Ivešić- BALKAN po 1941 KRATKI ZAPISKI

Question 1

bolgarija Nevtralnost in zunanji pritiski (1939–1940)

Answer 1

• Kralj Boris III je vodil politiko nevtralnosti, odporen proti vstopu v vojno kljub pritiskom Nemčije, VB in SZ.
• Po paktiranju Nemčije in SZ (avgust 1939) Bolgarija išče bolj neodvisno pot, a se izogne tako sovjetski kot nacistični okupaciji.
• Kraljevina z močno tradicijo samostojnosti od berlinske pogodbe (1878).
• Zunanji pritiski: Sovjetski predlogi za sodelovanje zavrnjeni, tudi ponudba Mussolinija za izhod na Egejsko morje (1940) ni sprejeta.
• Trgovinski sporazum z Moskvo sproži navdušenje zaradi kulturnih povezav (uvoz ruske literature, filma), a gospodarska odvisnost od Nemčije narašča.
• 7. september 1940: Južna Dobruđa vrnjena Bolgariji, zasluga predvsem Sovjetske zveze (Ribbentrop–Molotov).
• Vzgoja mladine: Ustanovljena organizacija Branik – patriotska, vojaško vzgojena mladina.
• Zakon o obrambi naroda (1940): Prva diskriminacija Judov (davek na premoženje, izguba podjetij, razpustitev judovskih organizacij).

Question 2

bolgarija Pristop k Trojnemu paktu in balkanski konflikti (1941)

Answer 2

• Februar 1941: Bolgarija pristopi k Trojnemu paktu (Nemčija, Italija, Japonska), a sprva ne napove vojne VB/ZDA (to stori po Pearl Harborju).
• Nemški častniki v Sofiji (december 1940): Tajni dogovori o vojaški podpori in integraciji v nacistični blok.
• Nemški napad na Jugoslavijo in Grčijo (april 1941): Bolgarija dobi zahodno Trakijo, otoka in Makedonijo – začasno dobrodošla v Skopju zaradi odpora proti srbski centralizaciji.
• Bolgarska pravoslavna cerkev širi vpliv, odpira šole in univerzo v Makedoniji, a lokalno prebivalstvo hitro razočarano zaradi okupacijske politike.
• Kralj Boris in premier Filov omejujeta vpliv cerkve, blokirata imenovanje novega patriarha (strah pred neodvisnim cerkvenim centrom moči).

Question 2

bolgarija Sodelovanje z Nemčijo in omejevanje vojaških tveganj (1941–1943)

Answer 2

• Hitler zahteva sodelovanje: Boris III izsiljuje kompromis, bolgarska vojska ostane zgolj na Balkanu, ne sodeluje na vzhodni fronti.
• Hitler zagotovi modernizacijo vojske, a Bolgarija le varuje okupirane predele Jugoslavije in Grčije (predvsem Makedonija, Trakija), pomembne prometne objekte.
• Partizansko gibanje se od konca 1941 krepi, a Bolgari še vedno skrbijo predvsem za obrambno vlogo, izogibajo se večjim akcijam na sovjetski fronti.
• Le 15 pilotov pošljejo v Severno Afriko – hitro odpoklicani.

Question 3

bolgarija Judovsko vprašanje in deportacije (1941–1943)

Answer 3

• Antisemitizem: Zakonodaja proti Judom – davki, odvzem podjetij, prepovedi delovanja.
• V okupiranih območjih Judje izgubijo državljanstvo, deportacije v koncentracijska taborišča.
• 1943: Začetek deportacij Judov brez bolgarskega državljanstva in nekaj tisoč iz matične države.
• Protesti: Več kot 40 poslancev, bolgarska pravoslavna cerkev in civilna družba dosežejo, da kralj Boris ustavi množične deportacije – večina bolgarskih Judov preživi.
• Hitler pritiska na Borisa za večje sodelovanje v “končni rešitvi”, a Boris vzdrži.

Question 4

Smrt kralja Borisa III in regentstvo (1943–1944)

Answer 4

• 28. avgust 1943: Smrt kralja Borisa III (verjetno posledica psihičnih pritiskov in bolezni; govorice o umoru ostajajo nedokazane).
• Naslednik Simeon II je otrok; oblast prevzame regentstvo (Filov, princ Kiril, general Mihov).
• Sledi najtežji del vojne: bombardiranja (nov. 1943, jan. in mar. 1944), lakota, inflacija, razpad logistike.
• Bombardiranje Sofije in mest: Kaos, množične migracije, lakota, črni trg; država v popolnem razsulu.

Question 5

bolgarija Politična opozicija in Domovinska fronta (1941–1944)

Answer 5

• Domovinska fronta: Prva skupina leta 1941 (opozicija), močnejša od 1942 pod Nikolajem Petkovom (propaganda, radijski klici po svoboščinah, nevtralnosti, ustavitvi izvažanja hrane, umiku iz vojne).
• Fronta nima vojaške moči do 1944, partizani pa okrepijo aktivnosti tik pred kapitulacijo.

Question 6

bolgarija Konec vojne in preobrat oblasti (1944)

Answer 6

• Sovjetski pritisk (februar–avgust 1944): Zahteva prekinitev stikov z Nemčijo, odprtje sovjetskih konzulatov.
• Bolgarija pod Bagrianovom (1944) razglasi nevtralnost, ukine protijudovsko zakonodajo, evakuira nemške vojake (razoroži in internira 14.000 Nemcev).
• 8. september 1944: Sovjetska vojska vstopi brez odpora, vlada regentstva pade, oblast prevzame Domovinska fronta (komunisti).
• Nova vlada: Komunisti prevzamejo vojsko, policijo, sodstvo; ustanovijo lokalne odbore in svete, nadzorujejo gospodarstvo in politiko.

Question 7

bolgarija Konsolidacija oblasti komunistov (1944–1948)

Answer 7

• 1945: Areteracije regentov, zadnjih ministrov; mnogi obsojeni na smrt, val političnih čistk in represij.
• Čistke: Agrarci in sredinske stranke zlomljeni, agrarna stranka razcepljena, komunisti izkoriščajo razkol za popolno prevlado.
• Volitve in referendum (1946): Prirejene volitve, referendum za ukinitev monarhije – Bolgarija postane republika.
• 1947: Dimitrova ustava – uzakonja kolektivno lastnino, centralno oblast, demokratični centralizem (javna razprava le pred odločitvijo, nato ni več mogoče nasprotovati).
• Zlom opozicije: 1947 usmrtitev Nikolaja Petkova, agrarnega vodje; popoln konec političnega pluralizma.

Question 8

bolgarija Stalinistična faza, čistke in represija (1948–1956)

Answer 8

• Čistke: Komunisti popolnoma prevzamejo vse strukture, lokalne odbore, vojsko, policijo in sodstvo. Močne čistke v vseh državnih organih.
• Kolektivizacija kmetijstva (1948–1951): Brutalne metode – prisila, odpor, protesti, uničevanje pridelkov in živine. Do 1951 vsi kmetijski odbori razpuščeni, zemlja in stroji v državni lasti.
• Cerkev: Popolna podreditev pravoslavne cerkve, sodni procesi proti duhovščini (1951: 30 procesov).
• Emigracije manjšin: 1949–52 dovoljen množični izgon Judov (prvi val) in Turkov (150–250 tisoč, večinoma iz Dobruđe).
• Vodstvena kriza: Po smrti Dimitrova (1949) oblast preide na Valkota Chervenkova (“mali Stalin”), še ostrejši stalinizem.
• Sojenje Traichu Kostovu (1949): Javni proces, obsodba zaradi trockizma, protisovjetskega odklona, likvidacija. Nadaljnje čistke vseh, ki simpatizirajo s Titom (po sporu Stalin–Tito).
• Makedonsko vprašanje: Najprej podpora makedonski politiki Jugoslavije, nato čistke makedonskih učiteljev in uradnikov po sporu s Titom.
• Diplomatska kriza: 1950 ZDA prekinejo diplomatske odnose po sodnem škandalu (obtožba ameriškega vohuna).
• Sovjetski svetovalci povsod – po zgledu SZ se vodi vsa družbena in politična ureditev, industrijska politika, kultura, izobraževanje.

Question 9

bolgarija SKLEP (do 1956):

Answer 9

• Bolgarija v tem obdobju prestopi iz nevtralnosti in dinastične monarhije pod hudo vojno in politično represijo v povojni stalinizem.
• Popoln zlom stare elite, zamenjava političnega sistema, kolektivizacija in industrializacija po sovjetskem vzoru, etnične migracije, cerkev in civilna družba popolnoma podrejeni državi.
• Država postane trdno vpet satelit Sovjetske zveze, v ospredju brutalna represija, čistke, nadzor in centralno plansko gospodarstvo.

Question 10

bolgarija Družbeni in gospodarski preobrat po Stalinovi smrti (1953–1956)

Answer 10

• Smrt Stalina (1953): Pomeni začetek destalinizacije tudi v Bolgariji.
• Prvi protesti in stavke: 1953 – velika stavka v tobačni industriji, širši nemiri, omilitev represije, izpustitev več taboriščnikov.
• “Novi kurz”: Destalinizacija, več pravic delavcem, omilitev represije, boljše odnose z Jugoslavijo, Grčijo in ZDA.
• Vrh oblasti: Valko Chervenkov odstopi kot premier 1954, ostaja na čelu partije do 1956.
• Ekonomske težave: Ob koncu 50. let pride do stagnacije; “veliki skok naprej” (poskus kitajske poti) ne uspe.
• Konec Chervenkova: Po Hruščovovi kritiki kulta osebnosti na 20. kongresu KPSZ (1956) je Chervenkov zamenjan, premier postane Anton Jugov.

Question 11

Vzpon Todora Živkova in zadnja konsolidacija oblasti (1956–1962)

Answer 11

• Todor Živkov (1911–1998): Od 1956 sekretar CK BKP, v 60. letih edini pravi voditelj države.
• Boj za oblast: Med Jugovom in Živkovom – 1962 Živkov zmaga, Jugov je odstavljen. Od tu naprej absolutni nadzor Živkova do padca režima 1989.
• Popolna kolektivizacija (1958): Bolgarija prva izmed socialističnih držav, ki zaključi kolektivizacijo (obsežna mobilizacija mestnih delavcev v kmetijstvo in obratno).
• Ekonomija: “Veliki skok naprej” – neuspeh, opuščen 1963.
• Represija: Po letu 1965 Živkov zatre poskus vojaškega državnega udara, ostane na oblasti še dve desetletji.

Question 12

bolgarija Zunanja politika in popolna podrejenost Sovjetski zvezi (1960–1985)

Answer 12

• Bolgarija – “najzvestejši satelit SZ”: Živkov večkrat javno pripravljen priključiti državo SZ, izjave o “skupni krvi in pljučih”.
• Zunanja politika: Sledi liniji Moskve (Hruščov, Brežnjev, Gorbačov).
• Odpiranje Zahodu: Živkov obišče Francijo, Vatikan, spodbujajo se gospodarske in izobraževalne vezi s Zahodno Evropo, ZDA in državami tretjega sveta.
• Religija: Nekatere popuščene omejitve katoličanom, toda vse verske skupnosti pod popolnim nadzorom.

Question 12

bolgarija Modernizacija in nova ustava (1965–1971)

Answer 12

• Serija reform (1965): Poskusi modernizacije v odgovor na razmere v socialističnem bloku (praška pomlad, ekonomske reforme v SZ, Jugoslaviji itd.).
• 1971 – nova ustava in partijski program:
  o Priznana vodilna vloga BKP in delavskega razreda.
  o Ustanovljen Državni svet (Todor Živkov predsednik – šef države in vlade).
  o Program socialistične “homogenizacije”, centralizacija oblasti, združevanje fizičnega in umskega dela, dolgotrajna strategija “socialistične nacije”.
• Ideološki povratek: Večja dogmatičnost, nadzor civilnih sfer, večja represija nad društvi, lokalnimi iniciativami, popoln nadzor partije.

