišč
- o nezdružljivosti sodniške funkcije
- daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča
- daje mnenje DZ o zakonih v zvezi s sodstvom
- sprejme merila dela sodnikov
71
Organizacija državnega tožilstva.
1. vrhovno DT
2. specializirano DT
3. okrožna DT (11x)
4. zunanji oddelki okrožnega DT
Tožilci:
- okrajni na okrožnem DT
- okrožni na okrožnem DT
- višji
- vrhovni
72
1. Pristojnosti državnega tožilstva. Kaj dela državno tožilstvo?
2. Kakšne so pristojnosti
državnega tožilstva na civilnem področju?
1. DT vlaga in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti.
2. V civilnem postopku lahko:
- vloži ZVZ
- poda predlog za postavitev odraslega pod skrbništvo
- poda predlog za ugotovitev neobstoja ZZ ...
73
Pogoji za državnega tožilca.
Enaki kot za sodnika.
74
Postopek imenovanja državnega tožilca.
- prosto mesto razpiše ministrstvo
- prijave pošlje ministrstvo vodji državnega tožilstva
- vodja poda mnenje, na katero dajo kandidati pripombe
- dokončno mnenje poda vodja in državnotožilski svet
- imenuje jih vlada na predlog ministra
75
Sodni svet in državnotožilski svet – razlike.
Državnotožilski svet – ni urejen v ustavi, predstavlja del izvršilne veje (sodni svet je sui generis) oblasti in ima 9 članov.
Državnotožilski svet lahko poda le mnenje o ustreznosti kandidata za DT (sodni svet PREDLAGA sodnike DZ).
76
Razlika med sodnikom in državnim tožilcem?
Sodnik je nosilec sodne oblasti. Njegova funkcija je sojenje. Sodnika v funkcijo izvoli DZ, o njegovem napredovanju odloča sodni svet. O razrešitvi odloča državni zbor. Sodnik uživa enako imuniteto kot poslanci DZ
DT spada v izvršilno vejo oblasti in je represiven organ. Njegova glavna funkcija je vlaganje kazenskih obtožb. DT imenuje vlada RS na predlog ministra, o njegovem napredovanju odloča državnotožilski svet. DT ima posebno imuniteto.
77
Državno odvetništvo. Kakšne so pristojnosti?
Ščiti interese države in je samostojen organ, ministrstvo ne sme posegati v zadeve.
Varuje javni interes v upravnem sporu in drugih primerih:
- zastopa državo pred sodišči in upravnimi organi, pred tujimi sodišči in arbitražami,
- pravno svetuje in daje mnenja v premoženjskih zadevah,
- zastopa v predhodnem postopku mirnega reševanja sporov,
- zastopa javni interes.
78
Notariat v ustavi. Čemu služi?
Notariat je del pravosodja, notariat opravljajo notarji kot svoboden poklic.
Notar opravlja dejavnost osebno (ni javni uslužbenec, opravlja pa javno službo).
Število notarskih mest je določeno – 99 (vsaj eno na okrajno sodišče oz. vsaj eno na 20.000 prebivalcev).
Pristojnosti:
- sestavljanje javnih listin
- hramba listin
- opravljanje zadev po nalogu sodišč
- potrjevanje dejstev
Lahko tudi:
- sestavlja zasebne listine
- zastopa stranke v nepravdnih zadevah
79
Razlika med notariatom in odvetništvom?
N: javna služba
O: ni javna služba
N: imenuje ga minister
O: vpis v imenik odvetnikov
N: omejeno število
O: neomejeno število
N: ne sme odkloniti poslovanja stranki
O: prosto odloča, ali bo prevzel stranko
80
1. *Zgodovinski razvoj EU? Nastanek EU. Kakšna skupnost je bila EU ob ustanovitvi?
2. Kdaj je bila sprejeta in kdaj uveljavljena Lizbonska pogodba?
1. Zgodovinski razvoj:
- 1952 Evropska skupnost za premog in jeklo (Benelux, Francija, Italija, Nemčija) - pogodba za 50 let
- 1958 Rimska pogodba - EGS in EURATOM
- 1967 spojitev vseh treh
- 1973 VB, Irska, Danska
- 1987 EEA: cilj skupni notranji trg do 1992
- 1992 Maachstrihtska pogodba - tristebrna struktura EU
- 1999 Amsterdamska pogodba
- 2003 pogodba iz Nice: sprejeta Listina EU o temeljnih pravicah
- 2007 Lizbonska pogodba
- danes 27 članic
2. Sprejeta 2007, uveljavljena 2009.
81
*Kakšna je pravna narava EU? Kakšne združba je EU? Pravni temelj za obstoj?
