CIVILNO - NL - ZIZ, družina, dedno, stvarno Flashcards
(109 cards)
1
Q
Kdaj je odločba izvršljiva?
A
Ko postane pravnomočna in preteče rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (začne teči prvi naslednji dan po vročitvi).
Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi nepravnomočne sodne odločbe, če pritožba ne zadrži njene izvršitve.
2
Q
Katera so pravna sredstva po ZIZ?
A
- UGOVOR dolžnika zoper sklep o izvršbi (samo dolžnikovo sredstvo);
- PRITOŽBA (zoper sklep, izdan na prvi stopnji);
- pritožba zoper sklep o ugovoru (pritožba in ugovor ne zadržita postopka);
- REVIZIJA (zoper sklep, izdan na drugi stopnji, če se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne);
- OBNOVA postopka ni dovoljena;
- VRNITEV v prejšnje stanje - v izvršilnem postopku samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor;
- PRAVDA ali drug postopek za nedopustnost izvršbe (tožba ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve obveznosti);
- ZAHTEVA za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe;
- predlog za ODLOG izvršbe (če bi nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda);
- NASPROTNA izvršba - po izvršbi za vrnitev:
1. če je vmes poravnal terjatev;
2. če je bil izvršilni naslov odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;
3. če je bil sklep o izvršbi razveljavljen ali spremenjen;
4. če je sodišče izvršbo izreklo za nedopustno;
5. če je upnik prejel preveč ali niso bile upoštevane omejitve (izvršba na plačo)
3
Q
Kakšen mora biti ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine?
A
Obrazložen - dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi utemeljuje ugovor in predložiti dokaze.
Obrazložen je, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo ali imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze zanje.
Da upnika ne pozna in z njim ni v razmerju načeloma zadostuje, razen če je očitno, da ni tako.
4
Q
Kako se nadaljuje postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine?
A
Če je ugovor pravočasen (8 dni, oz. menica, ček - 3 dni) sodišče izda sklep, s katerim razveljavi sklep o izvršbi in nadaljuje postopek v pravdi (isto kot pri ugovoru zoper plačilni nalog).
Predlog za izvršbo pa se obravnava kot tožba.
5
Q
Kakšne možnosti ima tretji v izvršbi?
A
Če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje, lahko (do konca izvršilnega postopka) vloži OBRAZLOŽEN UGOVOR zoper sklep o izvršbi in zahteva, da sodišče izvršbo izreče za nedopustno.
6
Q
Kaj je izločitvena tožba?
A
Če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, sodišče ugovor zavrne, tretji pa lahko začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Izločitvena tožba ni dovoljena osebi z manj kot polovičnim solastninskim deležem na predmetu izvršbe:
- lahko pa pred vsemi upniki in stroški postopka zahteva izplačilo svojega deleža po prodaji stvari;
- lahko zahteva cenitev,
- lahko zahteva, da se ji stvar odstopi, če položi vrednost dolžnikovega deleža.
Če kdo izpodbija njegov delež, lahko s tožbo zoper upnika zahteva ugotovitev obstoja svojega deleža.
7
Q
Kakšne so lahko nepravilnosti izvršbe?
A
Možne nepravilnosti:
- izvršba izven MEJA sklepa (o izvršbi);
- poplačilo upnika PRED pravnomočnostjo sklepa;
- nepravilnosti glede izvršilnih DEJANJ;
- se ne opravljajo ob DELAVNIKIH PODNEVI (samo če bi bilo nevarno odlašati, so lahko druge dni in ponoči);
- izvršilna dejanja v dolžnikovem STANOVANJU pa ni navzoč, niti njegov zastopnik ali odrasel član gospodinjstva in dve polnoletni priči;
- izvršitelj NASILNO odpre zaklenjen prostor (brez odredbe, dolžnika in prič);
- izvršba v prostoru PRAVNE OSEBE pa ni niti zastopnika/pooblaščene osebe niti dveh prič.
8
Q
Kdo lahko zahteva odpravo nepravilnosti?
A
Stranka ali udeleženec v postopku lahko zahteva od sodišča z vlogo.
9
Q
Kaj je evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov.? Kaj je namen?
A
Je potrdilo, ki spremlja sodbo, sodno poravnavo ali javno listino in ji omogoča, da kroži po EU - »evropski pravosodni potni list«.
NAMEN je omogočiti prost pretok sodb, poravnav in listin po EU, brez vmesnih postopkov pred priznanjem in izvršitvijo.
10
Q
V katerih zadevah se (ne) uporablja evropski nalog za izvršbo?
A
Uporablja se za nesporne zahtevke v civilnih in gospodarskih zadevah ne glede na vrsto sodišča
Ne velja pa predvsem za davčne, carinske ali upravne zadeve ali odgovornost države za dejanja in opustitve dejanj pri izvajanju državne oblasti (“acta iure imperii”).
NE uporablja za:
- status ali pravno sposobnost fizičnih oseb, premoženjska razmerja iz ZZ, oporoke in dedovanja;
- insolvenčne postopke;
- socialno varnost;
- arbitražo.
11
Q
Kdaj se zahtevek šteje za nespornega?
A
- dolžnik se je z njim izrecno strinjal (pripoznava, poravnava) ali v javni listini
- dolžnik mu ni ugovarjal
- dolžnik je sprva ugovarjal, nato pa ni bil navzoč in se je to štelo za tiho pripoznavo
12
Q
Kaj je začasna odredba?
A
Je vrsta zavarovanja - sklep o začasni odredbi (med ali pred pravdnim ali drugim postopkom) ima učinek sklepa o izvršbi.
Sodišče lahko izda eno ali več začasnih odredb, dokler niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.
Ni dopustna, če so podani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen.
13
Q
Kakšni so pogoji za izdajo začasne odredbe pri denarni terjatvi?
A
- upnik izkaže verjetnost obstoja ali nastanka terjatve;
- izkaže verjetno nevarnost, da bo kasneje onemogočena ali precej otežena uveljavitev zaradi dolžnikovega skrivanja, odtujevanja, … razen, če bi dolžnik z odredbo imel le neznatno škodo;
- nevarnost se domneva, če je terjatev izven EU.
14
Q
Kakšni so pogoji za izdajo začasne odredbe pri nedenarni terjatvi?
A
- upnik izkaže verjetnost obstoja ali nastanka terjatve;
- izkaže verjetno
1. nevarnost, da bo izvršitev onemogočena ali precej otežena ALI
2. da je potrebna za preprečitev uporabe sile ali nastanek težko nadomestljive škode ALI
3. da dolžnik ne bi trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih pred odredbo trpi upnik. - nevarnost se domneva, če je terjatev izven EU.
15
Q
Katere so vrste začasnih odredb za denarno terjatev?