Question 13

bolgarija Gospodarstvo, Comecon in življenjski standard (1960–1980)

Answer 13

• Vloga v Comeconu: Specializacija za avtomobilsko industrijo, proizvodnjo vozil, elektronskih komponent, prometni sektor (tranzit sovjetske nafte).
• Kmetijstvo: Organizacija ogromnih kolektivnih kmetij (tisoči zaposlenih), specializacija za 2–3 pridelke in živino.
• Življenjski standard: Od sredine 60. let naprej občutna rast potrošnje, izgradnja stanovanj, vlaganje v izobraževanje.
• Družbena stabilnost: Večina prebivalstva je relativno zadovoljna, apatična, brez resne politične alternative ali vplivne civilne družbe.
• Nacionalna politika: Poudarek na gradnji socialistične, nacionalno poenotene države, represija do manjšin, apatičnost in konformizem družbe.

Question 14

bolgarija Gospodarska kriza, NEM in stagnacija (1980–1989)

Answer 14

• Zastoj gospodarstva: Konec 70. in v 80. letih gospodarska rast upočasnjena, znanstveno-tehnološka revolucija ne uspe.
• Novi ekonomski mehanizem (NEM, 1979–82): Namen: večja samostojnost podjetij, več tržnih elementov. V praksi neučinkovit – podjetja brez izkušenj, strah pred napakami, prioritetno izvažanje za odplačilo dolgov.
• Krizna energetika: Pomanjkanje lastnih virov, odvisnost od SZ, podražitev energentov, izpadi elektrike, neuspešna gradnja novih elektrarn.
• Poslabšanje standarda: Pomanjkanje hrane, energije, stagnacija ali padec BDP, neuspeh osmega petletnega plana (1981–85).

Question 15

bolgarija Nacionalna politika, manjšine in asimilacija

Answer 15

• Nacionalizem kot legitimacija: Spodbujanje nacionalnih čustev in asimilacije.
• Pomaki (muslimanski Bolgari): Prisilna menjava imen, represija, množične izselitve v Turčijo (130.000 po “družinskem združevanju” 1968).
• Turki: Kulturna avtonomija omejena, učbeniki, šolstvo in časopisi v turščini ukinjeni, največji pritisk v 80. letih.
• Romi: Prisilna asimilacija, izobraževanje izključno v bolgarščini.
• Makedonci: Po sporu Tito–Stalin so makedonska identiteta, jezik in javni izrazi strogo kaznovani; po 1965 makedonščina izginja iz statistik.
• Ljudmila Živkova: Hči Todora Živkova, simbol kulturne politike in praznovanj bolgarske identitete (1000-letnica države, umetnost, zgodovina).

Question 16

bolgarija Nacionalizem in represija nad manjšinami (proces preporoda 1984–1989)

Answer 16

• Zaostrovanje politike do Turkov: Prepoved turščine v javnosti, prisilna menjava imen, omejevanje islamskih običajev.
• Vojaška operacija 1984–85: Največja po 2. svetovni vojni, represija nad etničnimi Turki, množični izgon (1989 – 344.000 ljudi).
• Svetovna obsodba: OZN, druge države protestirajo, Turčija začasno zapre mejo zaradi navala beguncev.

Question 17

bolgarija Civilna družba, protesti in padec režima (1986–1989)

Answer 17

• Oblikovanje civilne družbe: Prva društva za naravovarstvo, pravice živali, kulture, opozicijski krogi, protesti Turkov in civilne družbe.
• Terorizem in napadi: Napadi na železnico v Plovdivu, protesti manjšin, val nezadovoljstva.
• Černobil (1986): Oblast prikriva posledice radioaktivnega onesnaženja – povečano nezaupanje.
• Gorbačov, perestrojka in glasnost: Vpliv reform v SZ, Živkov izoliran, partija stara in tog, nezadovoljstvo narašča.
• Notranja zarota: Zunanji minister Petar Mladenov začne priprave na Živkov odstavitev.
• 10. november 1989: Živkov odstavljen, Mladenov napove politične reforme; sledijo prve svobodne volitve, konec komunizma.

Question 18

bolgarija Povzetek: ključne značilnosti obdobja

Answer 18

• 1956–1989: Bolgarija – najzvestejši satelit SZ, izjemno centralizirana, formalno stabilna družba.
• Stagnacija in kriza: Gospodarska neučinkovitost, neuspešne reforme, odvisnost od SZ.
• Nacionalizem in asimilacija: Naraščajoča represija nad manjšinami, proces preporoda, nacionalizem kot orodje za oblast.
• Civilna družba: Nastanek prvih opozicijskih organizacij šele sredi 80. let.
• Konec režima: Hiter padec 1989, množične migracije Turkov, začetek demokratizacije, povratek k pluralizmu.

Question 19

jugoslavija Vpliv Anschlussa in notranjepolitične spremembe (1938–1941)

Answer 19

• Anschluss (marec 1938): Nemčija priključi Avstrijo, Jugoslavija dobi nacistično Nemčijo za neposredno severno sosedo.
• Sledi politična prilagoditev: Jugoslavija uvaja “judovske zakone” (neizvršeni), gospodarsko in politično se priklanja Nemčiji.
• Notranjepolitične razmere:
  o 1929: Uvedba kraljeve diktature (kralj Aleksander I. Karađorđević).
  o 1934: Atentat na kralja Aleksandra v Marseillu → regentstvo kneza Pavla, mladoletni kralj Peter II.
  o 1939: Knez Pavle omogoči ustanovitev Banovine Hrvaške (sporazum Cvetković–Maček; ban Šubašić), kar sproži slovensko in srbsko vprašanje.
  o Banovina ima lastne volitve, priznanje hrvaške identitete, a povzroča nacionalne napetosti.

Question 20

jugoslavija Zunanjepolitične okoliščine in pristop k Trojnemu paktu (1939–1941)

Answer 20

• 1939: Mussolini napade in okupira Albanijo.
• Oktober 1940: Italija neuspešno napade Grčijo, Grki vdrejo v Albanijo.
• Hitler pripravlja napad na SZ (operacija Barbarossa), želi mir na Balkanu.
• Romunija in Bolgarija priključeni k silam osi, Jugoslavija ostaja nevtralna, a pod gospodarskim pritiskom Nemčije.
• Marec 1941: Jugoslavija razpravlja o pristopu k Trojni pakt (Nemčija, Italija, Japonska) – cilj je ostati izven vojne.
  o Slabo opremljena in organizirana vojska spodbuja podpis pakta.
  o 25. marec 1941: podpis pristopa v Berlinu (zunanji minister Cinca Marković), Jugoslavija obljubi, da ne bo vojaško sodelovala.

Question 21

jugoslavija Državni udar (27. marec 1941) in nemška invazija

Answer 21

• Nasprotovanje Banovini Hrvaški in Trojnemu paktu v Srbiji vodi do državnega udara.
  o 27. marec 1941: Državni udar pod vodstvom generala Dušana Simovića.
  o Razglasitev polnoletnosti kralja Petra II., Simović postane premier.
  o Churchill zadovoljen, Anglija slavi.
  o Nova vlada ne razveljavi Trojnega pakta, kar Nemcem služi kot povod za napad.
• 6. april 1941: Nemčija in njene zaveznice napadejo Jugoslavijo in Grčijo.
     o Bombardiranje Beograda: Ubit slovenski politik Marko Natlačen.
     o Jugoslovanska vojska povsem nepripravljena, mobilizacija nepopolna.
     o 10. april 1941: Razglašena Neodvisna država Hrvaška (NDH) pod vodstvom ustašev.

Question 22

jugoslavija Okupacija in razkosanje Jugoslavije (april 1941)

Answer 22

• NDH zavzame osrednjo Hrvaško, BiH, del Slovenije, Zemun.
• Madžarska: severni deli Vojvodine.
• Italija: Dalmacija z otoki, Črna gora, deli Slovenije.
• Kosovo: priključeno italijanski “Veliki Albaniji”.
• Bolgarija: večina Makedonije (tam so judje rešeni pred holokavstom).
• Banat: pod nemško upravo iz Beograda.

Question 23

jugoslavija Oborožen odpor in razkol med partizani in četniki (poletje/jesen 1941)

Answer 23

* 22. junij 1941: napad Nemčije na SZ; Stalin pozove komunistične partije k odporu. * KPJ začne odpor, sprva sodeluje s četniki (Draža Mihailović). * Največji uspeh v Črni gori, jesen 1941: Užička republika (sedež orožja, narodne banke), delno sodelovanje med partizani (Tito) in četniki. * Kmalu sledi razkol: o Četniki: pasivni odpor, računajo na pomoč zaveznikov. o Partizani: aktivna gverila, sabotaže (nacistična represalija: 100 talcev za enega ubitega Nemca). o Ključen spor: delitev denarja iz užiške banke.

Question 24

jugoslavija Propad Užičke republike, reorganizacija partizanov (konec 1941–1942)

Answer 24

* Užička republika propade pod nemškim pritiskom. * Partizani se umaknejo v Sandžak (Foča), tam se reorganizirajo. * Konec 1941: ustanovitev Prve proletarske brigade. * Partizani razširjajo gibanje v Slovenijo (ustanavljanje brigad).

Question 25

jugoslavija Odpornost in delovanje med vojno (1942–1943)

Answer 25

* Zima 1942: hude izgube v Bosni (marš mimo Sarajeva v Fočo, številne smrti, amputacije). * Operacija Trio (maj–junij 1942): Nemci in zavezniki napadajo partizane in četnike. * Britanska SOE ocenjuje partizane in četnike kot enakovredno učinkovite, oba dobivata pomoč zaveznikov. * Bolgarski kralj Boris III: pošlje vojsko v Niš, omogoči Nemcem premike proti SZ. * Partizani osvobajajo ozemlja okrog Bihaća. * November 1942: 1. zasedanje AVNOJ v Bihaću: začetek politične formalizacije odporniškega gibanja in nastanek NOVJ.

Question 26

jugoslavija Ključne bitke in prelomnice (1943)

Answer 26

* Bitka na Neretvi (pomlad 1943): Evakuacija ranjencev, izjemen partizanski preboj. * Bitka na Sutjeski (maj–junij 1943): zadnja skupna ofenziva Nemcev in Italijanov, partizani se prebijejo, kompleks Sutjeska kot simbol. * 8. september 1943: Kapitulacija Italije, partizani prevzamejo orožje in ozemlje. * Britanci začnejo jasno favorizirati partizane (poročila, pomoč z orožjem). * 28. november 1943: 2. zasedanje AVNOJ v Jajcu – federalizacija, odložitev odločitve o monarhiji/repubiliki, AVNOJ predstavniški organ vseh narodov, sklep o zaplembi premoženja Nemcev, priznanje Makedoncev in Črnogorcev, Tito postane maršal, razglasitev Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ), sklepi o priključitvi slovenskega in hrvaškega ozemlja.

Question 27

jugoslavija Poslednja faza vojne (1944–1945)

Answer 27

* Maj 1944: Nemški desant na Drvar (lov na Tita) – neuspešen. * Centralizacija partizanske komande, slovenski komunisti izgubijo del samostojnosti (Tito zagotovi lastno vojsko in jezik). * Začasna vlada Tito–Šubašić, čakajo razplet glede državne ureditve. * Kraljeva vlada v izgnanstvu umakne podporo četnikom (ta preide partizanom). * Avgust 1944: Tito razglasi amnestijo za sodelavce okupatorja. * September 1944: Kralj Peter II. iz Londona poziva ljudi, naj se pridružijo partizanom. * Oktober 1944: Rdeča armada in partizani osvobodijo Beograd. * Sledi čistka, pobijanje domnevnih kolaborantov (znani seznami, npr. Kragujevac, Teharje, Šentvid, Kočevje, Tezno ...). * Nemci in zavezniki bežijo, množično uničevanje infrastrukture (železnic).

