ivešič- tručija Flashcards
(14 cards)
1
Q
TURČIJA (ENOPREDMETNI)
1. Kemalizem in temeljne značilnosti moderne Turčije
A
- Kemalizem je temelj turške državnosti po razpadu Osmanskega cesarstva, oblikovan pod vodstvom Mustafe Kemala Atatürka.
- Temelji na šestih stebrih (Altı Ok): republikanstvo (odpoved monarhiji), nacionalizem, reformizem, etatizem, sekularizem, populizem.
- Ključne reforme:
o Zakon o priimkih (1934)
o Modernizacija šolstva, odprava fevdalizma in islamskih zakonov
o Nova ustava 1924: parlamentarna republika, poslanci izvoljeni na 4 leta, predsednik imenuje premierja.
o Dominantna Republikanska ljudska stranka (CHP).
2
Q
Turčija 1938–1945: Smrt Atatürka in nevtralnost v II. sv. vojni
A
- 1938: Smrt Atatürka, nasledil ga je İsmet İnönü.
- Ohranitev kemalistične politike.
- Turčija uradno nevtralna, a aktivna diplomacija:
o 1939: pakt z Britanijo in Francijo,
o 1941: pakt o nenapadanju z Nemčijo,
o 1944–1945: prekine stike z Nemčijo, napove vojno osi, sodeluje na konferenci OZN, postane ustanovna članica.
3
Q
Začetki demokracije in nastanek opozicije po vojni
A
- 1946: nastanek Demokratske stranke (DP) – kritika avtokracije, zahteva več svoboščin, tržno gospodarstvo.
- Volitve 1946: DP dobi 62 sedežev, volitve niso povsem poštene.
- Volitve 1950: DP prepričljivo zmaga (Adnan Menderes premier, Celal Bayar predsednik); 10-letna oblast DP.
4
Q
Obdobje Demokratske stranke (1950–1960)
A
- Gospodarska politika: Spodbujanje zasebne pobude, tujega kapitala, razvoj podeželja, Marshallova pomoč, a v drugi polovici 50. let visoka inflacija in zadolženost.
- Zunanja politika:
o Pristop k Natu (1952),
o Balkanski pakt (1953),
o Antikomunistična drža, sodelovanje z ZDA. - Avtokracija in kriza: Po 1957 DP vse bolj avtoritarna (cenzura, pregon opozicije), protesti in nasilje, vladna represija.
5
Q
Prvi vojaški udar (27. maj 1960)
A
- Vojska (Cemal Gürsel) izvede udar, razpusti vlado, zapre vodilne politike (Bayar, Menderes).
- Demokratska stranka prepovedana.
- Sodišča na otoku Yassıada: 3 vodilni (Menderes, Zorlu, Polatkan) usmrčeni septembra 1961.
- Komite narodne enotnosti – vojaška oblast.
6
Q
Nova ustava in politična nestabilnost (1961–1974)
A
- 1961: nova ustava (dvodomni parlament, ustavno sodišče, človekove pravice, omejevanje avtokracije).
- Volitve 1961: politična fragmentacija (CHP, AP – naslednica DP).
- Vloga vojske okrepljena.
- Politična nestabilnost, spopadi levice in desnice.
- 1971: vojaški memorandum, represija nad levico.
- 1974: turška invazija na Ciper (zaščita turških Ciprčanov po grškem udaru na Cipru).
7
Q
Turčija in Ciprska kriza (1974)
A
- Ciprska kriza: etnični spopadi že od 1960, napetosti med grško in turško skupnostjo.
- 1974: grška hunta s pomočjo EOKA-B izvede udar proti predsedniku Makariosu (cilj združitev z Grčijo).
- Turčija izvede vojaško intervencijo (operacija Atilla), zavzame 37 % Cipra.
- Na severu razglašena Turška republika Severni Ciper (TRNC) (priznana le od Turčije).
- 200.000 beguncev, Nikozija razdeljena.
8
Q
Notranjepolitični razvoj Turčije v 70. letih
A
- Po začetni vojaški oblasti je politika razdeljena med kemaliste (CHP, Bülent Ecevit), Stranko pravičnosti (AP, Süleyman Demirel), islamiste (MSP, Erbakan), socialiste in ultranacionaliste (MHP, Sivi volkovi).
- Politična fragmentacija, krhke koalicije, pogosti padci vlad.
- Politično nasilje – vsakodnevni spopadi, atentati, militantno delovanje Sivi volkovi.
- Ekonomija: inflacija, brezposelnost, odvisnost od zahodnih kreditov, pomanjkanje osnovnih dobrin.
- 1971: vojaški memorandum, tehnična vlada.
- 1973: zmaga CHP, nestabilna koalicija z islamisti, vlada hitro pade.
9
Q
Vzpon nasilja in ekonomska kriza pred udarom 1980
A
- Konec 70. let: vsesplošno politično nasilje, dnevno številne žrtve v ulicah.
- Gospodarska kriza: ekstremna devalvacija lire, visoka inflacija, pomanjkanje goriva.
- Parlamentarna blokada, politična nestabilnost, Demirelova vlada brez podpore.
- Vojaška vaja NATA pred udarom.
10
Q
Vojaški udar 12. september 1980
A
- Vojska (Kenan Evren) razpusti parlament, prepove stranke, uvede policijsko uro, množične aretacije, represija nad družbo.
- Cilj: “obnovitev reda in miru” (preko 2.500 mrtvih v zadnjem letu pred udarom).
- Sledi priprava nove ustave (1982): predsednik dobi izvršno oblast, stranke lahko delujejo le z dovoljenjem vojske.
- Referendum 1982: 91,4 % potrdi ustavo, Evren postane predsednik.
11
Q
Prehod v civilno oblast in politične spremembe (1983–1989)
A
- Volitve 1983: dovoljena tri stranke, zmaga Domovinska stranka (ANAP, Turgut Özal).
- Gospodarske reforme: liberalizacija, privatizacija, zmanjševanje vpliva države, spodbujanje turizma in tujih vlaganj.
- Socialne težave: visoka nepismenost, revščina, težave infrastrukture.
12
Q
Nadaljnji politični in družbeni razvoj (1989–1990)
A
- 1989: Özal postane predsednik.
- Nova politična prestrukturiranja, oživljanje starejših politikov, nastanek Demokratične leve stranke (DSP, Zübeyde Erbakan).
- Vpliv vojne v Zalivu (1990), sprejem kurdskih beguncev, podpora Azerbajdžanu, napeti odnosi z Grčijo (nafta, Egejsko morje).
13
Q
Kurdsko vprašanje in PKK (1983–1994)
A
- 1983: turščina kot edini uradni jezik, zaostrovanje z manjšinami.
- 1984: PKK (Kurdska delavska stranka) začne oborožen upor.
- Do sredine 90. let: tisoče žrtev, oblasti neuspešne pri zatiranju upora.
14
Q
Zunanja politika Turčije (od 1950 naprej)
A
- Trdna članica NATA od 1952, ključna v Trumanovi doktrini.
- Sodelovanje v Korejski vojni, Balkanskem paktu, Bagdadskem paktu.
- 1959: prošnja za članstvo v EGS, 1964 asociacijski sporazum.
- 1995: carinska unija z EU.
- Po Cipru: embargo ZDA, poslabšanje odnosov z Zahodom, okrepitev vpliva v Srednji Aziji in Bližnjem vzhodu, vojaško-industrijski razvoj.