A
- dolžnik ne sme razpolagati s premičninami
- dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic
- dolžnikov dolžnik dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, dolžnik pa ne sprejeti stvari, izterjati terjatve, razpolagati z njimi, …
- nalog banki, da dolžniku prepreči izplačilo iz računa
- …
16
Q
Katere so vrste začasnih odredb za nedenarno terjatev?
A
- prepoved odtujitve in obremenitve premičnin (register),
- prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin (ZK),
- prepoved dolžniku, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev,
- dolžnikov dolžnik dolžniku ne sme izročiti stvari
- plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odpovedi
17
Q
Kako je z varščino v primeru začasne odredbe?
A
Namesto začasne odredbe se lahko upnik strinja z VARŠČINO, sodišče ustavi postopek začasne odredbe.
Varščino lahko da tudi upnik, če npr. ne izkaže verjetnosti terjatve ali nevarnosti, le da v tem primeru sodišče vseeno izda začasno odredbo..
18
Q
Kakšna so pravila, če je bila začasna odredba dana pred tožbo ali drugim postopkom?
A
Sodišče upniku določi, kakšno tožbo mora vložiti in rok ter ga opozori na posledice - odredba preneha, sodišče pa ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.
Začasna odredba se lahko podaljša na upnikov predlog.
Če je bila začasna odredba neutemeljena ali je upnik ni upravičil, lahko dolžnik od upnika zahteva povrnitev škode.
19
Q
Kakšna je razlika med zavarovalnimi in regulacijskimi odredbami?
A
- Namen zavarovalnih odredb je zavarovati možnost kasnejše izvršbe.
- Namen regulacijskih odredb pa je v varstvu stanja ali pravne sfere pred grozečim nasiljem ali nenadomestljivo škodo (da bi lahko sodno varstvo postalo brez pomena) - torej, da začasno uredi sporno pravno razmerje.
20
Q
Katere so bistvene značilnosti postopkov po družinskem zakoniku?
A
To so nepravdni postopki, ki imajo svoje značilnosti:
- elastične norme;
- postopki za varstvo koristi otroka se lahko začnejo in vodijo po uradni dolžnosti (in sodišče mora storiti vse, da se zavarujejo njihove pravice - enako za duševno motene ali druge, ki ne morejo skrbeti zase);
- v njih je temeljno načelo OFICIALNOSTI (preiskovalno n.);
- ni tožba in stranke, ampak PREDLOG in UDELEŽENCI;
- širši koncept udeležbe v postopku;
- načeloma stranka ne rabi postaviti zahtevka oz. sodišče nanj ni vezano (še posebej glede otrok);
- izvajanje dokazov brez dokaznega sklepa;
- manj pomena načel ustnosti in neposrednosti;
- ni sporazuma o krajevni pristojnosti;
- ni mirovanja postopka (izjeme);
- umik predloga mogoč tudi po izdaji odločbe;
- ni sodb ampak SKLEPI;
- ni strogih prekluzij navajanja sklepov in dokazov, tudi v pritožbi;
- pravna sredstva pogosto nedevolutivna (včasih možno celo vložiti po roku);
- pravica do pravnega sredstva tudi, če ni sodeloval na prvi stopnji.
21
Q
Kakšne so posebnosti v zakonskih sporih?
A
- sodišče po uradni dolžnosti skrbi za koristi otrok;
- ni vezano na postavljeni zahtevek, lahko ugotavlja tudi nenavajana dejstva;
- lahko postavi kolizijskega zastopnika;
- po uradni dolžnosti izda začasne odredbe o varstvu in preživljanju otrok in stikih;
- možna sodna poravnava, a se ne dovoli, če ni v korist otroka;
- v primeru razveze/razveljavitve sodišče po UD odloči tudi o otrocih (VV, preživljanje, stiki)
22
Q
Kaj je poslovna sposobnost?
Kakšne vrste poznamo?
Kako jo pridobimo, izgubimo?
A
Je pravno priznana sposobnost izražati svojo poslovno voljo - nastanek, sprememba in prenehanje pravnih razmerij.
Pridobitev:
- POPOLNA: s polnoletnostjo, razen če je mladoletni postal roditelj ali sklenil zakonsko zvezo.
- DELNA: mladoletni med 15 in 18 letom (bistveni posli - dovoljenje staršev) in postavitev pod skrbništvo odrasle osebe.
- NESPOSOBNOST: otrok do 15 leta in osebe, ki so postavljene pod skrbništvo.
23
Q
V kakšnih sporih se ugotavlja in izpodbija očetovstvo?
A
- V PATERNITETNIH - spori glede ugotavljanja ali izpodbijanja očetovstva ali materinstva.
- Oče otroka v zakonski zvezi je:
- mož matere,
- mož, umre in se otrok rodi v 300 dneh po smrti. - Če ni zakonske zveze:
- priznanje ali
- ugotovitev s sodno odločbo. - Če se mati ne strinja s priznanjem očetovstva (ali v 1 mesecu ne da izjave), se lahko pri sodišču vloži predlog v 1 ali največ v 5 letih po rojstvu otroka.
- Mati, domnevni oče ali tisti, ki velja za otrokovega očeta, lahko izpodbijajo očetovstvo, v enem letu od tedaj, ko so izvedeli za dvomljive okoliščine, otrok pa v petih letih (odkar lahko opravlja procesna dejanja).
Domnevni oče lahko hkrati zahteva ugotovitev svojega očetovstva (v enem letu od okoliščin).
24
Q
Kako lahko oče prizna očetovstvo?
A
Oče lahko prizna očetovstvo:
- pri CSD,
- pred matičarjem,
- v javni listini ali
- v oporoki.
Prizna lahko le razsodna oseba, starejša od 15 let.
Strinjati se mora mati otroka in otrok, če je polnoleten.
25
Kaj je izven zakonska skupnost?
Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost dveh oseb, ki nista sklenila zakonske zveze, in ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna.
Izenačena z ZZ.
26
Kdaj se dokazuje zunajzakonska skupnost? Povej primer takega dokazovanja.
Dokazuje se, če je odločitev o pravici ali obveznosti odvisna od vprašanja obstoja skupnosti.
O tem se odloča v postopku za ugotovitev te pravice ali obveznosti, odločitev o tem vprašanju ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno (predhodno vprašanje - dejansko, vprašanje!).
26
Kaj je konstitutivni element ZZS? Kdaj je to relevantno?
Konstitutivni element zunajzakonske skupnosti je dalj časa trajajoča življenjska skupnost partnerjev. Če torej partnerja ne živita skupaj, ni ZZS (izjemoma, če obstajajo objektivni razlogi - npr študij, zaposlitev, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost, zdravstveni, starostni razlogi, ...).
Sodna praksa: skupaj morata živeti vsaj tri leta ali eno leto, če imata otroka.
To je lahko relevantno v pravdi (skupno premoženje), v zapuščini, ...