Question 28

jugoslavija Zaključek vojne, povojna nasilja in spremembe (1945)

Answer 28

* 25. maj 1945: zadnji odpor NDH; množične izgube na obeh straneh. * Kapitulacija nemške vojske v Topolšici. * Umik domobrancev in ustašev na Koroško (britanska cona); izročitev, vračanje v Jugoslavijo. o Tezno, Teharje, Šentvid, Kočevje: množična grobišča, povojni poboji. o Skupno več kot 700 množičnih grobišč v Sloveniji. * Pobiti in izgnani Nemci: zaplemba premoženja, izgon manjšin. * Pomembna pričevanja o odgovornosti za poboje (Titov govor, depeša Kidriču). * Povojni poboji in izgoni trajajo do septembra 1945.

Question 29

Ključne osebe

Answer 29

* Knez Pavle – regent, podpis Trojnega pakta. * Petar II. Karađorđević – kralj, polnoletnost razglašena med udarom. * Cvetković in Maček – dogovor o Banovini Hrvaški. * Fran Udovič – predsednik Slovenske ljudske stranke. * Cinca Marković – zunanji minister, podpisnik Trojnega pakta. * Dušan Simović – vodja državnega udara. * Marko Natlačen – slovenski politik, umorjen 1941. * Draža Mihailović – vodja četnikov. * Josip Broz Tito – vodja partizanov, maršal Jugoslavije.

Question 30

Jugoslavija po drugi svetovni vojni (1945–1964): 1. Prva povojna leta in oblikovanje nove oblasti

Answer 30

* Povojne volitve (1945): Volitve niso bile svobodne in poštene – na voljo je bila le ena izbira (Ljudska fronta), glasovanje je bilo netajno in odkrito, kar je onemogočalo nasprotovanje režimu. * Churchill: Volitve posmehljivo označil kot "konjsko dirko z enim konjem". * Preoblikovanje države: Iz Kraljevine Jugoslavije v Demokratično federativno Jugoslavijo (DFJ), nato Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ), pozneje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Question 31

AVNOJ in ustava iz leta 1946

Answer 31

* Drugo zasedanje AVNOJ (Jajce, 1943): Temelj za novo državno ureditev, potrditev pravice narodov do samoodločbe, odrinitev monarhije. * Ustava FLRJ (1946): Temelji na Stalinovi ustavi SZ (1936), a z razliko, da ima vsaka republika svojo vojsko. o Priznani narodi: Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Makedonci. o Uradni jeziki: slovenščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina. o Dvodomni parlament: Zvezni svet in Svet narodov.

Question 32

jugoslavija po 2.sv. Meje in strankarska struktura

Answer 32

* Mejne dileme: Nepoštena razmejitev, spori glede Vojvodine in določenih vasi v Hercegovini; politične odločitve prevladujejo nad strokovnimi komisijami. * Posebnost: Vsaka republika ima svojo komunistično partijo (razlikuje se od SZ), po 1948 ustanovljene tudi bosanska in črnogorska partija. * Simetrična zgradba federacije: Državna in partijska struktura zrcalno urejeni po republikah – vpliv tudi na reformne trende drugod po Vzhodni Evropi.

Question 33

jugoslavija po 2.sv Utrjevanje oblasti in represija

Answer 33

* OF postane Narodna fronta: Široko politično zavezništvo na papirju, a v resnici vodi vse Komunistična partija. * Represija: Montirani sodni procesi, prisilno delo, dolgotrajni zapori (primeri: Angela Vode, Čaka Vukovića). * Nacionalizacija, kolektivizacija: Po sporu s Stalinom (1948) brutalna kolektivizacija (npr. upor kmetov v Cazinu). * Zastraševanje kot orodje oblasti.

Question 34

Mladinske brigade in integracija

Answer 34

* Ustanavljanje mladinskih delovnih brigad: Glavni cilj – povezovanje mladih različnih narodov, gradnja "bratstva in enotnosti". * Vojaška služba: Obvezno zunaj lastne republike – dodatna krepitev integracije.

Question 35

Nacionalna politika in “korenizacija”

Answer 35

* Politika podpore manjšim narodom ("korenizacija"): Narodi naj bi dosegli enak razvojni nivo. * Makedonija: Ustvarjen knjižni jezik, narodno gledališče, univerza po vojni – primer hitre nacionalne emancipacije.

Question 35

Notranja ureditev in posebnosti federacije

Answer 35

* Šest republik, pet narodov, štirje jeziki. * Vojvodina: Avtonomna pokrajina z veliko madžarsko manjšino (pol milijona Madžarov, več kot 20 narodnosti). * Kosovo in Metohija: Posebna oblast z večinsko albanskim prebivalstvom, znotraj Srbije. * Strah pred srbsko dominacijo: Od tod decentralizacija in posebne ureditve.

Question 36

Mednarodni odnosi: Bolgarija in Albanija

Answer 36

* Načrtovana balkanska federacija: Po vojni tesno sodelovanje z Bolgarijo in Albanijo (pogodba Tito–Dimitrov 1947, Bled). o Možnosti: konfederacija ali federacija s priključitvijo Bolgarije in Albanije. * Spopad s Stalinom: Stalin se ustraši močne balkanske zveze izven njegovega nadzora – to postane povod za spor.

Question 37

Spor s Kominformom (Informbirojem, 1948)

Answer 37

* Informbiro: Koordinacija komunističnih partij Vzhodnega bloka, sedež v Beogradu. * Vzroki spora: Jugoslovanska samostojnost pri socializmu, načrti za federacijo, Titova neodvisnost. * 28. junij 1948: Informbiro zahteva zamenjavo jugoslovanskega vodstva. * Posledice: Čistke domnevnih stalinistov, taborišče Goli otok (ok. 16.000 ljudi). * Andrej Hebrang: Hrvaški komunist, aretiran in umorjen. * Jugoslavija izključena iz socialističnega bloka: Obrne se k zahodu, prejema pomoč iz ZDA ("Keeping Tito afloat").

Question 38

Destalinizacija in začetek samoupravljanja (1949–1956)

Answer 38

* Sprva stalinizacija: Da bi dokazali lojalnost, nato postopna destalinizacija. * Voditelji: Tito, Kardelj, Ranković, Đilas. * 6. kongres KPJ (1952): Preimenovanje v Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ), uvajanje delavskega samoupravljanja. * Projekt atomske bombe: Ambiciozni načrti, a zaradi pomanjkanja tehnološke podpore propadejo. * 1956: Beograjska deklaracija (Hruščov prizna Jugoslavijo kot "posebno socialistično pot"). * Madžarska revolucija 1956: Pokazala razlike med SZ in Jugoslavijo.

Question 39

Đilasova afera (1953–1954)

Answer 39

* Milovan Đilas: Kritizira privilegije partijskega sloja, zagovarja demokratizacijo. * 1954: Đilas izključen iz vseh funkcij, kasneje zaprt, postane simbol opozicije (delo "The New Class"). * Podpora evropskih socialistov, še večje povezovanje Jugoslavije z neuvrščenimi.

Question 40

Nacionalna gradnja in identiteta (1950–1963)

Answer 40

* Nacionalno vprašanje: Še vedno odprto, predvsem glede BiH (muslimani kot narod), vprašanja jezika in kulture. * Popis 1953: Kategorija "Jugoslovan neopredeljen" za muslimane in otroke iz mešanih zakonov. * Jezikovna politika: Novi Sad dogovor (1954) – srbohrvaščina, latinica in cirilica, prvi odpor hrvaških jezikoslovcev. * Poskus ustvarjanja nadnacionalne identitete: Komunalni sistem (od 1956), toda identiteta narodov ostaja močna. * Boris Pahor, hrvaška pomlad: Kritike poskusov izenačevanja narodnosti.

Question 41

Prelomi in reforma (1958–1964)

Answer 41

* Trboveljski štrajk (1958): Oblast ga vidi kot nacionalistično grožnjo, posledica socialnih razmer. * Gibanje neuvrščenih: Tito eden ključnih pobudnikov, Jugoslavija pomembna v “tretjem bloku” hladne vojne. * Razprave o prihodnosti federacije: Pirjevec proti odpravi republik, Kardelj in reformisti za več avtonomije; Tito in Ranković za centralizem. * Muslimani kot narod: 60. leta – uvaja se kategorija "Musliman" (večinoma v BiH). * Nova ustava (1963): Večja suverenost republik, ustanovljen SIF, nacionalni ključ za kadrovanje. * 8. kongres ZKJ (1964): Tito izrecno proti jugoslovanski naciji, zmeda v partijskem vrhu, sprejeta neuspešna ekonomska reforma.

Question 42

Vloga partije, notranja dinamika in razpad Jugoslavije (1960–1990): 1. Struktura in vloga KPJ/ZKJ

Answer 42

* Hierarhična piramidna struktura: o Najvišji organ: kongres. o Med kongresi: Centralni komite (CK) in Izvršni komite (vlada znotraj partije). o Odločitve sprejete od zgoraj navzdol (Tito na vrhu), a občasno pritisk “od spodaj navzgor” (protesti, civilna sfera). * Totalitarna logika: vse ključne politične, gospodarske in kulturne odločitve so bile v rokah partije.

Question 43

2. Jugoslovanstvo kot problem

Answer 43

* Dvojno jugoslovanstvo: o Politično/ideološko (jugoslovanstvo kot partijska identiteta). o Nacionalno (približno 250.000 oseb se identificira kot "Jugoslovani" in zahteva nacionalne pravice). * Odprt boj: Objavljanje pisem, analiz, razprav v partiji, ugotovitev, da gre za fluidno identiteto brez skupnega jezika ali kulture. * Jugoslovani kot narod: Država jih ne priznava kot polnopravno nacionalno skupnost.

Question 44

Nacionalni ključ in borba za položaje jugoslavija

Answer 44

* Nacionalni ključ: kvotni sistem za delež narodnosti v političnih in vojaških strukturah. * Jugoslovani so problem za kvote (identiteta ni jasno določena); posamezniki se glede na potrebo uvrščajo v različne skupine. * Strah pred zlorabami: »Neopredeljeni« zaobidejo sistem in pridobijo privilegije.

Question 45

jugoslavija Ustavne reforme 1963–1974

Answer 45

* Ustava 1963: uvedba republiških ustavnih sodišč. * Amandmaji 1968: okrepitev Zbora narodov, Kosovo in Vojvodina skoraj na ravni republik. * Ustava 1974: o Najdaljša ustava na svetu, država postane de facto konfederacija. o Vse odločitve zahtevajo soglasje vseh republik. o Kompleksnost in nerazumljivost tudi za pravnike.

Question 46

jugoslavija Jezikovna in kulturna vprašanja

Answer 46

* Uradni jeziki: od 1946 srbščina, hrvaščina, slovenščina, makedonščina; kasneje srbohrvaščina kot skupni jezik. * Odpornost v Sloveniji (zahteve po uporabi slovenščine). * V JLA uradni jezik srbohrvaščina. * Prevajanje v albanščino in slovenska pritožba zaradi cirilice v uradnih dopisih. * Srbohrvaščina kot sporni jezik v pošti, carini, železnici.

Question 47

Teritorialna obramba in reforma vojske jugoslavija

Answer 47

* Strah po Češki pomladi 1968 sproži reformo: koncept “totalne vojne”. * JLA kot prva obrambna linija, sledi teritorialna obramba po republikah (vsaka v svojem jeziku). * Vojska kot orodje integracije, a tudi nacionalne avtonomije.

Question 48

Ekonomske reforme in delavski sveti jugoslavija

Answer 48

* Ekonomska reforma 1960-ih: neuspešna, birokratski boj glede dobička in investicij. * Delavski sveti: teorija o samoupravljanju, a praksa neučinkovita zaradi etničnih in republiških interesov. * Sklad za manj razvite republike (solidarnostni model), a spori o prerazporejanju. * Jugoslavija kot model za države tretjega sveta, sama proučuje tuje modele.

Question 49

Nacionalna vprašanja in razpad skupne identitete

Answer 49

* Padec Rankovića (1966): Konec “močne roke” UDBE, Srbi doživijo politični šok. * Priznanje Muslimanov kot naroda (1968): dodatne napetosti. * Deklaracija hrvaških jezikoslovcev (1967): zahteva ločen hrvaški jezik. * Srbski odziv: zahteve po spremembi RTV programov. * Tito odgovarja z represijo, mediji govorijo o nacionalni nevarnosti.

