ivešič-albanija Flashcards
(30 cards)
albanija Invazija in vzpostavitev oblasti
- 1939: Italijanska vojska pod Mussolinijem brez pravega odpora okupira Albanijo.
- Zahod (predvsem VB) napad obsodi, a ukrepa zadržano zaradi strahu pred še večjim zbliževanjem Italije z Nemčijo.
- Kralj Zog pobegne v tujino, italijanski kralj Viktor Emanuel III. postane tudi kralj Albanije.
- Odprava stare dinastije Zog, uvedba “leta fašistične oblasti”.
albanija Administrativna in pravna reorganizacija
- Nova ustava (1939), ki jo napišejo Italijani – tipična za fašistoidno diktaturo.
- Resnična oblast v rokah italijanskega generalnega guvernerja (Francesco Jacomoni), podrejenega Mussoliniju.
- Tri oblasti: italijanska vojska, fašistična stranka Albanije, civilna uprava.
- Popoln nadzor nad sodstvom, šolstvom, mediji, religijo (katoliška cerkev naklonjena, drugi odporni).
- Mediji: izid časopisa »Tomori«, vsi ostali prepovedani, totalna cenzura in propaganda.
albaniaj Gospodarski in družbeni vplivi
- Italija izvede modernizacijo: investicije v ceste, šole, univerze, štipendije, dvig življenjskega standarda, socialni transferji.
- Ugodnosti vezane na članstvo v fašistični stranki → oportunizem, množično formalno članstvo.
- Hkrati hitro raste občutek kolonizacije, zlorab in preziranja albanske identitete.
- Cenovna eksplozija hrane (krompir +200 %, meso x3), lakota, razredno nezadovoljstvo.
albanija Politika nacionalizma in ekspanzionizma
- Italija skuša pridobiti albansko naklonjenost z obljubami o širitvi ozemlja.
- 1940: Napad Italije na Grčijo – albanski teritorij kot baza, Albanci podpirajo idejo “Velike Albanije” (Kosovo, Çameria).
- Poraz Italije, grška vojska zasede del Albanije, Nemci posredujejo 1941.
- 1941: Kosovo in deli zahodne Makedonije priključeni Albaniji, sprejeto med albanskim prebivalstvom, izgon Srbov, albanske šole, gospodarska integracija.
Rast odpora, vloga Britancev in komunistični vzpon (1940–1943)
1. Začetki pasivnega in oboroženega odpora
- Prvi odpor: bojkoti simbolov, sabotaže, domoljubne pesmi.
- 1940/41: sabotaže infrastrukture, prvi atentati, sabotiranje italijanske opreme.
- SOE (britanska obveščevalna služba) od 1940 dalje vzpostavlja stike z albanskimi nacionalisti in komunisti, načrtuje operacije (večinoma neuspešne zaradi nemške ofenzive in slabega odziva).
ačbanija Komunistični zametki in ustanovitev partije
- V 30. letih deluje nekaj manjših komunističnih skupin
- Po 1940 – povečanje aktivnosti
- November 1941: KPJ (jugoslovanski komunisti) pomagajo združiti 15 albanskih komunistov v Centralni komite.
- Enver Hoxha – revni musliman, izobražen v Franciji, postane najprej pomemben član, potem (marec 1943) generalni sekretar
albaniaj Oblikovanje politične fronte
- 1942: ustanovljena Nacionalna osvobodilna fronta (NOF) – prva politična protiutež okupatorju.
- Sabotaže: rudniki, industrija, naftovodi – Italijani utrpijo gospodarske izgube, odgovorijo z represijo.
- Notranje razdvajanje: neuspeh poskusa sodelovanja z drugimi skupinami zaradi spora o Kosovu.
- Do kapitulacije Italije (1943) ni enotnega odpora, upori so lokalizirani.
Prehod v nemško okupacijo in partizanski prevzem oblasti (1943–1944)
1. Kapitulacija Italije, nemški protektorat
- September 1943: Italija kapitulira, Albanija preide pod nadzor Nemcev (podobno kot NDH).
- Kosovski Albanci sodelujejo z Nemci, bojazen pred izgubo “velike Albanije”.
- Mehdi bey Frashëri (premier): nominalna nevtralnost, realno nemški nadzor.
- Obljube: zemljiška reforma, vrnitev stare ustave (1928), nevmešavanje v judovsko vprašanje.
Krepitev odporniškega gibanja 1944
- Po italijanski kapitulaciji se NOF hitro krepi, partizanske enote rastejo.