27
Oblikujte tožbeni zahtevek, če se v zapuščinskem postopku kot predhodno vprašanje pojavi vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti.
Gre za dejansko vprašanje, nikoli ni v izreku, ni mogoč ugotovitveni zahtevek na ugotovitev obstoja ZZS.
ZZS se ugotavlja le za potrebe predmetnega postopka, izrek odločbe pa se bo glasil enako kot če se ZZS sploh ne bi ugotavljala ("sodišče ugotovi, da je A dedič zapustnika").
27
Kakšni so pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze?
PRED SODIŠČEM:
- če sta se sporazumela o VV, preživljanju otrok in stikih (mora biti v korist otrok);
- sta predložila NINZ o delitvi premoženja, o najemu skupnega stanovanja in preživljanju;
- pred okrožnim sodiščem v nepravdnem postopku.
PRED NOTARJEM:
- če nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb;
- se sporazumeta o premoženju, najemu stanovanja in preživljanju (NINZ 1);
- skleneta sporazum o razvezi (NZ 2) - pravna podlaga za vpis v register, ZZ razvezana z dnem podpisa
27
Prenehanje zakonske zveze, na kakšen način preneha?
* z razvezo (sporazumna, pri notarju ali na predlog enega od zakoncev)
* z razveljavitvijo
* s smrtjo ali razglasitvijo enega zakonca za mrtvega
28
Kako je v primeru, ko vložita predlog za (sporazumno) razvezo in si eden izmed zakoncev premisli, kaj naredi sodišče?
Velja ZNP glede umika:
- predlagatelj lahko umakne predlog do izdaje odločbe prve stopnje,
- če pa je že izdana, pa do njene pravnomočnosti,
- če s tem ne krši pravic drugih udeležencev ali se strinjajo
- vsak lahko v 15 dneh predlaga nadaljevanje
- sodišče lahko v postopkih po UD kljub temu nadaljuje
Usoda postopka je tako v rokah drugega zakonca.
Včasih, ko je za zak. spore veljal ZPP se je postopek ustavil.
28
Kaj je skupno premoženje zakoncev?
- vse premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze in premoženje, pridobljeno na podlagi skupnega premoženja;
- od sklenitve ZZ dalje;
- to so npr. plača, avtorski honorarji, plačila na podlagi pogodb o delu;
- gre za skupno lastnino, deleži niso določeni;
- upravljata ga in z njim razpolagata skupno (ali se dogovorita drugače: da le eden npr. upravlja).
29
Kakšen režim premoženja zakoncev velja po zakonu?
Za zakonca velja zakoniti premoženjski režim (tj. režim skupnega premoženja), razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. V tem primeru velja za njiju pogodbeni premoženjski režim.
30
Ali lahko med sabo sklepata pogodbe?
Lahko, ampak morajo biti v notarskem zapisu.
30
Kako odgovarjata zakonca za obveznosti?
Za obveznosti pred ZZ (osebne obveznosti):
- odgovarja zakonec s posebnim premoženjem in svojim deležem na skupnem premoženju;
Za obveznosti, ki sta jih prevzela skupaj ali jih prevzame eden za tekoče potrebe družine:
- SOLIDARNO odgovarjata s svojim posebnim premoženjem in skupnim premoženjem
30
Kaj je posebno premoženje zakoncev?
Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze.
Ostane njegova last, z njim samostojno razpolaga.
Tudi darila samo temu zakoncu v času ZZ, dediščine, ipd.
31
Kaj je pogodba o ureditvi premoženjsko pravnih razmerjih med zakoncema?
Novost DZ:
- dogovor o vsebini premoženjskega režima med njima;
- lahko uredita tudi druga premoženjska razmerja;
- vpiše se v register;
- morata drug drugega seznaniti s premoženjskim stanjem, sicer je pogodba izpodbojna,
- če ne določita načina (morebitne) delitve, se ta izvede po zakonu (po stanju ob podpisu pogodbe).
32
Kako in kdaj se razdeli skupno premoženje?
KDAJ: V primeru razveze ali med trajanjem ZZ na podlagi sporazuma ali na predlog enega zakonca (vsebuje tudi sporazum o obsegu skupnega premoženja).
KAKO:
1. Pred ugotavljanjem deleža vsakega od njiju na skupnem premoženju, se ugotovijo dolgovi in terjatve glede tega premoženja.
2. O višini deležev se lahko dogovorita ali določi sodišče.
3. Pri delitvi se šteje, da sta deleža ENAKA, lahko pa dokazujeta da sta prispevala v različnem deležu (razlika mora biti znatna)
4. V sporu sodišče upošteva vse okoliščine (dohodke, pomoč, vzgojo, gospodinjska dela, skrb za dom, premoženje, ...).
5. Ko so deleži določeni, se lahko dogovorita o NAČINU delitve (možno je tudi solastništvo).
6. Če dogovora o načinu ni, sodišče deli po pravilih o delitvi skupnega premoženja (nepravdni postopek, fizična in civilna delitev).
7. Če je spor o predmetu ali velikosti deležev - PRAVDA (sodišče napoti tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno - če je ne sproži v roku, odloči sodišče samo).
33
Kaj, če en zakonec brez soglasja drugega razpolaga z delom skupnega premoženja?
Zakonec NE MORE razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odsvojiti ali obremeniti.
Če sam razpolaga s premičnino manjše vrednosti ali opravlja pravne posle rednega upravljanja premoženja, se šteje, da ima soglasje drugega zakonca. Če ne, sodna praksa pravi, da je tak pravni posel IZPODBOJEN.
Lahko se pa dogovorita tudi o drugačnem kot skupnem upravljanju.
34
Kako na delitev premoženja med zakoncema vpliva dejstvo, da je samo eden vpisan v zemljiško knjigo?
Tisti, ki ni vpisan, mora predlagati postopek, da se ugotovi, da je tudi lastnik oz. da sodi nepremičnina v skupno premoženje.
35
Lahko upnik enega od njiju zahteva delitev?
Upnik lahko na podlagi pravnomočne sodbe zahteva, da sodišče določi delež dolžnika na skupnem premoženju in nato zahteva izvršbo na ta delež.
36
Začasne odredbe v družinskih sporih med starši in otroki? Kdaj jih lahko sodišče izda po Družinskem zakoniku?
1. V poštev pridejo regulacijske odredbe, kar je uvedlo Ustavno sodišče (Up-410/01).
2. Začasna odredba je eden od ukrepov varstva koristi otroka (če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen), npr. odredba o:
- odvzemu otroka staršem in namestitev k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod;
- o vstopu v stanovanje, proti volji staršev;
- o načinu izvajanja, prepovedi ali omejitvi stikov;
- o vzgoji in varstvu;
- o preživljanju;
- o prepovedi prehoda državne meje;
- o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja;
- o prepovedi približevanja otroku;
- o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka;
- o zdravniškem pregledu ali zdravljenju.