Question 50

Protesti, napetosti in narodni preporodi (1968–1971)

Answer 50

* Študentski protesti 1968 v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani (nezadovoljstvo, zahteve po spremembah, represija). * Kosovo: protesti 1968 brutalno zatrti, migracije v tujino. * Pojav narodnih preporodov: Slovenci, Črnogorci, Muslimani (Bošnjaki) razpravljajo o svoji identiteti in prihodnosti. o Slovenci: esej “Vprašanje naroda” (Pirjevec, 1971) – razmejitev med narodom (kultura) in nacijo (politična suverenost). o Črnogorci: razprave o posebni identiteti. o Muslimani: od 1968 priznani kot narod, kampanja za opredelitev, uspeh pri popisu 1971.

Question 51

Hrvaška pomlad (MASPOK, 1967–1971)

Answer 51

* Gibanje MASPOK: množična podpora, temeljno vprašanje jezik in status Hrvaške v federaciji. * Deklaracija o hrvaškem jeziku (1967), Matica hrvatska, študentski protesti. * Hrvaška elita zahteva več ekonomskih in političnih pravic, nadzor nad valutami, nasprotuje srbski dominaciji. * Zvezna partija (Beograd) se odzove s čistko: odstavitve voditeljev, intelektualcev, menjava direktorjev, “padec” slovenskih liberalcev. * Centralizacija oblasti: konec obdobja liberalizacije.

Question 52

Ustava 1974 in njene posledice jugoslavija

Answer 52

* Kompromis med narodi, država postane konfederacija. * Kolektivno predsedstvo, rotacija vodstva, Tito življenjski predsednik. * Avtonomija pokrajin Kosovo in Vojvodina v Srbiji – razlog za poznejše konflikte.

Question 53

Srbski odziv in Modra knjiga (1977)

Answer 53

* Srbi zahtevajo spremembo ustave zaradi zmanjšane učinkovitosti Srbije kot posledice avtonomije pokrajin.

Question 54

Titova smrt in začetek krize (1980)

Answer 54

* Tito umre 4. maja 1980, uveden sistem kolektivnega predsedstva, a brez karizmatične avtoritete. * Naraščajoča nacionalna trenja, gospodarska kriza, padec standarda, dolgove.

Question 55

Popis 1981: “Plima Jugoslovanov”

Answer 55

* 1.016.000 Jugoslovanov – Jugoslovanstvo kot obrambni mehanizem mešanih okolij. * Partija zmedena, nova vprašanja o identiteti.

Question 56

Gospodarska kriza v 80. letih

Answer 56

* Visoka inflacija (do 80 %), zunanji dolg zraste s 6 na 20 milijard USD (1975–1980). * Racionalizacija, šverc, vrste za bencin, padec življenjskega standarda, brezposelnost.

Question 57

Kosovska kriza (1981)

Answer 57

* Študentski protesti na Kosovu, zahteva po statusu republike, albanskem jeziku, lastni univerzi. * Represija, aretacije, emigracije v tujino (Švica, Nemčija), kjer nastajajo politične organizacije albanske diaspore.

Question 58

Intelektualni odziv, kulturna kritika in liberalizacija (80. leta)

Answer 58

* Knjige, filmi, cenzura popušča, vse več kritik režima. * Pleterski (“Narodi – Jugoslavija – Revolucija”) zagovarja konfederalno naravo države že od AVNOJ-a.

Question 59

Srbski nacionalizem in Memorandum SANU (1986)

Answer 59

* Milošević prevzame oblast (1986/87), Memorandum SANU – Srbi “žrtve sistema”, poziv k centralizaciji, zaščiti Srbov na Kosovu. * Avtorji Memoranduma politično izolirani, a Milošević izkoristi tematiko za dvig nacionalizma.

Question 60

Miloševićev vzpon in antibirokratska revolucija (1987–1989)

Answer 60

* Množični mitingi, menjava partijskih vodstev v pokrajinah. * Agrokomerc afera, nadaljnja destabilizacija, pritisk za spremembe ustav (najprej srbske). * “Nihče vas ne sme tepsti!” – Milošević postane simbol srbskega nacionalizma.

Question 61

Razpad ZKJ in prve svobodne volitve (1990)

Answer 61

* Proti koncu 80. let: večstrankarski sistem, prve svobodne volitve (Slovenija, Hrvaška). * 14. kongres ZKJ (januar 1990): slovenska delegacija zapusti kongres, konec enotne ZKJ. * Ozadje: padec Berlinskega zidu, razpad Sovjetske zveze, Jugoslavija se približuje razpadu.

Question 62

I. Hrvaška (1990–1995): Osamosvojitev in Domovinski rat (ŽE POVZETO) ???

Answer 62

* 1990: Na prvih večstrankarskih volitvah zmaga HDZ pod vodstvom Franja Tuđmana. Začnejo se procesi osamosvajanja, kar povzroči napetosti s srbsko manjšino v državi. * 1991: Hrvaška 25. junija razglasi neodvisnost. Srbski uporniki s podporo JLA nasprotujejo odcepitvi in zasedejo dele hrvaškega ozemlja (zlasti Krajino). * 1991–1995: Izbruhne Domovinski rat (Domovinska vojna) – spopad med hrvaškimi silami ter srbskimi uporniki in JLA. Konflikt vključuje obleganje mest (npr. Vukovar) in množične zločine. * 1992: Hrvaška postane mednarodno priznana država in članica OZN. * 1995: Hrvaška izvede vojaške operacije Bljesak in Nevihta (Oluja), s katerimi ponovno zavzame večino okupiranega ozemlja. Glavni vzroki: * Hrvaška težnja po neodvisnosti. * Nasprotovanje srbske manjšine in Beograda. * Razpad Jugoslavije in nacionalistične napetosti. Posledice: * Okoli 20.000 mrtvih in več sto tisoč razseljenih. * Hrvaška si zagotovi ozemeljsko celovitost * Dolgoročne napetosti s Srbijo in srbsko manjšino

Question 63

Bosna in Hercegovina (1991–1995)

Answer 63

* Razpad skupščine in referendumi: Srbi bojkotirajo osamosvojitveni referendum (3. marec 1992), večinsko muslimansko-hrvaško prebivalstvo izglasuje neodvisnost. * Ustanovitev Republike Srbske (RS), srbska vojaška mobilizacija, izbruh vojne. * Obleganje Sarajeva (1992–1996): Najdaljše obleganje glavnega mesta v sodobni zgodovini (1.452 dni, 14.000 mrtvih). * Genocid v Srebrenici (julij 1995): Najhujši vojni zločin v Evropi po 1945, množični pokol več kot 8.000 Bošnjakov pod poveljstvom Ratka Mladića. * Daytonski sporazum (december 1995): Konec vojne, Bosna razdeljena na dve entiteti (Federacija BiH in Republika Srpska). o Vzpostavljen zapleten državni sistem (tričlansko predsedstvo, kantoni, visoki predstavnik OZN z izvršno močjo). o Po letu 2000: pogoste blokade, politična nefunkcionalnost, trajni medetnični napetosti.

Question 64

Srbija (1991–2000)

Answer 64

* Režim Slobodana Miloševića: o Oblikovanje Zvezne republike Jugoslavije (SRJ: Srbija in Črna gora, 1992–2003). o Gospodarska kriza, hiperinflacija, rast organiziranega kriminala. o Avtoritarno vladanje, zatiranje politične opozicije in neodvisnih medijev. * Kosovo: o Od druge polovice 90. let: naraščajoči spopadi med srbsko vojsko in albansko OVK. o 1999: NATO bombardira Srbijo (Operacija Allied Force) – prisilni umik srbske vojske, Kosovo postane pod mednarodno upravo (UNMIK). o 2008: Kosovo razglasi neodvisnost (še vedno ni priznano s strani Srbije, Rusije, Kitajske). * Zaton Miloševićeve oblasti: o 2000: Poraz na volitvah, množični protesti, oblast prevzame opozicija pod vodstvom Zorana Đinđića. o 2001: Milošević aretiran, izročen Haagu. o 2003: Atentat na Đinđića, velika akcija proti kriminalu ("Sablja"). o 2003: Ustanovljena Srbija in Črna gora kot nova državna skupnost.

Question 65

Makedonija:

Answer 65

* 1991: Makedonija izvede referendum in se mirno osamosvoji – brez večjih spopadov. * 2001: Kratek notranji konflikt med makedonskimi varnostnimi silami in albanskimi uporniki (Ohridski sporazum konča nasilje, zagotovi pravice albanski manjšini). * Dolgotrajni spori z Grčijo glede imena ("Severna Makedonija" uradno šele od 2019).

Question 66

Črna gora:

Answer 66

* Del Zvezne republike Jugoslavije (1992–2003), kasneje državne skupnosti Srbija in Črna gora (2003–2006). * 2006: Referendum o neodvisnosti, Črna gora postane prvič v zgodovini samostojna država. * Po osamosvojitvi: Hiter prehod v evroatlantske integracije.

Question 67

Albanija in širši vpliv razpada Jugoslavije

Answer 67

* Albanija: Politična in gospodarska tranzicija po padcu komunizma; sprejme val beguncev iz Kosova, destabilizacija zaradi regionalnih konfliktov. * Celoten Balkan: Razpad Jugoslavije povzroči trajne posledice – zamrznjeni konflikti, spori glede meja, vprašanje beguncev in manjšin, trajne etnične napetosti.

Question 68

Države naslednice in evropske integracije

Answer 68

* Slovenija: Prva postane članica EU in Nata (2004). * Hrvaška: Vstopi v Nato (2009), v EU (2013). * Drugi: Postopne težnje k integraciji, a ovire zaradi nerešenih vprašanj, reform in medetničnih napetosti (BiH, Srbija, Kosovo, Makedonija, Črna gora).

Question 69

albanija Invazija in vzpostavitev oblasti

Answer 69

* 7. april 1939: Italijanska vojska pod Mussolinijem brez pravega odpora okupira Albanijo. * Zahod (predvsem VB) napad obsodi, a ukrepa zadržano zaradi strahu pred še večjim zbliževanjem Italije z Nemčijo. * 12. april 1939: Ustanovljena nova albanska skupščina (plemenski vodje, veleposestniki, poslovneži, lojalni Italiji). * Kralj Zog pobegne v tujino, italijanski kralj Viktor Emanuel III. postane tudi kralj Albanije. * Vlada: Šefqet Verlaci (premier), Xafer bej Ypi (predsednik skupščine). * Odprava stare dinastije Zog, uvedba "leta fašistične oblasti".

Question 70

albanija Administrativna in pravna reorganizacija

Answer 70

* Nova ustava (1939), ki jo napišejo Italijani – tipična za fašistoidno diktaturo. * Resnična oblast v rokah italijanskega generalnega guvernerja (Francesco Jacomoni), podrejenega Mussoliniju. * Tri oblasti: italijanska vojska, fašistična stranka Albanije, civilna uprava. * Popoln nadzor nad sodstvom, šolstvom, mediji, religijo (katoliška cerkev naklonjena, drugi odporni). * Mediji: izid časopisa »Tomori«, vsi ostali prepovedani, totalna cenzura in propaganda.

Question 71

albaniaj Gospodarski in družbeni vplivi

Answer 71

* Italija izvede modernizacijo: investicije v ceste, šole, univerze, štipendije, dvig življenjskega standarda, socialni transferji. * Ugodnosti vezane na članstvo v fašistični stranki → oportunizem, množično formalno članstvo. * Hkrati hitro raste občutek kolonizacije, zlorab in preziranja albanske identitete. * Cenovna eksplozija hrane (krompir +200 %, meso x3), lakota, razredno nezadovoljstvo.

Question 72

albanija Politika nacionalizma in ekspanzionizma

Answer 72

* Italija skuša pridobiti albansko naklonjenost z obljubami o širitvi ozemlja. * 1940: Napad Italije na Grčijo – albanski teritorij kot baza, Albanci podpirajo idejo “Velike Albanije” (Kosovo, Çameria). * Poraz Italije, grška vojska zasede del Albanije, Nemci posredujejo 1941. * 1941: Kosovo in deli zahodne Makedonije priključeni Albaniji, sprejeto med albanskim prebivalstvom, izgon Srbov, albanske šole, gospodarska integracija.