- Britanci povečajo podporo odpornikom, a predvsem komunisti prevzamejo pobudo.
- Novembra 1944 NOF napade in osvobodi Tirano, komunisti postanejo odločujoča sila.
Vzpostavitev socialistične oblasti in režima Enverja Hoxhe (1944–1948)
1. Prevzem oblasti, čistke in nova država
- Od marca 1943 (Labinot konferenca) NOF pridobiva politično težo, vzpostavlja lokalne oblasti.
- Po osvoboditvi Tirane decembra 1944: sojenja kolaborantom (70 obtoženih, tudi sorodniki Hoxhe).
- Uvedba stalne “vojne psihologije”: strah pred notranjim in zunanjim sovražnikom, totalna kontrola.
- Država se hermetično zapre, popolna prekinitev s starimi elitami, samostojno oblikovanje nove oblasti.
Jugoslovanska faza (1945–1948)
- 1945: komunistična zmaga na volitvah, 1946 – nova ustava (po jugoslovanski, ta po sovjetski).
- Ukinjena kraljevina, razglašena Ljudska republika Albanija.
- George Xoxe: notranji minister, ustanovitev Sigurimi – brutalna tajna policija (nočne aretacije, čistke, nadzor nad elito).
- Albanija postane dejanski jugoslovanski satelit – edina država, kjer je komunistična partija neposredno podrejena drugi, ne Moskvi.
- Močna jugoslovanska gospodarska pomoč (60 % BDP), zlasti v kmetijstvo.
- Februar 1948: notranji spor v partiji – Xoxe napade Hoxho, a preživi Hoxha (s podporo KPJ).
- Tito–Stalin spor (junij 1948): Hoxha podpre Stalina, odstrani Xoxeja, Albanija zamenja zaveznika.
Sovjetska faza, totalitarna konsolidacija in priprav na kitajski obrat (1948–1961)
1. Sovjetska zveza in kolektivizacija
- 1948–1961: tesno sodelovanje s SZ, industrializacija, petletni načrti.
- Masovna kolektivizacija, nacionalizacija vsega premoženja.
- Brutalne čistke (več kot 6.000 usmrčenih, tisoči deportacij, “kolektivna odgovornost” za družine).
- 1951: Kombinat “Stalin” – simbol industrializacije, 14.000 delavcev, novo naselje pri Tirani.
- Prisilna kolektivizacija, a zaradi lakote 1951 začasno ustavljena.
- Kljub silni industrializaciji 70 % prebivalstva ostaja v kmetijstvu.
Hladna vojna, čistke in odpor proti destalinizaciji
- Po Stalinovi smrti (1953) – odpor do destalinizacije, Hoxha krepi osebno diktaturo.
- 1956: madžarska vstaja – krvava čistka “titoistov” v Albaniji.
- Pritisk SZ za izboljšanje odnosov z Jugoslavijo (rehabilitacija Xoxeja), Hoxha kategorično zavrne.
- Konec 50. let: začetek približevanja Kitajski – Mao Zedong postane Hoxhin vzornik.
Kitajska faza in gospodarska izolacija (1961–1978)
1. Prekinitev s SZ, nova vez s Kitajsko
- 1960: incident v Moskvi, Hoxha javno napade Hruščeva, prekinitev odnosov.
- Kitajska hitro nadomesti sovjetsko pomoč, a le deloma (20 % dotedanje vrednosti).
- Albanija poskuša ostati industrijska, a z minimalnimi sredstvi.
- Zgrajen velikanski metalurški kombinat v Elbasanu (kljub ekološkim posledicam).
albanija Politične čistke, elitizem in stagnacija
- V 60. letih ogromno političnih čistk: od 31 članov CK iz 1948 preživi le 9.
- Vzpostavitev “Bloka” – zaprte elite s posebnimi privilegiji, luksuz, skrajna družbena ločenost.
- 1971: Kitajska vstopi v OZN, uporablja Albanijo za propagando v ZN.
- 1972: Nixon v Pekingu – Hoxha zaskrbljen zaradi odprtja Kitajske svetu.
albanija Konec kitajske pomoči, poskus samozadostnosti
- 1976: Mao umre, kitajske reforme, ponovno zbliževanje s Jugoslavijo – Albanija ponovno izolirana.
- 1978: Kitajska ukine gospodarsko pomoč, Albanija ostane sama.
albanija Gospodarska in socialna slika do leta 1980
1. Gospodarski kolaps in infrastruktura
- Država brez zunanje pomoči, samoupravna retorika brez prave vsebine.