3. Če je bila odredba izdana pred postopkom v starševskih sporih, mora biti ta uveden v sedmih dneh, če ne sodišče ustavi postopek in po potrebi razveljavi dejanja.
4. Po vsebini gre za regulacijske odredbe, saj je njihov namen UREDITEV STANJA in preprečitev NASILJA/OGROŽANJA otroka.
5. Osnovni vodili sta vedno KORIST OTROKA in NUJNOST.
37
Dedovanje, prvi dedni red.
- zapustnikov zakonec (ali ZZP)
- potomci (in posvojenci)
1. Dedujejo PRED vsemi drugimi po ENAKIH delih.
2. Velja VSTOPNA PRAVICA potomcev (če jih nima priraste k drugim dedičem):
- če je kateri umrl ali
- ne deduje iz drugega razloga.
3. POVEČANJE DELEŽA:
- če zakonec nima sredstev za življenje, lahko na zahtevo dobi več od potomcev (na račun vseh ali nekaterih), lahko celo vso zapuščino, če je tako majhna;
- isto lahko zahtevajo potomci proti zakoncu ali drugim dedičem;
- pri tem sodišče upošteva vse okoliščine (premoženjske razmere, pridobitno sposobnost, vrednost zapuščine).
38
Kaj je dedni dogovor?
- je sporazum o DELITVI DEDIŠČINE, naveden v sklepu o dedovanju (pogodba obligacijskega prava med dediči);
- nastane s trenutkom SKLENITVE sporazuma;
- VELJAVNOST sporazuma ni odvisna od izdaje in pravnomočnosti sklepa o dedovanju
- ima učinke sklenjene SODNE PORAVNAVE in se lahko izpodbija s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (rok: subj. 3 mesece, obj. 3 leta).
39
Kaj je dedna izjava? Mora biti dedič osebno navzoč - lahko po pošti?
NEGATIVNA: izjava s katero se dediščini odpovemo
POZITIVNA: izjava s katero dediščino sprejmemo
Je enostranski pravni posel inter vivos:
- dedič mora biti POSLOVNO SPOSOBEN (sicer je nična)
- oblika - pred katerim koli okrajnim SODIŠČEM ali pred zapuščinskim
- ne more biti DELNA
- velja za vsako VRSTO posebej (lahko se odpoveš oporočnemu dedovanju in zahtevaš nujni delež)
- ni dovoljena pod ROKOM ali POGOJEM
- je NEPREKLICNA (samo v primeru bistveno spremenjenih okoliščin in strinjanja vseh)
- IZPODBIJANJE iz klasičnih razlogov
- lahko v LASTNEM in v imenu OTROK
- lahko PO POŠTI
40
1. Ali se dedič lahko odpove dedovanju, če je pred začetkom zapuščinskega postopka iz zapustnikovega računa dvignil denar?
2. Se lahko odpove dedovanju, če je plačal stroške zapustnikovega pogreba?
1. Ne, ker je s tem razpolagal z zapuščino. Če je razpolagal z njo, se dedovanju ne more odpovedati.
2. Da.
Ukrepi, ki jih stori kakšen dedič samo za ohranitev zapuščine in ukrepi tekoče uprave mu ne jemljejo pravice odpovedi dedovanju.
41
Kaj je oporočna sposobnost?
Ali sposobnost testiranja.
Pridobi jo vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil
15 let.
Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi po napravi oporoke, ne vpliva na njeno veljavnost
42
Kakšna je ustna oporoka?
Oporočitelj lahko izjavi svojo poslednjo voljo ustno pred DVEMA PRIČAMA le , če zaradi IZREDNIH RAZMER ne more napraviti pisne oporoke.
Značilnosti:
1. veljavnost poteče 30 dni po koncu izrednih razmer;
2. priče samo osebe kot pri sodni oporoki, ni pa treba, da vedo pisati ali brati;
3. priče morajo brez odlašanja zapisati oporočiteljevo izjavo in jo čimprej izročiti sodišču (ali ustno ponoviti) - tudi kdaj, kje, v kakšnih okoliščinah je oporočitelj izjavil (to ni pogoj za veljavnost)
4. ne more zapustiti nič pričam, njihovim zakoncem, prednikom, potomcem in sorodnikom v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena sorodstva ali zakoncem vseh teh oseb
43
Kakšna je pisna oporoka pred pričami?
Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako:
- da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino,
- ki mu jo je sestavil kdo drug,
- ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.
- Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči (pristavek ni pogoj za veljavnost)
44
Dokazovanje obstoja oporoke.
Če je bila oporoka:
- po naključju / z dejanjem koga drugega
- uničena / izgubljena / skrita / založena,
- PO ali PRED oporočiteljevo smrtjo brez njegove vednosti,
vseeno VELJA, če prizadeti dokaže:
- da je oporoka obstajala,
- da je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena,
- da je bila sestavljena zakonito in
- dokaže vsebino tistega dela, na katerega se sklicuje.
45
Ali je upnik stranka v dednih postopkih?
Stranke so:
- dediči
- volilojemniki
- drugi, ki uveljavljajo pravico iz zapuščine (opirajo svoje zahtevke izključno na dednopravno podlago)
Upnik načeloma NI stranka, razen če:
- zahteva ločitev zapuščine od dedičevega premoženja
- zgolj priglasitev terjatve (o kateri se dediči ne izjasnijo) NI dovolj
Zapuščinsko sodišče ne odloča o pravicah in terjatvah upnikov - uveljavljajo jih v PRAVDI:
- če tretji zatrjuje kakšno pravico, sodišče postopek PREKINE in NAPOTI na pravdo stranko, katere pravico šteje za manj verjetno
46
Kakšne možnosti imajo upniki zapustnika? Koga napoti sodišče na pravdo in v katerih primerih?
Zapustnikovi upniki lahko zahtevajo LOČITEV ZAPUŠČINE od premoženja dediča:
- dedič ne more razpolagati z zapuščino,
- dedičevi upniki se ne morejo poplačati iz nje (do poplačila zapustnikovih upnikov)
- sodišče taki zapuščini lahko postavi skrbnika.
ZAPUŠČINA BREZ DEDIČEV:
1. Če dobi zapuščino država, NE odgovarja za zapustnikove dolgove. Sodišče:
- izda oklic neznanim upnikom;
- obvesti znane upnike in državo o zapuščini brez dediča.
2. Upnik lahko zahteva, se zapuščina prenese v stečajno maso zapuščine, če:
- prijavi zahtevo v zapuščini
- vloži predlog za stečaj zapuščine brez dedičev.
47
Kaj v praksi pomeni, da je katera izmed pravic manj verjetna?
Ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na prepričljivost dokazov.