Question 73

Rast odpora, vloga Britancev in komunistični vzpon (1940–1943) 1. Začetki pasivnega in oboroženega odpora

Answer 73

* Prvi odpor: bojkoti simbolov, sabotaže, domoljubne pesmi. * 1940/41: sabotaže infrastrukture, prvi atentati, sabotiranje italijanske opreme. * SOE (britanska obveščevalna služba) od 1940 dalje vzpostavlja stike z albanskimi nacionalisti in komunisti, načrtuje operacije (večinoma neuspešne zaradi nemške ofenzive in slabega odziva).

Question 74

ačbanija Komunistični zametki in ustanovitev partije

Answer 74

* V 30. letih deluje nekaj manjših komunističnih skupin (~200 članov). * Po 1940 – povečanje aktivnosti, povratek emigrantov. * November 1941: KPJ (jugoslovanski komunisti) pomagajo združiti 15 albanskih komunistov v Centralni komite. * Enver Hoxha – revni musliman, izobražen v Franciji, postane najprej pomemben član, potem (marec 1943) generalni sekretar (zaradi izobraženosti, podpore KPJ in nevpletenosti v stare spore).

Question 75

albaniaj Oblikovanje politične fronte

Answer 75

* 1942: ustanovljena Nacionalna osvobodilna fronta (NOF) – prva politična protiutež okupatorju. * Sabotaže: rudniki, industrija, naftovodi – Italijani utrpijo gospodarske izgube, odgovorijo z represijo. * Notranje razdvajanje: neuspeh poskusa sodelovanja z drugimi skupinami zaradi spora o Kosovu. * Do kapitulacije Italije (1943) ni enotnega odpora, upori so lokalizirani.

Question 76

Prehod v nemško okupacijo in partizanski prevzem oblasti (1943–1944) 1. Kapitulacija Italije, nemški protektorat

Answer 76

* September 1943: Italija kapitulira, Albanija preide pod nadzor Nemcev (podobno kot NDH). * Kosovski Albanci sodelujejo z Nemci, bojazen pred izgubo “velike Albanije”. * Mehdi bey Frashëri (premier): nominalna nevtralnost, realno nemški nadzor. * Obljube: zemljiška reforma, vrnitev stare ustave (1928), nevmešavanje v judovsko vprašanje.

Question 77

Krepitev odporniškega gibanja

Answer 77

* Po italijanski kapitulaciji se NOF hitro krepi, partizanske enote rastejo. * Britanci povečajo podporo odpornikom, a predvsem komunisti prevzamejo pobudo. * Novembra 1944 NOF napade in osvobodi Tirano, komunisti postanejo odločujoča sila.

Question 78

Vzpostavitev socialistične oblasti in režima Enverja Hoxhe (1944–1948) 1. Prevzem oblasti, čistke in nova država

Answer 78

* Od marca 1943 (Labinot konferenca) NOF pridobiva politično težo, vzpostavlja lokalne oblasti. * Po osvoboditvi Tirane decembra 1944: sojenja kolaborantom (70 obtoženih, tudi sorodniki Hoxhe). * Uvedba stalne “vojne psihologije”: strah pred notranjim in zunanjim sovražnikom, totalna kontrola. * Država se hermetično zapre, popolna prekinitev s starimi elitami, samostojno oblikovanje nove oblasti.

Question 79

Jugoslovanska faza (1946–1948)

Answer 79

* 1945: komunistična zmaga na volitvah, 1946 – nova ustava (po jugoslovanski, ta po sovjetski). * Ukinjena kraljevina, razglašena Ljudska republika Albanija. * George Xoxe: notranji minister, ustanovitev Sigurimi – brutalna tajna policija (nočne aretacije, čistke, nadzor nad elito). * Albanija postane dejanski jugoslovanski satelit – edina država, kjer je komunistična partija neposredno podrejena drugi, ne Moskvi. * Močna jugoslovanska gospodarska pomoč (60 % BDP), zlasti v kmetijstvo. * Februar 1948: notranji spor v partiji – Xoxe napade Hoxho, a preživi Hoxha (s podporo KPJ). * Tito–Stalin spor (junij 1948): Hoxha podpre Stalina, odstrani Xoxeja, Albanija zamenja zaveznika.

Question 80

Sovjetska faza, totalitarna konsolidacija in priprav na kitajski obrat (1948–1961) 1. Sovjetska zveza in kolektivizacija

Answer 80

* 1948–1961: tesno sodelovanje s SZ, industrializacija, petletni načrti. * Masovna kolektivizacija, nacionalizacija vsega premoženja. * Brutalne čistke (več kot 6.000 usmrčenih, tisoči deportacij, “kolektivna odgovornost” za družine). * 1951: Kombinat “Stalin” – simbol industrializacije, 14.000 delavcev, novo naselje pri Tirani. * Prisilna kolektivizacija, a zaradi lakote 1951 začasno ustavljena. * Kljub silni industrializaciji 70 % prebivalstva ostaja v kmetijstvu.

Question 81

Hladna vojna, čistke in odpor proti destalinizaciji

Answer 81

* Po Stalinovi smrti (1953) – odpor do destalinizacije, Hoxha krepi osebno diktaturo. * 1956: madžarska vstaja – krvava čistka “titoistov” v Albaniji. * Pritisk SZ za izboljšanje odnosov z Jugoslavijo (rehabilitacija Xoxeja), Hoxha kategorično zavrne. * Konec 50. let: začetek približevanja Kitajski – Mao Zedong postane Hoxhin vzornik.

Question 82

Kitajska faza in gospodarska izolacija (1961–1978) 1. Prekinitev s SZ, nova vez s Kitajsko

Answer 82

* 1960: incident v Moskvi, Hoxha javno napade Hruščeva, prekinitev odnosov. * Kitajska hitro nadomesti sovjetsko pomoč, a le deloma (20 % dotedanje vrednosti). * Albanija poskuša ostati industrijska, a z minimalnimi sredstvi. * Zgrajen velikanski metalurški kombinat v Elbasanu (kljub ekološkim posledicam).

Question 83

albanija Politične čistke, elitizem in stagnacija

Answer 83

* V 60. letih ogromno političnih čistk: od 31 članov CK iz 1948 preživi le 9. * Vzpostavitev “Bloka” – zaprte elite s posebnimi privilegiji, luksuz, skrajna družbena ločenost. * 1971: Kitajska vstopi v OZN, uporablja Albanijo za propagando v ZN. * 1972: Nixon v Pekingu – Hoxha zaskrbljen zaradi odprtja Kitajske svetu.

Question 84

albanija Konec kitajske pomoči, poskus samozadostnosti

Answer 84

* 1976: Mao umre, kitajske reforme, ponovno zbliževanje s Jugoslavijo – Albanija ponovno izolirana. * 1978: Kitajska ukine gospodarsko pomoč, Albanija ostane sama.

Question 85

albanija Gospodarska in socialna slika do leta 1980 1. Gospodarski kolaps in infrastruktura

Answer 85

* Država brez zunanje pomoči, samoupravna retorika brez prave vsebine. * Dolge vrste za osnovne dobrine, pogosto pomanjkanje elektrike in vode, razširjena revščina. * Urbanizacija se poveča (1945 – 15 %, 1980 – 34 %), razvoj infrastrukture (400 km avtocest, širjenje železnic). * Delavski razred naraste z 15.000 (1944) na 400.000 (1980; 30 % delovne sile). * Kljub elektrifikaciji in industrijskim dosežkom: prehranska situacija slaba, kmetijstvo stagnira.

Question 86

albanija Vprašanje "cene" napredka

Answer 86

* Gospodarski napredek v nekaterih sektorjih, a za ceno množične represije, stalnih političnih čistk, neenakosti in izolacije. * Država uide v avtoritarnost, ustrahovanje, permanentni strah pred zunanjim in notranjim sovražnikom. * Močno razslojevanje: elitni "Blok" s privilegiji proti revnemu, kontroliranemu prebivalstvu.

Question 87

1960–1991: KULT OSEBNOSTI, PARANOJA IN RAZPAD KOMUNIZMA 1. Kult osebnosti Enverja Hoxhe in totalitarna mobilizacija (1960–1985) Kult osebnosti

Answer 87

* Hoxha je povsod navzoč: slike v javnih prostorih, šolah, uradih, vsaka uradna interpretacija ali kulturni dogodek se konča z njegovimi mislimi ali komentarjem. * Simbolična propaganda: fotografije Hoxhe na traktorju, z otroki, v delavskem okolju – prikaz “dobrega očeta naroda”. * Učbeniki, zgodovinske razlage, mediji – vse je podrejeno kultu voditelja. * Vse politične in kulturne dileme se rešujejo s vprašanjem, “kaj bi rekel Hoxha”.

Question 88

albanija Ukinitev ministrstva za pravosodje

Answer 88

* Stranka razglasi, da je socialistična pravna država že dosežena – pravosodje neposredno podrejeno partiji in političnemu vodstvu. * Pravne varovalke odpravljene, sodstvo in kaznovalni aparat neposredno instrument politične oblasti.

Question 89

albanija Spolna enakopravnost in izobraževanje

Answer 89

* Močan poudarek na ženski emancipaciji: ženske vključene v politiko, industrijo, javno življenje. * Povečana dostopnost šolanja: skoraj popolna izkoreninjenost nepismenosti, gradnja šol tudi v najbolj odročnih ruralnih regijah. * Država spodbuja ženske, da vstopajo v tradicionalno “moške” poklice.

Question 90

Popolna ateizacija družbe (1967)

Answer 90

* 1967: Albanija postane prva uradno ateistična država na svetu. * Hoxha razglasi religijo za “tujo ideologijo” in “sredstvo razdora ter tujega vpliva” – posebej grožnja so krščanske institucije. * Nacionaliziranih 1536 verskih objektov (cerkve, mošeje, samostani): večina pretvorjena v skladišča, delavnice ali uničena. * Zasegi cerkvene zemlje, aretacije in usmrtitve verskih voditeljev, popolna prepoved javnih in zasebnih verskih obredov. * Otroke preimenujejo po “progresivnih” standardih, mesta in praznike preimenujejo po državnih simbolih in dogodkih. * Poskus izbrisa religije tudi iz zgodovinskega diskurza: reinterpretacija zgodovine, vzpostavitev sekularne mitologije.

Question 91

Paranoja, militarizacija in "bunkerizacija" (1968–1978) Strah po praški pomladi (1968) in strategija "ljudske vojne"

Answer 91

* Po sovjetski invaziji na Češkoslovaško Hoxha uvede model popolne mobilizacije in priprav na obrambo pred zunanjim sovražnikom. * Vsi državljani so vojaki – vsakdo se mora znati braniti, obvezne vojaške vaje, povsod ideja “ljudske vojne”.

Question 92

albanija Bunkerizacija

Answer 92

* Po državi zgrajenih približno 750.000 bunkerjev – od goratih območij do obale, v mestih in vaseh. * Izjemno visoki stroški (okoli 2 % BDP na leto), strateško povsem neučinkoviti. * Simbol nacionalne paranoje, izoliranosti, občutka ogroženosti – bunkerji ostajajo značilna zapuščina režima.

Question 93

albanija Čistke, represija in notranji nadzor Neprestane politične čistke

Answer 93

* Tarče: intelektualci, umetniki (po pesniškem festivalu 1972 množične aretacije), ekonomisti, gospodarstveniki, vojaški vrh. * 1974: masovna čistka v vojski – aretiranih 54 višjih častnikov, stotine nižjih, zaradi domnevnih “protirevolucionarnih” aktivnosti. * Ministrstva, predvsem industrijsko: izkušene kadre odstranjujejo, nadomeščajo jih mladi, zvesti, pogosto neizkušeni partijci. Blok * Elitna četrt v Tirani, kjer živijo politične elite – imajo privilegiran dostop do hrane, oblačil, zahodnih izdelkov in luksuza. * Popolnoma ločeni od povprečnih državljanov, ki živijo v revščini in pomanjkanju.