Organizacija sui generis (ni niti federacija, niti konfederacija)
FEDERATIVNI ELEMENTI:
- uredbe in način delovanja komisije
- pravna osebnost EU (postala z Lizbonsko pogodbo) - lahko je članica mednarodnih organizacij in sklepa pogodbe
KONFEDERATIVNI ELEMENTI:
- pogodbeni temelj
- možnost izstopa
- prenos le dela izvrševanja suverenih pravic
82
Lizbonska pogodba.
- Pričela je veljati 1.12.2009
- nastala po spodleteli Ustavi EU
- z njo je postala zavezujoča narava listine o temeljnih pravicah
- odpravljena struktura stebrov
- pravna osebnost (subjektiviteta)
- Nova državljanska pobuda
- visoki predstavnik EU za zunanje zadeve (Kaja Kallas) in predsednik evropskega sveta (Antonio Costa)
- dopolnitvi PEU in PDEU
- državljanstvo EU
83
Temeljna načela prava EU.
1. načelo avtonomnosti (pravni red EU samostojen, neodvisen od pravnih sistemov DČ)
2. načelo primarnosti/supremacije prava EU
3. Načelo prenosa pristojnosti
4. Načelo subsidiarnosti
5. Načelo sorazmernosti
6. Neposredna uporaba prava EU
7. Neposredni učinek prava EU
8. Načelo skladne/lojalne razlage
84
Načelo za implementacijo sekundarne zakonodaje?
Neimplementacija ali nepravilna implementacija krši načelo lojalnega sodelovanja. V tem primeru pride v poštev neposredna uporaba, neposredni učinek.
85
*Kateri so pravni akti EU? Pravni viri EU. Kakšne so med njimi razlike?
PRAVNI VIRI:
1. primarno pravo (sprejemajo DČ)
- ustanovitvene pogodbe in pristopne pogodbe
- protokoli
- Lizbonska pogodba (ki jo sestavljata PEU in PDEU)
- Listina EU o temeljnih pravicah
2. sekundarno pravo (AKTI - sprejemajo organi EU)
- PRAVNO OBVEZUJOČI (uredbe: unifikacija prava, direktive - harmonizacija prava, sklepi)
- PRAVNO NEOBVEZUJOČI (priporočila, mnenja)
3. mednarodni sporazumi
4. običaji in pravna načela
5. sodna praksa SEU
86
Uredba in direktiva.
UREDBA se splošno uporablja (spominja na zakon). Zavezujoča je v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. POENOTENJE/UNIFIKACIJA prava.
DIREKTIVA je za vsako državo članico, na katero je naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in metod. USKLADITEV/HARMONIZACIJA prava.
87
Listina o temeljnih pravicah EU?
Listina EU o temeljnih pravicah je postala pravno zavezujoča z Lizbonsko pogodbo.
Združuje državljanske, politične, ekonomske in socialne pravice državljanov in prebivalcev EU.
88
1. Katere so institucije EU? Pristojnosti?
2. Organi EU?
1. Institucije EU - 7 izvršilnih teles:
- svet EU (ministri DČ: določajo ukrepe, sprejmejo proračun)
- Evropski svet (predsedniki držav ali vlad: določa politično usmeritev)
- evropska komisija (zakonska iniciativa, izvrševanje proračuna, odločitev EP in sveta, zastopa EU)
- evropski parlament (sprejema predpise, izvoli predsednika EK, skupaj s svetom sprejme proračun)
- sodišče EU
- evropsko računsko sodišče (preverja porabo sredstev)
- evropska centralna banka (določa monetarno politiko, upravlja devizne rezerve, OM, tiskanje denarja)
2. Drugi ORGANI:
- EIB (posoja denar za evropske projekte)
- evropski varuh ČP (sprejema pritožbe)
- odbor regij (posvetovalna vloga)
- agencije EU
89
1. Kdo ima v Uniji zakonodajno iniciativo?
2. Zakonodajni postopek EU.
1. Na zakonodajnem področju delujeta Svet EU in Evropski parlament:
- redni postopek (Svet in EP)
- posebni postopek (Svet)
- sprejem zakonodaje s strani EK
- revizija pogodb
Evropska komisija ima izključno pravico in dolžnost zakonske iniciative.
2. POSTOPEK:
- EK da predlog Svetu in EP.
2) Svet in EP sprejmeta predlog bodisi v prvi bodisi v drugi obravnavi.
3) Če instituciji v drugi obravnavi ne dosežeta dogovora, se skliče spravni odbor.
4) Če je predlog spravnega odbora sprejemljivo za obe
instituciji, je zakonodajni akt sprejet.
90
Kaj je državljanska pobuda?
Novost Lizbonske pogodbe za več neposredne demokracije.