Sodna praksa:
- oporoka je močnejši naslov, zato se na pravdo napoti zakoniti dedič
(zgolj pomožno merilo po starejših predpisih)
48
V kakšnem primeru sodišče v zapuščinskem postopku napoti na pravdo?
1. Na pravdo napoti, če so sporna dejstva:
- od katerih je odvisna PRAVICA DO DEDIŠČINE, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom pri zakonitem dedovanju;
- glede izločitve gospodinjskih predmetov iz zapuščine;
- o velikosti dednega deleža (zlasti vračunanje);
- glede razdedinjenja nujnih dedičev ali utemeljenosti dedne nevrednosti;
- ali se je nekdo odpovedal dediščini.
49
Kaj pa če tretji trdi, da je stvar, ki naj bi bila zapustnikova, njegova?
Zapuščina se NE prekine, lahko pa tretji pred splošnih sodiščem toži na ugotovitev, da je lastnik stvari ali na izročitev.
50
Kako ravna sodišče, če so sporna pravna vprašanja ali druge pravice iz zapuščine?
Če gre za spor o uporabi prava, odloči zapuščinsko sodišče.
Če je med strankami spor o pravici do volila ali o kakšni drugi pravici iz zapuščine, napoti sodišče prav tako stranke na pravdo ali na upravni postopek, NE PREKINE pa zapuščinske obravnave.
Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o pravnih vprašanjih, PREKINE sodišče zapuščino v teh primerih (in napoti na pravdo/upravni postopek):
- spor ali kakšno premoženje spada v zapuščino
- spor o zahtevi potomcev, ki so živeli z zapustnikom, o izločitvi dela zaradi njihovega prispevka k povečanju/ohranitvi zapustnikovega premoženja.
Napoti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
51
Ali na neveljavnost oporoke pazi sodišče po uradni dolžnosti?
Ne. Uveljavljati jo morajo stranke.
RAZEN: Sodišče pazi na NIČNOST oporoke po uradni dolžnosti.
52
Otroci zapustnika ne priznavajo obstoja zunajzakonske skupnosti svojega pokojnega očeta. Kaj naredi sodišče? Kako bi postavili zahtevek?
Zunajzakonsko partnerico bo sodišče napotilo na pravdo.
Njen zahtevek bo ugotovitveni + dajatveni (dediščinska tožba):
»I. Ugotovi se, da je tožnica dedinja po pokojnem ...
II. Tožena stranka je dolžna tožnici izročiti ... (del zapuščine)«
Zahtevka povezuje dejstvo, da tisti, ki ni dedič, ne more zahtevati zapuščine - brez ugotovitve, da je dedič, tožnica ne bi mogla vzpostaviti svojega dejanskega položaja dedinje.
Zgolj ugotovitvena tožba bi bila dopustna le, če bi tožnica izkazala, da njen interes za ugotovitev dedne pravice sega preko konkretnega, spornega zahtevka.
53
Kaj je lastninska pravica?
1. Lastninska pravica je pravica:
- imeti stvar v posesti,
- jo uporabljati in
- uživati na najobsežnejši način ter
- z njo razpolagati.
2. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon.
3. Lastninska pravica ne more biti vezana na rok ali pogoj, razen če zakon določa drugače.
54
Načini pridobitve lastninske pravice?
1. na podlagi pravnega posla (npr. prodaja nepremičnine - zavezovalni, razpolagalni, vpis v ZK/izročitev, razpolagalna sposobnost)
2. na podlagi zakona (priposestvovanje, prilastitev, najdba, spojitev, pomešanje, prirast, izdelava nove stvari, pridobitev LP na plodovih)
3. z dedovanjem
4. z odločbo državnega organa (sodno - prodaja v izvršbi, upravno - razlastitev)
5. posebni primeri (gradnja preko meje, izboljšava tuje nepremičnine)
55
Kdaj postanem lastnik glede na različne pridobitne načine lastninske pravice?
Poznamo:
- originarne ali izvirne (npr. priposestvovanje) in
- derivativne ali izvedene načine (npr. pravni posel)
Pri originarnem pridobiš lastninsko pravico, ko stečejo pogoji zanj (zahtevek mora biti ugotovitveni), pri derivativnem pa z vpisom v ZK (zahtevek mora biti dajatveni).
56
Katere tožbe za varstvo lastninske pravice poznamo?
- lastninska tožba (rei vindikacija)
- publicijanska tožba
- negatorna tožba
- spor zaradi motenja posesti*
57
Kaj je lastninska tožba (rei vindikacija)?
1. Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Dokazati mora lastninsko pravico in da dejansko oblast toženca nad stvarjo. Zahtevek ne zastara
2. Zakonski pogoji:
- aktivna legitimacija (lastnik)
- pasivna legitimacija (neposredni posestnik)
- vsebina: zahtevek na vrnitev
3. Možni ugovori:
- tožnik ni več lastnik (izguba stvari npr.)
4. PRAKSA:
- lastnik se raje odloča za hitrejšo in cenejšo motenjsko tožbo, kjer pa ni možno kumuliranje zahtevkov (prednost lastninske tožbe)
5. Pri nepremičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v ZK
58
Kaj je publicijanska tožba?
Je tožba dobrovernega lastniškega posestnika proti drugemu lastniškemu posestniku, ki ima
stvar v svoji oblasti in je lahko dobroveren ali nedobroveren:
- če je nedobroveren, ima tožnik
v vsakem primeru pravico zahtevati vrnitev stvari,
- če pa je dobroveren, pa je odločilno, kdo ima
močnejši pravni naslov:
1. tisti, ki je stvar pridobil odplačno ali (če sta oba naslova enako močna)
2. tisti, ki ima neposredno posest.
Zahtevek ne zastara.
Bonitarnega varstva ne uživa tisti posestnik, ki je pridobil posest na viciozen način. Dobroverni lastniški posestnik je varovan tudi pred vznemirjenjem, in sicer z negatorno tožbo.
59
Kaj je negatorna tožba?
Gre za posebno tožbo, s katero lastnik varuje svoj položaj, če ga kdo drug protipravno ovira pri
izvrševanju lastninske pravice.
Za razliko od publicijanske tožbe ima tožnik v tem primeru stvar še vedno v svoji posesti, vendar toženec to posest moti:
- trajajoča motnja
- ponavljajoče se motenje
- za enkratno motenje ni mogoča.
Zahteva:
- da se vznemirjanje preneha in
- se prepove nadaljnje vznemirjanje,
- povrnitev morebitne škode.
Zahtevek ne zastara.
60
Kaj je spor za motenje posesti?
1. Gre za sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti.
2. Treba ga je zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje IN storilca (objektivni rok: 1 leto).
3. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje.
4. NE upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika, tudi če je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja, razen nasproti tistemu, od katerega je odvzel posest, če je ta izvrševal samopomoč.