Question 94

Shehujev padec in nasledstvena kriza (1981) Mehmet Shehu

Answer 94

* Najtesnejši Hoxhin sodelavec, predsednik vlade, dolgo predviden kot naslednik, vojni heroj. * 1981: nenadna smrt – uradno “samomor”, neuradno verjetno likvidacija zaradi strahu pred Shehujevo močjo ali neodvisnostjo. * Po smrti: Shehu razglašen za “veleizdajalca” in “agenta več tujih služb” (Gestapo, ZDA, Jugoslavija, SZ, Nemčija). * Uničenje celotne družine: žena mrtva, sin samomor, vsi Shehujevi sodelavci odstranjeni ali likvidirani. * Hoxha osebno odgovoren za likvidacijo vseh notranjih ministrov med 1944–1983.

Question 95

Prenos oblasti in smrt Hoxhe (1985) Ramiz Alia kot naslednik

Answer 95

* Izbran kot naslednik, ker je manj karizmatičen, a popolnoma lojalen Hoxhi in partiji. * Obdrži ključne vzorce oblasti in še nekaj let ohranja kult osebnosti Hoxhe. * Počasi začenja omejene reforme, dopušča nekaj dialoga z mladimi in intelektualci, a spremembe so površinske.

Question 96

Smrt Enverja Hoxhe

Answer 96

* April 1985: Hoxha umre, Albanija doživi nacionalni šok – ljudje niso poznali druge oblasti ali življenjskega modela. * Hoxha zapusti obsežno zbirko spominov (več kot 7000 strani), ki ostajajo deloma skrivnost – podoba izjemno kultiviranega, a izjemno paranoičnega in brutalnega voditelja.

Question 97

Zaton režima in propad komunizma (1985–1991) Gospodarska kriza in politična stagnacija

Answer 97

* V 80-ih letih: nezmožnost odplačevanja zunanjega dolga, prepoved zadolževanja vpisana celo v ustavo (“večna samozadostnost”). * Dramatičen padec življenjskega standarda – najslabši v Evropi, splošna revščina, pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, dolge vrste za kruh, energente, zdravila.

Question 98

albanija Konec komunizma in prehod

Answer 98

* 1990–1991: začetek množičnih emigracij (prva velika izseljevanja, več kot 100.000 ljudi pobegne), množični protesti študentov in delavcev. * Padci režima, legalizacija opozicijskih strank, prve svobodne volitve. * Razkrivanje neobdelane preteklosti: tisoče tajnih dosjejev Sigurimi (tajne policije), razkritja o množičnih grobiščih, tragične osebne zgodbe. * Albanija stopi v proces demokratične tranzicije, a ostaja obremenjena s težkim zgodovinskim bremenom in gospodarskimi posledicami desetletij izolacije in totalitarizma.

Question 99

TURČIJA (ENOPREDMETNI) 1. Kemalizem in temeljne značilnosti moderne Turčije

Answer 99

* Kemalizem je temelj turške državnosti po razpadu Osmanskega cesarstva, oblikovan pod vodstvom Mustafe Kemala Atatürka. * Temelji na šestih stebrih (Altı Ok): republikanstvo (odpoved monarhiji), nacionalizem, reformizem, etatizem, sekularizem, populizem. * Ključne reforme: o Zakon o priimkih (1934) o Modernizacija šolstva, odprava fevdalizma in islamskih zakonov o Nova ustava 1924: parlamentarna republika, poslanci izvoljeni na 4 leta, predsednik imenuje premierja. o Dominantna Republikanska ljudska stranka (CHP).

Question 100

Turčija 1938–1945: Smrt Atatürka in nevtralnost v II. sv. vojni

Answer 100

* 1938: Smrt Atatürka, nasledil ga je İsmet İnönü. * Ohranitev kemalistične politike. * Turčija uradno nevtralna, a aktivna diplomacija: o 1939: pakt z Britanijo in Francijo, o 1941: pakt o nenapadanju z Nemčijo, o 1944–1945: prekine stike z Nemčijo, napove vojno osi, sodeluje na konferenci OZN, postane ustanovna članica.

Question 101

Začetki demokracije in nastanek opozicije po vojni

Answer 101

* 1946: nastanek Demokratske stranke (DP) – kritika avtokracije, zahteva več svoboščin, tržno gospodarstvo. * Volitve 1946: DP dobi 62 sedežev, volitve niso povsem poštene. * Volitve 1950: DP prepričljivo zmaga (Adnan Menderes premier, Celal Bayar predsednik); 10-letna oblast DP.

Question 102

Obdobje Demokratske stranke (1950–1960)

Answer 102

* Gospodarska politika: Spodbujanje zasebne pobude, tujega kapitala, razvoj podeželja, Marshallova pomoč, a v drugi polovici 50. let visoka inflacija in zadolženost. * Zunanja politika: o Pristop k Natu (1952), o Balkanski pakt (1953), o Antikomunistična drža, sodelovanje z ZDA. * Avtokracija in kriza: Po 1957 DP vse bolj avtoritarna (cenzura, pregon opozicije), protesti in nasilje, vladna represija.

Question 103

Prvi vojaški udar (27. maj 1960)

Answer 103

* Vojska (Cemal Gürsel) izvede udar, razpusti vlado, zapre vodilne politike (Bayar, Menderes). * Demokratska stranka prepovedana. * Sodišča na otoku Yassıada: 3 vodilni (Menderes, Zorlu, Polatkan) usmrčeni septembra 1961. * Komite narodne enotnosti – vojaška oblast.

Question 104

Nova ustava in politična nestabilnost (1961–1974)

Answer 104

* 1961: nova ustava (dvodomni parlament, ustavno sodišče, človekove pravice, omejevanje avtokracije). * Volitve 1961: politična fragmentacija (CHP, AP – naslednica DP). * Vloga vojske okrepljena. * Politična nestabilnost, spopadi levice in desnice. * 1971: vojaški memorandum, represija nad levico. * 1974: turška invazija na Ciper (zaščita turških Ciprčanov po grškem udaru na Cipru).

Question 105

Turčija in Ciprska kriza (1974)

Answer 105

* Ciprska kriza: etnični spopadi že od 1960, napetosti med grško in turško skupnostjo. * 1974: grška hunta s pomočjo EOKA-B izvede udar proti predsedniku Makariosu (cilj združitev z Grčijo). * Turčija izvede vojaško intervencijo (operacija Atilla), zavzame 37 % Cipra. * Na severu razglašena Turška republika Severni Ciper (TRNC) (priznana le od Turčije). * 200.000 beguncev, Nikozija razdeljena.

Question 106

Notranjepolitični razvoj Turčije v 70. letih

Answer 106

* Po začetni vojaški oblasti je politika razdeljena med kemaliste (CHP, Bülent Ecevit), Stranko pravičnosti (AP, Süleyman Demirel), islamiste (MSP, Erbakan), socialiste in ultranacionaliste (MHP, Sivi volkovi). * Politična fragmentacija, krhke koalicije, pogosti padci vlad. * Politično nasilje – vsakodnevni spopadi, atentati, militantno delovanje Sivi volkovi. * Ekonomija: inflacija, brezposelnost, odvisnost od zahodnih kreditov, pomanjkanje osnovnih dobrin. * 1971: vojaški memorandum, tehnična vlada. * 1973: zmaga CHP, nestabilna koalicija z islamisti, vlada hitro pade.

Question 107

Vzpon nasilja in ekonomska kriza pred udarom 1980

Answer 107

* Konec 70. let: vsesplošno politično nasilje, dnevno številne žrtve v ulicah. * Gospodarska kriza: ekstremna devalvacija lire, visoka inflacija, pomanjkanje goriva. * Parlamentarna blokada, politična nestabilnost, Demirelova vlada brez podpore. * Vojaška vaja NATA pred udarom.

Question 108

Vojaški udar 12. september 1980

Answer 108

* Vojska (Kenan Evren) razpusti parlament, prepove stranke, uvede policijsko uro, množične aretacije, represija nad družbo. * Cilj: "obnovitev reda in miru" (preko 2.500 mrtvih v zadnjem letu pred udarom). * Sledi priprava nove ustave (1982): predsednik dobi izvršno oblast, stranke lahko delujejo le z dovoljenjem vojske. * Referendum 1982: 91,4 % potrdi ustavo, Evren postane predsednik.

Question 109

Prehod v civilno oblast in politične spremembe (1983–1989)

Answer 109

* Volitve 1983: dovoljena tri stranke, zmaga Domovinska stranka (ANAP, Turgut Özal). * Gospodarske reforme: liberalizacija, privatizacija, zmanjševanje vpliva države, spodbujanje turizma in tujih vlaganj. * Socialne težave: visoka nepismenost, revščina, težave infrastrukture.

Question 110

Nadaljnji politični in družbeni razvoj (1989–1990)

Answer 110

* 1989: Özal postane predsednik. * Nova politična prestrukturiranja, oživljanje starejših politikov, nastanek Demokratične leve stranke (DSP, Zübeyde Erbakan). * Vpliv vojne v Zalivu (1990), sprejem kurdskih beguncev, podpora Azerbajdžanu, napeti odnosi z Grčijo (nafta, Egejsko morje).

Question 111

Kurdsko vprašanje in PKK (1983–1994)

Answer 111

* 1983: turščina kot edini uradni jezik, zaostrovanje z manjšinami. * 1984: PKK (Kurdska delavska stranka) začne oborožen upor. * Do sredine 90. let: tisoče žrtev, oblasti neuspešne pri zatiranju upora.

Question 112

Zunanja politika Turčije (od 1950 naprej)

Answer 112

* Trdna članica NATA od 1952, ključna v Trumanovi doktrini. * Sodelovanje v Korejski vojni, Balkanskem paktu, Bagdadskem paktu. * 1959: prošnja za članstvo v EGS, 1964 asociacijski sporazum. * 1995: carinska unija z EU. * Po Cipru: embargo ZDA, poslabšanje odnosov z Zahodom, okrepitev vpliva v Srednji Aziji in Bližnjem vzhodu, vojaško-industrijski razvoj.

Question 113

ZAČETEK DRUGE SVETOVNE VOJNE V GRČIJI (1940–1941) 1. Metaksasov režim in italijanska grožnja

Answer 113

* Grčija pod avtoritarnim režimom Ioannisa Metaksasa (od 1936), tesno povezana z monarhijo (kralj Jurij II.). * 28 oktober 1940: Italija pod Mussolinijem zahteva kapitulacijo; Metaksas znamenito zavrne ("Ohi!" – "Ne!"). * Italijani napadejo Grčijo preko Albanije; grška vojska z učinkovitim odporom potisne Italijane nazaj, zavzame Severni Epir (j. Albanija). * Vojna z Italijo okrepi nacionalno enotnost, a ustvari nove regionalne in politične napetosti.

Question 114

grčija Nemška invazija in okupacija

Answer 114

* Metaksas umre januarja 1941; politična oslabitev vlade. * 6 april 1941: Nemška invazija preko Bolgarije (Operacija Marita), zlom grške obrambe v Makedoniji. * 23 april 1941: Padec Aten, kralj in vlada pobegneta (najprej na Kreto, nato v Egipt/Bližnji vzhod). * Maj 1941: Padec Krete po hudih bojih z nemškimi padalci. * Grčija postane okupirana država.

Question 115

Okupacija, lakota in razdelitev

Answer 115

* Grško ozemlje razdeljeno med: o Nemce (Atene, Solun, ključna infrastruktura), o Italijane (večina kopenskega ozemlja), o Bolgare (severovzhodna Trakija in Makedonija). * Uvedba gospodarskih reparacij, izčrpavanje virov, razkroj ekonomije. * Huda lakota pozimi 1941/42 – okoli 100.000 mrtvih. * Močan črni trg, razkroj tradicionalnih vezi, upad morale. * Prvi znaki odpora: 31. maj 1941 – sramotenje nacističnega simbola na Akropoli.