- Dolge vrste za osnovne dobrine, pogosto pomanjkanje elektrike in vode, razširjena revščina.
- Urbanizacija se poveča (1945 – 15 %, 1980 – 34 %), razvoj infrastrukture (400 km avtocest, širjenje železnic).
- Delavski razred naraste z 15.000 (1944) na 400.000 (1980; 30 % delovne sile).
- Kljub elektrifikaciji in industrijskim dosežkom: prehranska situacija slaba, kmetijstvo stagnira.
albanija Vprašanje “cene” napredka
- Gospodarski napredek v nekaterih sektorjih, a za ceno množične represije, stalnih političnih čistk, neenakosti in izolacije.
- Država uide v avtoritarnost, ustrahovanje, permanentni strah pred zunanjim in notranjim sovražnikom.
- Močno razslojevanje: elitni “Blok” s privilegiji proti revnemu, kontroliranemu prebivalstvu.
1960–1991: KULT OSEBNOSTI, PARANOJA IN RAZPAD KOMUNIZMA
1. Kult osebnosti Enverja Hoxhe in totalitarna mobilizacija (1960–1985)
Kult osebnosti
- Hoxha je povsod navzoč: slike v javnih prostorih, šolah, uradih, vsaka uradna interpretacija ali kulturni dogodek se konča z njegovimi mislimi ali komentarjem.
- Simbolična propaganda: fotografije Hoxhe na traktorju, z otroki, v delavskem okolju – prikaz “dobrega očeta naroda”.
- Učbeniki, zgodovinske razlage, mediji – vse je podrejeno kultu voditelja.
- Vse politične in kulturne dileme se rešujejo s vprašanjem, “kaj bi rekel Hoxha”.
albanija Ukinitev ministrstva za pravosodje
- Stranka razglasi, da je socialistična pravna država že dosežena – pravosodje neposredno podrejeno partiji in političnemu vodstvu.
- Pravne varovalke odpravljene, sodstvo in kaznovalni aparat neposredno instrument politične oblasti.
albanija Spolna enakopravnost in izobraževanje
- Močan poudarek na ženski emancipaciji: ženske vključene v politiko, industrijo, javno življenje.
- Povečana dostopnost šolanja: skoraj popolna izkoreninjenost nepismenosti, gradnja šol tudi v najbolj odročnih ruralnih regijah.
- Država spodbuja ženske, da vstopajo v tradicionalno “moške” poklice.
Popolna ateizacija družbe (1967)
- 1967: Albanija postane prva uradno ateistična država na svetu.
- Hoxha razglasi religijo za “tujo ideologijo” in “sredstvo razdora ter tujega vpliva” – posebej grožnja so krščanske institucije.
- Nacionaliziranih 1536 verskih objektov (cerkve, mošeje, samostani): večina pretvorjena v skladišča, delavnice ali uničena.
- Zasegi cerkvene zemlje, aretacije in usmrtitve verskih voditeljev, popolna prepoved javnih in zasebnih verskih obredov.
- Otroke preimenujejo po “progresivnih” standardih, mesta in praznike preimenujejo po državnih simbolih in dogodkih.
- Poskus izbrisa religije tudi iz zgodovinskega diskurza: reinterpretacija zgodovine, vzpostavitev sekularne mitologije.
Paranoja, militarizacija in “bunkerizacija” (1968–1978)
Strah po praški pomladi (1968) in strategija “ljudske vojne”
- Po sovjetski invaziji na Češkoslovaško Hoxha uvede model popolne mobilizacije in priprav na obrambo pred zunanjim sovražnikom.
- Vsi državljani so vojaki – vsakdo se mora znati braniti, obvezne vojaške vaje, povsod ideja “ljudske vojne”.
albanija Čistke, represija in notranji nadzor
Neprestane politične čistke
72/74 BLOK
- Tarče: intelektualci, umetniki (po pesniškem festivalu 1972 množične aretacije), ekonomisti, gospodarstveniki, vojaški vrh.
- 1974: masovna čistka v vojski – aretiranih 54 višjih častnikov, stotine nižjih, zaradi domnevnih “protirevolucionarnih” aktivnosti.
- Ministrstva, predvsem industrijsko: izkušene kadre odstranjujejo, nadomeščajo jih mladi, zvesti, pogosto neizkušeni partijci.
Blok - Elitna četrt v Tirani, kjer živijo politične elite – imajo privilegiran dostop do hrane, oblačil, zahodnih izdelkov in luksuza.
- Popolnoma ločeni od povprečnih državljanov, ki živijo v revščini in pomanjkanju.