5. Posestnik nima pravnega varstva, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu.
5. Sodišče s sklepom prepove nadaljnje motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti.
61
Kaj je to priposestvovanje in pogoji? Zahtevek?
1. Priposestvovanje je izvirni način pridobitve lastninske pravice na nepremičninah ali premičninah.
2. NAMEN je uskladitev pravnega stanja z dejanskim po preteku določenega časa.
3. POGOJI:
- dobra vera pridobitelja,
- neprekinjena lastniška posest (3 leta premičnine, 10 let nepremičnine)
- stvar ni javno dobro in ni izven pravnega prometa.
4. ZAHTEVEK (ugotovitveni):
"Ugotovi se, da je ... lastnik nepremičnine ..."
62
Česa ni mogoče priposestvovati?
Javnega dobra in stvari, ki so izven pravnega prometa.
Pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo.
63
Kaj je v SPZ sosedsko pravo?
1. Sosedsko pravo so pravna pravila za razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin.
2. Lastnika po eni strani omejujejo, po drugi strani pa omogočajo normalno izvrševanje njegove LP.
3. Sosedi morajo svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode
64
Načela sosedskega prava, instituti?
TEMELJNO NAČELO: prepoved medsebojnega vznemirjanja - iz njega izhaja temeljno pravilo: prepoved imisij.
Druga načela:
- prepoved zlorabe pravic,
- načelo dobre vere in poštenja,
- sodelovalna dolžnost,
- socialno načelo,
- varovalno načelo.
INSTITUTI sosedskega prava:
- ureditev in uporaba meje,
- vzdrževalna dela,
- plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino,
- odstranjevanje mej,
- mejna znamenja,
- zasledovanje živali,
- prepoved poglabljanja in spreminjanja vodotoka,
- odtekanje meteorne vode,
- priključitev na komunalno omrežje,
- nujna pot.
65
Kaj so imisije? Katere imisije so prepovedane?
1. Gre za delovanje, vplivanje, učinkovanje na tuje nepremičnine, premičnine in tudi osebne vrednote.
2. Upošteva se merilo povprečnega prebivalca zemljišča glede na konkretno naravo in namen zemljišča.
3. Trpeti je treba nebistvene imisije, pa tudi bistvene (kolikor so krajevno običajne - vsak se mora prilagoditi značilnostim prostora, kjer živi).
4. Lastnik mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero ali povzročajo znatnejšo škodo.
66
Kakšno je pravno varstvo pred imisijami?
1. Negatorna (imisijska) tožba, ki jo ima na voljo lastnik ali domnevni lastnik, v poštev pa pride tudi za zakupnika, najemnika in užitkarja.
PASIVNO legitimiran je tako lastnik nepremičnine, ki ustvarja imisije, kot imetnik stvarne ali obligacijske pravice.
ZAHTEVEK:
- opustitev vznemirjanja
- prepoved nadaljnjega vznemirjanja
- aktivno ravnanje (opuščanje dejanj, odprava vzrokov)
2. POPULARNA TOŽBA (po OZ):
vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda ter, da se vzdrži dejavnosti iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost.
3. RAZLIKE med tožbama:
- popularna: vsak lahko toži; ni nujno, da je škoda že nastala;
- negatorna: praviloma opustitvena
67
Kako preneha stvarna služnost?
1. na podlagi PRAVNI POSEL (z izbrisom iz ZK ali vknjižbo njenega prenehanja - podlaga je pisni zavezovalni pravni posel)
2. na podlagi ODLOČBE (lastnik zahteva prenehanje, če postane služnost objektivno in popolno nekoristna za gospodujočo stvar ali če se bistveno spremenijo okoliščine - preneha z dnem pravnomočnosti odločbe - v razmerju do tretjih z dnem vpisa v ZK)
3. na podlagi ZAKONA (v trenutku izpolnjenih zakonskih pogojev; v primeru spora odloči sodišče z ugotovitveno odločbo o (ne)obstoju) - razlogi za takšno prenehanje:
- osvoboditev služnosti (lastnik se upre + 3 leta)
- zastaranje služnosti (priposestvovalna doba 20 let - negativna služnost ne more zastarati)
- uničenje nepremičnine
- združitev (ista oseba postane lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine - preneha v trenutku, ko se vzpostavi takšno stanje, do tretjih pa z izbrisom iz ZK, ob prodaji ene, ponovno OŽIVI, če ni bila izbrisana)
- združitev in delitev služeče in gospodujoče nepremičnine
68
Kako nastanejo osebne služnosti? Kakšna je tožba?
Osebna služnost je po vsebini stvarna služnost, a se ustanovi v korist določene osebe in ne v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča.
Osebne služnosti so:
- užitek,
- raba,
- služnost stanovanja.
Nastanejo na podlagi
1. pravnega posla ali
2. sodne odločbe.
Ker originaren nastanek osebne služnosti ni mogoč, je tožba samo dajatvena.
69
Mejni spor in ureditev meje.
Kdaj lahko sodišče odloča po katastrski meji?
Kaj je praviloma treba dokazati v postopku ureditve meje?
Kdaj gre za močnejšo pravico?
Udeleženca sta soseda (lastnika neposredno meječih nepremičnin).
Narok sodišče opravi na kraju samem, z izvedencem in pričami. Na naroku se nariše skica MEJE (ki jo je določilo sodišče ali sta soseda sklenila poravnavo). Sodišče natančno opiše mejo in navede vrednost predmeta (elaborat je del sklepa).
Sklep vpiše v Gurs in kataster.
KRITERIJI za reševanje mejnega spora (v VRSTNEM REDU):
1. domneva se MOČNEJŠA PRAVICA po meji, ki je dokončno urejena v KATASTRSKEM postopku
2. če vrednost mejnega prostora presega 4.000 EUR (2x SMV), lahko na podlagi močnejše pravice ureja le, če udeleženca s tem soglašata - tisti, ki ne, ima možnost pravde v 3 mesecih od pravnomočnosti sklepa
3. če močnejša pravica ni dokazana (ali ni soglasja) - ZADNJA MIRNA POSEST
4. PRAVIČNA OCENA
70
Kako je v primeru, če gre v mejnem sporu za javno dobro?
Ena stranka je lokalna skupnost?
Kakšna je sodna praksa?
1. Mejo med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem mogoče urediti le ob uporabi kriterija močnejše pravice. Glede na to, da je možnost priposestvovanja javnega dobra zakonsko izvzeta, je tako mejo mogoče ugotavljati le glede na potek KATASTER.
2. V kolikor pridobitev lastninske pravice na spornem mejnem prostoru že na temelju priposestvovanja ni mogoča, pa še toliko bolj velja, da sporne meje ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti, še manj pa po pravični oceni.
3. Smiselno velja tudi za lokalno skupnost, saj gre v tem primeru načeloma za javno dobro.
71
Kaj je motenje posesti?