Question 116

RAZVOJ ODPORA IN POLITIČNA POLARIZACIJA (1941–1944) 1. Nastanek političnih odporniških organizacij

Answer 116

* KKE (Komunistična partija Grčije) se iz marginalne sile preobrazi v narodnoosvobodilno gibanje. * September 1941: ustanovitev EAM (Nacionalna osvobodilna fronta) – koalicija levice, agrarcev, socialistov, intelektualcev. * EAM krepi politični vpliv, obljublja socialne in narodne reforme, emancipacijo žensk in mladine. * Ustanovitev ELAS (vojaško krilo EAM), mladinske organizacije in humanitarne mreže.

Question 117

Vzpon EAM/ELAS

Answer 117

* EAM hitro širi vpliv: vzpostavlja vzporedne upravne strukture, ljudska sodišča, šole. * V osvobojenih območjih vodi ljudsko oblast. * Ostale politične skupine marginalizirane, izgubljajo podporo.

Question 118

Ne-komunistične skupine in rivalstvo

Answer 118

* EDES (Nacionalna republikanska grška liga) pod Napoleon Zervasem, desnosredinska, deluje zlasti v Epiru. * Tudi EDES nasprotuje predvojni monarhiji, a ohranja več povezav z zahodom. * Grška monarhija in vlada v izgnanstvu (Kairo) nimata realnega vpliva.

Question 119

TUJI VPLIVI IN ZAOSTRITEV NOTRANJEGA KONFLIKTA (1942–1944) 1. Vloga Britancev in operacije SOE

Answer 119

* Britanska SOE podpira odpor, a hkrati ohranja monarhistično vizijo povojne Grčije. * Sodelovanje EAM in EDES v sabotažnih akcijah (npr. rušenje viaduktov, napadi na prometno infrastrukturo). * Britanci vedno bolj favorizirajo EDES zaradi strahu pred komunizmom.

Question 120

Notranji razkol in nasilje

Answer 120

* 1943–44: EAM/ELAS pričenja obračun z nekomunističnimi skupinami pod izgovorom kolaboracije. * Nastanek "varnostnih bataljonov" (prva protikomunistična milica, pogosto s pomočjo okupatorja). * Po kapitulaciji Italije (1943): ELAS prevzame orožje italijanskih enot, okrepi vojaško moč.

Question 121

POLITIČNA POGAJANJA IN "DOGOVOR O ODSTOTKIH" (1944) 1. Politična pogajanja in napetosti

Answer 121

* Avgust 1944: EAM pošlje delegacijo v Kairo k izgnani vladi – zahteve po vključitvi v novo oblast zavrnjene. * Libanonska konferenca (1944): Papandreou (vodja izgnane vlade) vodi pogajanja – EAM dobi nekaj ministrskih mest, ne pa ključnih resorjev. * Globoko nezaupanje, EAM pripravlja načrte za povojni prevzem oblasti.

Question 122

Churchill–Stalinov dogovor ("Percentages Agreement", oktober 1944)

Answer 122

* Churchill in Stalin v Moskvi skleneta sporazum: Grčija pod 90 % vplivom Britancev, SZ se umakne iz notranjih zadev Grčije. * Dogovor postavi temelje za britansko vojaško intervencijo ob koncu vojne.

Question 123

KONEC VOJNE, A ZAČETEK DRŽAVLJANSKE VOJNE (1944–1949) 1. Izbruh državljanske vojne

Answer 123

* 3 december 1944: množični protest EAM v Atenah, policija odpre ogenj, sledi spirala nasilja (15 mrtvih). * ELAS se spopade z britansko vojsko in vladnimi silami (dekemberski spopadi). * Kralj Jurij II. ostane v izgnanstvu, regent postane nadškof Damaskinos. * Papandreou odstopi, oblast prevzame Sofoulis.

Question 124

Volitve in referendum (1946)

Answer 124

* KKE bojkotira volitve (ocenjuje jih kot nepoštene), desnica zmaga. * Referendum vrne kralja Jurija II. na prestol (sporno visoka podpora). * Do decembra 1947 prepoved KKE in začetek legalnega preganjanja levice.

Question 125

VOJNA, TUJI VPLIVI IN KONEC DRŽAVLJANSKE VOJNE (1946–1949) 1. ZDA, Trumanova doktrina in Marshallov načrt

Answer 125

* Grčija postane ključno bojišče v začetni hladni vojni. * 1947: Trumanova doktrina – začetek ameriške vojaške in gospodarske pomoči (največji delež po UK). * 1948: začetek Marshallovega načrta, monetarna reforma, postopna stabilizacija.

Question 126

Komunistična strategija in poraz

Answer 126

* Ustanovitev Demokratične vojske Grčije (DSE), gverilski način bojevanja. * Od 1948/49 prehod na frontalno vojno, ki izčrpava komuniste. * Odvisnost od podpore Jugoslavije. * Po Tito–Stalinovem sporu (1948) Jugoslavija prekine pomoč grškim komunistom, ti ostanejo izolirani.

Question 127

Konec vojne (1949)

Answer 127

* Vrhunska ameriška vojaška in finančna pomoč vladnim silam. * 1949: odločilne ofenzive pod generalom Papagosom; poraz Demokratične vojske. * Tisoči mrtvih, množične deportacije in beg v vzhodno Evropo/SZ. * Grčija ostane zunaj komunističnega bloka.

Question 128

OBNOVA, POLITIČNA NESTABILNOST IN EKONOMSKI RAZVOJ (1949–1967) 1. Neprestana politična nestabilnost (1949–1955)

Answer 128

* Februar 1950: konec vojnega stanja, volitve. * Menjava številnih vlad, pogosti preobrati v koalicijah. * Zaradi ameriškega pritiska: uvedba večinskega volilnega sistema (utrditev desnice).

Question 129

Vladavina Papagosa in ekonomska konsolidacija

Answer 129

* Aleksandros Papagos – predsednik vlade, ostra antikomunistična politika, prva stabilna vlada v povojni Grčiji. * Devalvacija drahme, stabilizacijski ukrepi, razcvet nepremičninskega trga. * Gradbeništvo (opeka, cement), velik kapital od grške diaspore in pomorstva. * Pomorska flota Grčije postane največja na svetu. * Balkanski pakt (Grčija, Jugoslavija, Turčija) – obramba pred SZ.

Question 130

Socialno-gospodarske spremembe

Answer 130

* Urbanizacija: delež urbanega prebivalstva zraste s 40 % na 60 % (1950–1970). * Notranje in zunanje migracije: selitev podeželskega prebivalstva v mesta, 700.000 ljudi zapusti domove zaradi vojne. * Močna emigracija (1952–1980): 12 % prebivalstva odide (Avstralija, ZDA, Kanada, Nemčija), kasneje vračanje in investicije. * Turizem: hitro rastoč sektor po letu 1953, pomemben vir deviz.

Question 131

CIPRSKO VPRAŠANJE IN POLITIČNE NAPETOSTI (1955–1967) 1. Ciper – nacionalno vprašanje

Answer 131

* 1955: ustanovitev EOKA (vodja Grivas), borba za enosis (združitev s Grčijo). * Vodenje pogajanj nadškof Makarios III.; Britanci, Turčija in grška vlada razdeljene. * 1959/60: dogovor v Londonu in Zürichu – Ciper postane neodvisna država (ne del Grčije), Makarios predsednik. * Ustava daje turški manjšini nesorazmerno politično moč. * Karamanlis doma kritiziran zaradi kompromisa, osredotoči se na evropsko integracijo.

Question 132

Politične napetosti in prva volilna reforma

Answer 132

* 1965: volitve, prvič tudi ženske volivke, majhna večina Grške zveze (center). * Koalicija s socialisti (EDA); nasprotovanje Natu, poudarjena nacionalna neodvisnost. * Vojska (IDEA) vidi vlado kot grožnjo, zlasti zaradi Papandreoujeve (in sinove) povezanosti z levico.

Question 133

KRIZA, DIKTATURA IN PONOVNA DEMOKRATIZACIJA (1967–1974) 1. Kriza med kraljem in Papandreoujem (1965–1967)

Answer 133

* Spori med kraljem Konstantinom II. in Georgiosom Papandreoujem glede nadzora nad vojsko. * Papandreou želi obvladovati obrambno ministrstvo; kralj to zavrne, sledijo javna trenja, odstop premierja, politična nestabilnost. * Poskus oblikovanja "tehničnih" vlad brez stabilne večine – vladajoči vakuum.

Question 134

Vojaški udar in diktatura (1967–1974)

Answer 134

* 21 april 1967: skupina mladih častnikov (Papadopoulos, Pattakos, Makarezos) izvede vojaški udar – strah pred levico in socialisti. * Hišni pripor za Papandreouja, neuspešen poskus kraljevega protiudara, kralj v izgon. * Uvedba diktature, nova ustava, represija (tajna policija, zbiranje dosjejev, politične čistke). * 1973: protesti študentov (Pravna fakulteta, Politehnika), upor mornarice; represija, inflacija, padanje podpore režimu.

Question 135

Ciperska kriza in padec diktature

Answer 135

* Julij 1974: vojaška hunta organizira državni udar na Cipru proti Makariosu (Grivas, EOKA B), cilj enosis. * Turčija izvede vojaško invazijo na severni Ciper; razdelitev otoka, množične migracije. * Diktatura izgubi domačo in mednarodno podporo.

Question 135

Obnova demokracije (Metapolitefsi)

Answer 135

* 24 julij 1974: Karamanlis se vrne iz izgnanstva, oblikuje civilno vlado. * Obnova parlamentarne demokracije, politična tranzicija.

Question 136

NOVI POLITIČNI RED IN EVROPSKE INTEGRACIJE (1974–1990) 1. Obnova demokracije in ustavna ureditev (1974–1980)

Answer 136

* Volitve novembra 1974: zmaga Nova demokracija (Karamanlis). * Referendum o monarhiji: 69 % proti, konec kraljevine. * Nova ustava 1975: kompromis med predsedniškim in parlamentarnim sistemom; predsednik izvoljen v parlamentu, ima omejena pooblastila. * Vzpon PASOK-a (Andreas Papandreou), nov politični tekmec na levi. * Grčija protestno izstopi iz Nata (1974) zaradi ciprskega vprašanja; poveča vlogo v neuvrščenih in evropskih forumih.

Question 136

Evropska gospodarska skupnost in Karamanlis kot predsednik

Answer 136

* 1976: prošnja za članstvo v EGS; Komisija predlaga 10-letno prehodno obdobje. * 1979: pogodba o pridružitvi podpisana, Grčija stopi na evropsko pot. * 1980: Karamanlis postane predsednik države, Nova demokracija še vodi vlado. * PASOK nasprotuje integraciji, trdi, da pomeni izgubo suverenosti.

Question 137

Zmaga PASOK-a in ekonomske težave (1981–1989)

Answer 137

* 1981: PASOK zmaga na volitvah; Andreas Papandreou obljubi socialno državo, višjo javno porabo, nacionalizacije, protiameriško retoriko. * Hitro povečanje državne porabe (8 % BDP leta 1980, 17 % BDP 1985), inflacija, nova posojila, devalvacija drahme (1983). * EGS (kasneje EU) postane največji finančni podpornik Grčije. * 1985: PASOK dobi drugi mandat, gospodarska stabilizacija z mednarodno pomočjo, a brez strukturnih reform. * Opažen klientelizem, pogosti škandali, vse večje zadolževanje, zloraba evropskih sredstev. * PASOK kljub vsemu ostaja popularen zaradi socialnih programov.

Question 137

Politična kriza in prelom (1989–1990)

Answer 137

* 1989: PASOK izgubi večino zaradi korupcijskih afer; opozicija ne zmore sestaviti vlade. * Oblikovana koalicija z levico (KKE/EDA), vlada narodne enotnosti. * 1990: trikratne volitve; Nova demokracija zmaga in sestavi vlado. * Papandreou obtožen zaradi neizvedenih reform javne uprave in povečanja dolga; osnova za poznejšo ekonomsko krizo (2008).

