ivešič- tručija

Question 1

TURČIJA (ENOPREDMETNI)
1. Kemalizem in temeljne značilnosti moderne Turčije

Answer 1

• Kemalizem je temelj turške državnosti po razpadu Osmanskega cesarstva, oblikovan pod vodstvom Mustafe Kemala Atatürka.
• Temelji na šestih stebrih (Altı Ok): republikanstvo (odpoved monarhiji), nacionalizem, reformizem, etatizem, sekularizem, populizem.
• Ključne reforme:
  o Zakon o priimkih (1934)
  o Modernizacija šolstva, odprava fevdalizma in islamskih zakonov
  o Nova ustava 1924: parlamentarna republika, poslanci izvoljeni na 4 leta, predsednik imenuje premierja.
  o Dominantna Republikanska ljudska stranka (CHP).

Question 2

Turčija 1938–1945: Smrt Atatürka in nevtralnost v II. sv. vojni

Answer 2

• 1938: Smrt Atatürka, nasledil ga je İsmet İnönü.
• Ohranitev kemalistične politike.
• Turčija uradno nevtralna, a aktivna diplomacija:
  o 1939: pakt z Britanijo in Francijo,
  o 1941: pakt o nenapadanju z Nemčijo,
  o 1944–1945: prekine stike z Nemčijo, napove vojno osi, sodeluje na konferenci OZN, postane ustanovna članica.

Question 3

Začetki demokracije in nastanek opozicije po vojni

Answer 3

• 1946: nastanek Demokratske stranke (DP) – kritika avtokracije, zahteva več svoboščin, tržno gospodarstvo.
• Volitve 1946: DP dobi 62 sedežev, volitve niso povsem poštene.
• Volitve 1950: DP prepričljivo zmaga (Adnan Menderes premier, Celal Bayar predsednik); 10-letna oblast DP.

Question 4

Obdobje Demokratske stranke (1950–1960)

Answer 4

• Gospodarska politika: Spodbujanje zasebne pobude, tujega kapitala, razvoj podeželja, Marshallova pomoč, a v drugi polovici 50. let visoka inflacija in zadolženost.
• Zunanja politika:
  o Pristop k Natu (1952),
  o Balkanski pakt (1953),
  o Antikomunistična drža, sodelovanje z ZDA.
• Avtokracija in kriza: Po 1957 DP vse bolj avtoritarna (cenzura, pregon opozicije), protesti in nasilje, vladna represija.

Question 5

Prvi vojaški udar (27. maj 1960)

Answer 5

• Vojska (Cemal Gürsel) izvede udar, razpusti vlado, zapre vodilne politike (Bayar, Menderes).
• Demokratska stranka prepovedana.
• Sodišča na otoku Yassıada: 3 vodilni (Menderes, Zorlu, Polatkan) usmrčeni septembra 1961.
• Komite narodne enotnosti – vojaška oblast.

Question 6

Nova ustava in politična nestabilnost (1961–1974)

Answer 6

• 1961: nova ustava (dvodomni parlament, ustavno sodišče, človekove pravice, omejevanje avtokracije).
• Volitve 1961: politična fragmentacija (CHP, AP – naslednica DP).
• Vloga vojske okrepljena.
• Politična nestabilnost, spopadi levice in desnice.
• 1971: vojaški memorandum, represija nad levico.
• 1974: turška invazija na Ciper (zaščita turških Ciprčanov po grškem udaru na Cipru).

Question 7

Turčija in Ciprska kriza (1974)

Answer 7

• Ciprska kriza: etnični spopadi že od 1960, napetosti med grško in turško skupnostjo.
• 1974: grška hunta s pomočjo EOKA-B izvede udar proti predsedniku Makariosu (cilj združitev z Grčijo).
• Turčija izvede vojaško intervencijo (operacija Atilla), zavzame 37 % Cipra.
• Na severu razglašena Turška republika Severni Ciper (TRNC) (priznana le od Turčije).
• 200.000 beguncev, Nikozija razdeljena.

Question 8

Notranjepolitični razvoj Turčije v 70. letih

Answer 8

• Po začetni vojaški oblasti je politika razdeljena med kemaliste (CHP, Bülent Ecevit), Stranko pravičnosti (AP, Süleyman Demirel), islamiste (MSP, Erbakan), socialiste in ultranacionaliste (MHP, Sivi volkovi).
• Politična fragmentacija, krhke koalicije, pogosti padci vlad.
• Politično nasilje – vsakodnevni spopadi, atentati, militantno delovanje Sivi volkovi.
• Ekonomija: inflacija, brezposelnost, odvisnost od zahodnih kreditov, pomanjkanje osnovnih dobrin.
• 1971: vojaški memorandum, tehnična vlada.
• 1973: zmaga CHP, nestabilna koalicija z islamisti, vlada hitro pade.

Question 9

Vzpon nasilja in ekonomska kriza pred udarom 1980

Answer 9

• Konec 70. let: vsesplošno politično nasilje, dnevno številne žrtve v ulicah.
• Gospodarska kriza: ekstremna devalvacija lire, visoka inflacija, pomanjkanje goriva.
• Parlamentarna blokada, politična nestabilnost, Demirelova vlada brez podpore.
• Vojaška vaja NATA pred udarom.

Question 10

Vojaški udar 12. september 1980

Answer 10

• Vojska (Kenan Evren) razpusti parlament, prepove stranke, uvede policijsko uro, množične aretacije, represija nad družbo.
• Cilj: “obnovitev reda in miru” (preko 2.500 mrtvih v zadnjem letu pred udarom).
• Sledi priprava nove ustave (1982): predsednik dobi izvršno oblast, stranke lahko delujejo le z dovoljenjem vojske.
• Referendum 1982: 91,4 % potrdi ustavo, Evren postane predsednik.

Question 11

Prehod v civilno oblast in politične spremembe (1983–1989)

Answer 11

• Volitve 1983: dovoljena tri stranke, zmaga Domovinska stranka (ANAP, Turgut Özal).
• Gospodarske reforme: liberalizacija, privatizacija, zmanjševanje vpliva države, spodbujanje turizma in tujih vlaganj.
• Socialne težave: visoka nepismenost, revščina, težave infrastrukture.

Question 12

Nadaljnji politični in družbeni razvoj (1989–1990)

Answer 12

• 1989: Özal postane predsednik.
• Nova politična prestrukturiranja, oživljanje starejših politikov, nastanek Demokratične leve stranke (DSP, Zübeyde Erbakan).
• Vpliv vojne v Zalivu (1990), sprejem kurdskih beguncev, podpora Azerbajdžanu, napeti odnosi z Grčijo (nafta, Egejsko morje).

Question 13

Kurdsko vprašanje in PKK (1983–1994)

Answer 13

• 1983: turščina kot edini uradni jezik, zaostrovanje z manjšinami.
• 1984: PKK (Kurdska delavska stranka) začne oborožen upor.
• Do sredine 90. let: tisoče žrtev, oblasti neuspešne pri zatiranju upora.

Question 14

Zunanja politika Turčije (od 1950 naprej)

Answer 14

• Trdna članica NATA od 1952, ključna v Trumanovi doktrini.
• Sodelovanje v Korejski vojni, Balkanskem paktu, Bagdadskem paktu.
• 1959: prošnja za članstvo v EGS, 1964 asociacijski sporazum.
• 1995: carinska unija z EU.
• Po Cipru: embargo ZDA, poslabšanje odnosov z Zahodom, okrepitev vpliva v Srednji Aziji in Bližnjem vzhodu, vojaško-industrijski razvoj.