Motenje posesti je vsako neupravičeno poseganje v obstoječe posestno stanje, ki povzroči bodisi spremembo režima izvrševanja posesti bodisi odvzem same posesti, proti posestnikovi volji.
72
Kakšno je varstvo ima posestnik pred motenjem?
1. Dovoljeno samopomoč (mora biti nujna, takojšnja in ustrezna, glede na okoliščine)
2. Tožba zaradi motenja posesti
73
Kaj je solastnina?
1. Solastnina je položaj, ko lastninska pravica na nerazdeljeni stvari pripada več osebam, če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto (idealni delež).
2. Če deli niso določeni, se domneva, da so enaki.
3. Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini:
- REDNO upravljanje (obratovanje, vzdrževanje) - potrebno soglasje (50% +) solastnikov
- IZREDNO upravljanje (razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja) - soglasje vseh.
73
Kaj je skupna lastnina?
1. Skupna lastnina je položaj, ko lastninska pravica na nerazdeljeni stvari pripada več osebam, pri čemer deleži posameznih oseb niso vnaprej določeni.
2. Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo.
DELITEV SKUPNE LASTNINE:
3. Vsak skupni lastnik ali njegov upnik sme vedno zahtevati delitev skupne stvari, razen v neprimernem času.
73
Kakšna je delitev solastnine?
Če ni soglasja med lastniki, odloči sodišče (in ni spora o predmetu in o velikosti deležev - sicer najprej pravda).
Načini delitve:
1. SPORAZUMNA - določijo ga solastniki
2. SODNA - če se ne morejo sporazumeti, odloča sodišče v nepravdnem postopku (nujni sosporniki)
3. FIZIČNA - solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes
4. CIVILNA - če fizična ni mogoča, niti z izplačilom razlike v vrednosti ali bi se vrednost stvari znatno zmanjšala, sodišče odloči, da se stvar PRODA in kupnina RAZDELI (lahko pa eden izplača druge)
Sodišče po uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če je treba.
74
Delitev skupnega premoženja - načini? Predlagatelj predlaga, da se hiša proda, boste sledili takšnemu predlogu?
V poštev bi prišla civilna delitev, če fizična delitev NI MOGOČA.
Na predlog solastnika, lahko sodišče odloči, da stvar pripada njemu in izplača druge, kot določi sodišče.
75
Najemna pogodba po stanovanjskem zakonu.
Pisna oblika za določen ali nedoločen čas.
Mora vsebovati vsaj:
- opis stanovanja (lego, površino, ...)
- iden. št.
- podatke lastnika, najemnika in uporabnikov
- odpovedne razloge po zakonu
- vrsto najema
- medsebojne obveznosti
- višino in način plačevanja najemnine
- obseg in način plačevanja stroškov (če niso zajeti v najemnini)
- način uporabe stanovanja
- čas trajanja najema (če za določen čas)
- način predaje stanovanja.
Lastnik mora prijaviti na FURS in UE.
76
Kako lahko odpove najemno pogodbo najemnik in kako lastnik?
NAJEMNIK:
pogodbo lahko odpove vselej, brez razlogov, če pisno obvesti lastnika, vsaj 90 dni prej.
LASTNIK:
1. lahko odpove najemno pogodbo zaradi KRIVDNIH razlogov, npr.:
- povzročanje večje škode na stanovanju,
- ne vzdržuje stanovanja,
- ne plača najemnine in stroškov,
- odda v podnajem brez soglasja,
če ga predhodno opozori in mu da rok za odpravo (minimalno 15 dni).
2. lahko odpove iz NEKRIVDNIH, vendar utemeljenih razlogov, le če najemniku priskrbi drugo primerno stanovanje.
Odpovedni rok je 90 dni minimalno.
76
Kaj je najemno stanovanje po stanovanjskem zakonu in kako vpliva menjava lastnika na najemna razmerja?
- neprofitno najemno stanovanje;
- tržno najemno stanovanje;
- službeno najemno stanovanje;
- namensko najemno stanovanje (namenjeno varstvu starejših, upokojencem, posebnim skupinam).
SPREMEMBA lastnika stanovanja načeloma ne vpliva na obstoječa najemna razmerja. Vsakokratni pridobitelj lastninske pravice na stanovanju vstopi v pravni položaj najemodajalca.
Izjema: po ZIZ-u - če je najemno ali zakupno razmerje nastalo po pridobitvi upnikove zastavne pravice na nepremičnini, lahko kupec, ki je na dražbi kupil, ne glede na zakonske in pogodbene roke odpove pogodbo o najemu ali zakupu z odpovednim rokom enega meseca.
77
Katere zadeve se rešujejo v nepravdnem postopku?
- osebna stanja,
- družinska in
- premoženjska razmerja ter
- druge zadeve, za katere zakon določa
- druge zadeve po naravi stvari.
78
Ali ZNP celovito ureja postopek?
Ne, smiselno se uporablja ZPP, določena določila pa so vsebovana v drugih, specialnih zakonih.
79
Kako se začne nepravdni postopek?
1. na predlog
2. po uradni dolžnosti (npr. postopki za varstvo koristi otrok, po zakonu o duševnem zdravju, postavitev odraslega pod skrbništvo, za določitev odškodnine).
80
Kakšen mora biti predlog za začetek nepravdnega postopka?
Vsebovati mora:
- opis razmerja / stanje
- pomembna dejstva
- dokaze za navedbe
- druge podatke (kot vsaka vloga) in identifikacijske podatke udeležencev (kot za tožbo)
- če je postopek zaradi plačila v denarju - višina zahtevanega zneska
81
Kateri so postopki po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr)?
Nepravdni postopki po ZDZdr:
1. postopek za sprejem v PSIHIATRIČNO bolnišnico (pod posebnim nadzorom) brez privolitve:
- na podlagi sklepa sodišča,
- v nujnih primerih.
2. postopek za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega ZAVODA brez privolitve:
- na podlagi sklepa sodišča,
3. postopek za sprejem na nadzorovano ZDRAVLJENJE brez privolitve:
- na podlagi sklepa sodišča
OBVEZNO ZASTOPANJE z odvetnikom.
IZKLJUČENA javnost.
Vsi udeleženci morajo varovati TAJNOST podatkov iz sojenja.
82
Kako je urejen odvzem poslovne sposobnosti posamezniku? Na kaj mora sodišče tu posebej paziti?
ZNP-1 ne pozna več 'odvzema poslovne sposobnosti', ampak postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo!
POSTOPEK:
1. začetek:
- predlog CSD, DT, zakonca/ZZP, sorodnika, oseba sama
- po UD
2. obravnava osebe:
- osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zasliši sodišče (razen, če ji to škodi)
- sodišče lahko odredi pregled osebe medicinskega izvedenca ali pregled v psihiatrični bolnišnici
3. zaslišanje skrbnika + pouk + privolitev
4. sklep o postavitvi pod skrb.