Predlog zakonskih sprememb - milijon podpisov v najmanj 7 državah (določen minimum podpisov v posamezni državi).
91
*Evropski parlament. Parlament EU: vloga, pristojnosti?
Je neposredno izvoljeno telo EU z zakonodajnimi, nadzornimi in proračunskimi pristojnostmi.
Poslanci: 705 evropskih poslancev (mandat 5 let)
Sedež: Strasbourg (Francija), Bruselj (Belgija), Luxembourg
Pristojnosti:
- sprejema predpise EU
- odloča o širitvi
- izvoli predsednika EK in potrdi kolegij
- sprejme proračun...
Dela na odborih (priprava zakonodaje) in plenarnih zasedanjih (sprejem zakonodaje).
92
1. Volitve v evropski parlament.
2. Kako so voljeni poslanci EP?
1. Slovenski poslanci v evropskem parlamentu so voljeni neposredno na podlagi splošne in enake
volilne pravice za dobo petih let. Kandidate lahko predlagajo politične stranke (4 poslanci ali 1000 volivcev) in volivci (3000).
2. Neposredno, proporcionalno
s preferenčnim glasom.
93
Predsednik Evropskega sveta - Predsednik Evropske Unije (trenutno Antonio Costa)
Evropski svet izvoli svojega predsednika s kvalificirano večino za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
94
Evropska komisija.
Je politično neodvisno IZVRŠNO telo. Je edina odgovorna za pripravo predlogov zakonodaje in izvaja odločitve EP in Sveta EU.
Mandat je 5 let.
95
Sestava Sodišča Evropske unije.
Sestavljeno iz:
- Sodišča in
- Splošnega sodišča (54 sodnikov)
27 sodnikov (iz vsake DČ) in 11 generalnih pravobranilcev (6 stalnih in 5 rotirajočih).
Sodišče odloča:
- na občni seji
- v velikem senatu (15)
- v senatu 5
- v senatu 3
Glede našega:
- lani umrl Marko Ilešič
- prijavilo se jih je 7,
- sodni svet je po zaprosilu predsednice podal mnenje, da so najprimernejši Matej Accetto, predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak in sodnik na Splošnem sodišču EU-ja Damjan Kukovec.
96
Sodišče EU - pristojnosti.
- opravlja sodno funkcijo,
- ni instančno sodiščem DČ
- skrbi za enotno razlago in uporaba prava EU
- uveljavljanje prava
- razveljavitev pravnih aktov (ničnostna tožba)
- ukrepanje proti instituciji EU zaradi opustitve ukrepanja (tožba zaradi nedelovanja)
97
Predhodno vprašanje.
Predhodno vprašanje je krajši izraz za pristojnost predhodnega odločanja o vprašanjih glede razlage prava EU ali veljavnostih aktov, ki so jih sprejele institucije EU.
98
Ničnostna tožba.
Z njo se zahteva razglasitev ničnosti pravnih aktov institucij EU, če je akt v nasprotju s primarnim pravom in temeljnimi načeli prava EU.
99
Funkcija pregona v EU? Evropski tožilec?
Evropsko javno tožilstvo (EJT) je neodvisen organ Evropske unije, pristojen za preiskovanje, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj zoper finančne interese EU, kar med drugim vključuje:
- goljufije
- korupcijo
- pranje denarja
- čezmejne goljufije na področju DDV
EJT je začelo delovati 1. junija 2021.
100
Svet EU. Evropski svet. Razmerje med EU in Svetom Evrope?
SVET EVROPE je mednarodna organizacija s sedežem v Strasbourgu, ki jo sestavlja 46 demokratičnih držav Evrope. Ni organ EU! Ne sme se ga zamenjevati z Evropsko unijo – gre za dve popolnoma različni organizaciji.
SVET EU je organ Evropske unije, ki zastopa vlade držav EU, sprejema zakonodajo EU in usklajuje politike EU, sestavljajo pa ga ministri vsake države EU, pristojni za področje politike, o katerem se razpravlja. Sedež ima v Bruslju.
EVROPSKI SVET je organ Evropske unije, ki določa splošno politično usmeritev in prednostne naloge Evropske unije (politična institucija), sestavljajo pa ga voditelji držav ali vlad držav EU, predsednik Evropske komisije, ter visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko. Sedež ima v Bruslju.
101
Organi Sveta Evrope.
Kako je sestavljena parlamentarna skupščina?
Organi in institucije znotraj Sveta Evrope:
1. odbor ministrov
2. Parlamentarna skupščina
3. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti
4. Generalni sekretar (Alain Berset)
5. ESČP
6. Komisar za človekove pravice (Michael O'Flaherty)
PARLAMENTARNA SKUPŠČINA:
- 324 poslancev vseh držav