- možna je obnova postopka
83
Na kaj mora sodišče v postopku postavitve pod skrbništvo posebej paziti?
1. da se pravice in pravni interesi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, čim prej ugotovijo in zavarujejo;
2. da se zavarujejo pravice in interesi duševno motenih ipd. ranljivih
84
Kako je s prekluzijo v nepravdnem postopku, načelo eventualne maksime?
Načelo eventualne maksime je v nepravdnem postopku RAZHRALJANO.
Udeleženci lahko DO IZDAJE ODLOČBE in TUDI V PRITOŽBI vselej navajajo nova dejstva in dokaze, če so v korist otrok, duševno motenih, drugih ranljivih oseb.
85
Ali je kakšen postopek, kjer lahko stranka dalj časa navaja dokaze kot v pravdnem postopku?
Da, nepravdni postopek.
86
Začasne odredbe v nepravdnem postopku. Regulacijske?
Mogoče so na predlog ali po UD (zlasti v primeru otrok).
Po naravi stvari ni mogoče izdati z. odredbe v zavarovanje terjatve (zavarovalne), temveč le REGULACIJSKE (ureditvene) - predlagatelj mora izkazati eno od predpostavk:
1. nevarnost, da bo izvršitev onemogočena ali precej otežena ALI
2. da je potrebna za preprečitev uporabe sile ali nastanek težko nadomestljive škode ALI
3. da dolžnik ne bi trpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih pred odredbo trpi upnik.
87
Kako je v postopku za določitev nujne poti z izdajo začasne odredbe?
Smiselno kot pri ostalih odredbah v nepravdnem postopku - možna le REGULACIJSKA.
88
Ali je v nepravdnem postopku dopustna revizija?
DA.
Sodišče DOPUSTI revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev PRAVNE VARNOSTI, enotne UPORABE PRAVA ali za razvoj prava preko SSODNE PRAKSE.
Zlasti če:
- sodba II. st. odstopa od prakse VSRS
- sodne prakse VSRS ni, praksa višjih sodišč pa je neenotna
- sodna praksa VSRS ni enotna
89
Katere so vrste vpisov v zemljiško knjigo?
Vpisi v zemljiško knjigo so:
- glavni in
- pomožni
90
Kateri so glavni in kateri pomožni vpisi v ZK?
Glavni vpisi so:
- vknjižba,
- predznamba in
- zaznamba (vpis pravnih dejstev).
Pomožna vpisa sta:
- plomba in
- poočitev.
91
Kaj je vknjižba v ZK?
Je glavni vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice.
Na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki je podlaga za vknjižbo, mora biti podpis osebe, katere pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, overjen.
92
Kaj je zaznamba v ZK?
Je glavni vpis, s katerim se opravi vpis ali izbris pravnih dejstev, ki se vpisujejo v ZK.
Zaznamba:
- ima publicitetni učinek
- velja 1 leto od vpisa
Primeri:
- začetek sodnega postopka
- osebna stanja
- pridobitev vrstnega reda LP
- vložitev IPS
- neposredna izvršljivost NZ
- prepoved razpolaganja z LP
93
Kaj pomeni zaznamba spora v ZK?
Z zaznambo spora se zaznamuje vložitev tožbe (ali drugo dejanje), s katerim se začne postopek glede pravic na nepremičnini (npr. pridobitev stvarne pravice, dovolitev nujne poti, ...).
Posledica je lahko, da sodba učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila vknjižena pravica po vpisu zaznambe.
V dveh mesecih po zaključku spora se zahteva vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora.
94
Kaj je plomba v ZK?
Je pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil začet zemljiškoknjižni postopek (in še ni pravnomočno zaključen).
O vpisih in izbrisih plomb ni posebnega sklepa.
Po novem se plomba pri skupni hipoteki vpiše samo pri glavni nepremičnini (tudi izbris).
95
Pravdni postopek se je zaključil, kaj sledi, ali sodišče takoj prodaja?
Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če dolžnik privoli, da se stvari prodajo prej, če gre za stvari, ki se hitro kvarijo, ali če je nevarnost, da bi cena zarubljenih stvari občutno padla.
96
Po uspešni tožbi na motenje posesti, toženec ponovno moti. Kaj storite?
V 30 dneh (subj. rok 1 leto) od ponovnega motenja lahko podam predlog za (ponovno) izvršbo.
Če ponovno moti posest na isti način, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi iste sodbe nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest ALI sklep, s katerim izreče KAZEN za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.
97
Ukrepi za varstvo otrok.
Ukrepi za varstvo koristi otroka so:
- začasne odredbe,
- nujni odvzem otroka in
- ukrepi trajnejšega značaja.
98
Začasne odredbe v korist otrok?
Vse, s katerimi je mogoče doseči začasno varstvo otrok, zlasti pa:
- odredbo, s katero otroka odvzame staršem in ga namesti k drugi osebi, v krizni center, v rejništvo ali v zavod;
- odredbo o vstopu v stanovanje ali druge prostore, v katerih se otrok nahaja, proti volji staršev;
- odredbo o prepovedi ali omejitvi stikov;
- odredbo o načinu izvajanja stikov;
- odredbo o vzgoji in varstvu otroka;
- odredbo o preživljanju otroka;
- odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom;
- odredbo o izselitvi nasilnega člana iz skupnega stanovanja;
- odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ga ogrožajo;
- odredbo o zavarovanju na premoženju staršev ali otroka;
- odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju.
99
Oporoka, napisana na roko, zraven pa podpis ene priče.
Oporoka je veljavna, če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.
Pri lastnoročni oporoki priče niso potrebne.
Za pisno oporoko pred pričami, pa se šteje oporoka, ki jo je sestavil nekdo drug, oporočitelj, ki zna pisati in brati pa jo je v navzočnosti dveh oseb sam podpisal in pred pričama izjavil, da je to njegova oporoka.
Priči se podpišeta na sami oporoki s pristavkom, da se podpisujeta kot priči (pristavek ni pogoj za veljavnost)
100
Dedič izjavi, da se odpoveduje deležu v korist mame. Kaj storite kot sodnik?
Dedič sme pred delitvijo prenesti svoj dedni delež, bodisi v celoti ali deloma, samo na sodediča.
Pogodba o prenosu dednega deleža mora biti overjena.
Pogodba dediča z osebo, ki ni dedič, zavezuje samo, da po razdelitvi izroči svoj delež sopogodbeniku (z njo ne dobi sopogodbenik do delitve nobene druge pravice).
(Za delitev se sicer šteje tudi dogovor dedičev, da postanejo v sorazmerju z dednimi deleži solastniki posameznih zapuščinskih stvari.)