Question 137

Romunska vojna politika in ozemeljske ambicije (1940–1944) Začetek sodelovanja z Nemčijo in ozemeljske ambicije

Answer 137

* Po Hitler–Stalin paktu (1939) Nemčija uvaža nafto iz SZ, a so romunska polja (Ploiești) ključna za nemško industrijo. * 12. junij 1941: Hitler obvesti Antonescuja o napadu na SZ. Cilj: povrnitev Besarabije in Severne Bukovine, ki sta bili priključeni SZ. * Romunija se pod Antonescujem aktivno vključi v vojno proti SZ. * Po začetnih uspehih (Besarabija, Bukovina) sledi zasedba Odesse in Transnistrije – upravljanje tega območja prevzame Romunija. * Romunske čete sodelujejo v napadih proti SZ globoko v notranjost (proti Volgi in Azovskemu morju). * Število romunskih vojakov močno pade: iz 228.000 (nov. 1942) na 73.000 (jan. 1943) zaradi hudih izgub.

Question 138

romunija Judovsko vprašanje in deportacije Politika romanizacije in antisemitizem

Answer 138

* Antonescujeva vlada zasleduje politični in ekonomski antisemitizem (ne toliko rasnega kot nacisti): cilj je romanizacija gospodarstva. * Ukrepi: zaplemba premoženja, podjetij, stanovanj Judov in njihova menjava z etničnimi Romuni. * Kljub vsemu do 1943 še vedno okoli 6000 Judov na delovnih mestih (zaradi pomanjkanja kadra).

Question 138

romunija Deportacije (1941–1943)

Answer 138

* Po zavzetju Besarabije: deportacije Judov v Transnistrijo (110.000 ljudi, več kot polovica jih umre v težkih pogojih). * Deportacije Romov (25.000, polovica jih umre). * Romunija sicer ne sodeluje v množičnih deportacijah v nacistična taborišča (npr. Auschwitz), predvsem zaradi Antonescujevega pragmatizma in dvomov v končno zmago Nemčije.

Question 138

romunija Poraz pri Stalingradu in politični preobrat

Answer 138

* Zima 1942/43: Poraz pri Stalingradu – Antonescu se zaveda, da je vojna izgubljena. * Romunija se skuša približati zahodnim zaveznikom (tajna pogajanja v Kairu). * Sovjetska zveza obljubi, da ne bo zahtevala sprememb političnega sistema ali novih ozemelj. * Pogoji kapitulacije: prekinitev zavezništva z Nemčijo, vojna napoved Nemčiji, vojna odškodnina SZ, vrnitev severne Transilvanije.

Question 139

Državni udar in konec Antonescujevega režima (1944)

Answer 139

* 23. avgust 1944: Kralj Mihael I. izvede državni udar, odstavi Antonescuja. * Oblikovan Narodni blok (komunisti, socialni demokrati, liberalci, kmetijska stranka). * Sovjetska vojska vkoraka v Bukarešto; Nemci se umaknejo. * Romunija je obravnavana kot poražena država, Sovjeti prevzamejo nadzor (tudi nad zavezniško kontrolno komisijo). * Romunija mora plačati 300 milijonov $ vojne odškodnine SZ, množično odvzemanje surovin in industrijskih izdelkov.

Question 140

romunija 1944-48 vojne izgube politične spremembe in volitve

Answer 140

Vojne izgube * Romunska vojska sodeluje v Budimpeštanski operaciji, napreduje do Prage; več kot 250.000 žrtev (dec. 1944 – maj 1945). Politične spremembe in volitve * Prve volitve pod novim režimom (po dogovoru z ZDA in VB) so prirejene, služijo legitimizaciji komunistične oblasti. * V vlado so vključeni posamezni predstavniki kmetijcev in liberalcev, vendar je vse pod nadzorom komunistov in SZ. * 6. marec 1947: Kralj Mihail I. pod prisilo abdicira, država postane ljudska republika. * Sovjetska vojska ostane v Romuniji do 1958.

Question 140

Prevzem oblasti v Romuniji (1944–1948) Konec vojne, preobrazba oblasti

Answer 140

* 13. september 1944: Podpis premirja s SZ. * Vlada pod Sasnacesujem pade pod pritiskom komunistov. * Po kratki vladi Rădescuja (do marca 1945) predsednik vlade postane Petru Groza, ki je pod neposrednim vplivom komunistov in SZ. * Komunisti postopoma prevzemajo oblast: ustanavljajo stražarske svete, postavljajo svoje prefekte, nadzirajo lokalno upravo, policijo in žandarmerijo. * Kmetijci in liberalci so v opoziciji, kralj pa brez podpore zahodnih sil.

Question 141

Notranjepolitični spopadi in utrditev partijske oblasti (1945–1952) Frakcije v KPR

Answer 141

* Moskvoska frakcija (Ana Pauker, Teohari Georgescu) – močne povezave z Moskvo. * Domača frakcija (Gheorghe Gheorghiu-Dej) – stari komunistični zaporniki. * Do 1952 Gheorghiu-Dej izloči Paukerjevo, si zagotovi nadzor nad partijo in državo. * Po Stalinovi smrti (1953) in še posebej po madžarski vstaji 1956 sledi manjša liberalizacija, a dejanska oblast ostane v rokah Gheorghiu-Deja.

Question 142

Gospodarska in politična transformacija (1945–1960) Sovjetski model in nacionalizacija

Answer 142

* Intenzivna nacionalizacija: industrija, banke, velike kmetije, infrastruktura. * Uvedba težke industrije po sovjetskem vzoru (Sovrom podjetja), vključno s skupnimi podjetji z SZ. * Sistematična kolektivizacija kmetijstva v več fazah: o Prva faza: kombinacija “korenčka in palice”, z ugodnostmi za kolektivno delo. o Druga faza (1953–56): počasnejši tempo zaradi političnih napetosti. o Tretja faza (1957–62): prisila, deportacije, dokončna kolektivizacija – do 1962 skoraj vsa zemlja v kolektivni lasti. * S tem je država zagotovila stalno oskrbo industrije s hrano, a povzročila veliko revščino na podeželju.

Question 143

romunija Vzpostavitev represivnega aparata in rezanje salame

Answer 143

Vzpostavitev represivnega aparata * Ustanovitev Securitate (1948–1951): tajna policija, ki nadzoruje vse sfere življenja, izvaja množične aretacije in prisilno delo. * Uvedba Milicie kot nove policijske sile, ki nadomešča staro policijo. * Dovoljenja za selitve, stalni nadzor prebivalstva, mreža zaporov in delovnih taborišč. Taktika “rezanja salame” * Postopno odstranjevanje opozicije z diskreditacijo, sodnimi procesi, zapiranjem vodij, nadzorom nad mediji. * Opozicijske stranke so do 1948 praktično izbrisane iz javnega življenja.

Question 144

preobrat romunije cenzura in nadzor in religija

Answer 144

Cenzura in nadzor * Stroga cenzura: literatura, zgodovinopisje, znanost – vse je podrejeno marksistični razlagi in političnim interesom. * Prepoved “neprimernih” avtorjev, umetnikov, zgodovinarjev; povzdigovanje lojalnih povprečnih kadrov. Religija in manjšine * Državni nadzor nad vsemi cerkvami, odstranitev neprimernih duhovnikov. * Grško-katoliška cerkev razglašena za “sovražnico”, duhovniki prisilno prestopijo v pravoslavje, škofje zaprti. * Katoliška cerkev (večinoma madžarska) – zaprtje šol, aretacije, nacionalizacija premoženja. * Vse religije pod strogo državno kontrolo, vera postopno izrinjena iz javnega življenja. * Šolstvo brez verouka, sekularizacija družbe.

Question 144

romunija Družbeni in kulturni preobrat Vzgoja nove elite

Answer 144

* Izobraževalni sistem: prednost za otroke iz delavskih/kmečkih družin, diskriminacija premožnih. * Obvezne mladinske, pionirske, študentske organizacije – vzgoja v partijskem duhu.

Question 145

Industrializacija in kolektivizacija

Answer 145

* Glavni poudarek na težki industriji (jeklarstvo, metalurgija, strojegradnja, kemična industrija, transport). * Skupna podjetja Sovrom: SZ izčrpava romunske vire, po Stalinovi smrti se večina podjetij prenese pod romunski nadzor. * Med 1950–1960 se industrijska proizvodnja večkratno poveča, a potrošnja prebivalstva, hrana, stanovanja so zapostavljeni. * Kolektivizacija povzroči veliko nezadovoljstvo in ekonomske težave na podeželju, mnogi kmetje so prisilno preseljeni ali aretirani.

Question 146

Politika do manjšin Madžari Nemci

Answer 146

Madžari * Prvotno načrtovana avtonomija (1952 Madžarska avtonomna regija), a v praksi skoraj brez pomena – po madžarski revoluciji 1956 dodatno zatiranje. * Zmanjšanje šolstva v madžarščini, univerze združene, cilj asimilacija. * Madžari ostajajo največja manjšina, a pod stalnim nadzorom. Nemci * Po vojni ideja o izgonu, a sprejet kompromis: dopuščena omejena pravica, kasneje dovoljena izseljevanja v ZR Nemčijo v zameno za devize (4.000–10.000 DM na osebo). * Število Nemcev: 500.000 (po vojni) → 120.000 (1970), država prejme skoraj 700 milijonov DM.

Question 146

Nacionalizem, kulturna politika in homogenizacija družbe

Answer 146

* Komunistična oblast zlorablja nacionalizem za utrditev oblasti, redefinira nacionalno identiteto v socialističnem duhu. * Zahodne in “buržoazne” vrednote odrinjene, v ospredju mit o “proletarskem narodu”. * Akademije, znanost in književnost pod stalnim političnim nadzorom. * Rezultat: kulturna, jezikovna in etnična homogenizacija, skoraj popoln nadzor nad vsemi sferami družbenega življenja.

Question 147

romunija politika do manjšin judi romi

Answer 147

Judi * Po vojni ostane približno 340.000 Judov (iz 750.000 pred holokavstom), do 1970-ih le še 25.000, do 1992 le 9.000. * Podpora izseljevanju v Izrael (118.000 izseljenih 1948–1951). * Glavne judovske institucije razpuščene, nadzor nad rabini in skupnostjo. Romi * Politika asimilacije in prisilnega naseljevanja, poskusi vključevanja v delo, šolanje, povečanje rodnosti (Ceaușescujeva prepoved splava). * Število Romov naraste z 104.000 (1956) na vsaj 230.000 (1977), po ocenah tudi več. * Do konca 80. let so Romi druga največja manjšina v Romuniji.

Question 147

Sklep: Posledice in dolgotrajni vplivi romunija

Answer 147

* Romunija postane izrazito centralizirana, enopartijska socialistična država, kjer je vsak vidik javnega in zasebnega življenja pod nadzorom partije. * Kulturna in znanstvena produkcija večinoma v službi režima. * Religija in manjšine skoraj popolnoma podrejene ali odstranjene. * Država postane etnično in kulturno homogena, represivna in nadzorovana družba s trajnimi posledicami za identiteto in pluralnost romunske družbe.

Question 148

vzpon Nicolaeja Ceaușesca in utrditev režima (1965–1971) Politične in institucionalne spremembe

Answer 148

* 1965: Smrt Gheorghiu-Deja; oblast prevzame Nicolae Ceaușescu (kmečkega porekla, brez formalne izobrazbe, a vešč partijskega delovanja). * Nova ustava, preimenovanje države v Socialistična republika Romunija. * Ceaușescu: Hitro kopičenje funkcij, začetek gradnje osebnega kulta, retorično poudarja samostojnost, neodvisnost od Moskve. * Odpiranje proti Zahodu: Obisk Nixona (1969), članstvo v GATT, IMF (1971), navezava stikov z ZDA in zahodno Evropo – Romunija kot "posebna" socialistična država. * 1968: Ceaușescu javno obsodi sovjetsko invazijo na Češkoslovaško – popularnost doma, spoštovanje na Zahodu, strah pred Sovjeti → ustanovitev "patriotske straže", oboroževanje civilistov. * Kljub odpiranju politična pluralnost še vedno nedopustna.

Question 149

Preobrat – julijske teze in ponovni obrat v avtoritarizem (1971–1974) Ideološka radikalizacija

Answer 149

* 1971: Po obisku Kitajske in Severne Koreje Ceaușescu sprejme "julijske teze": povratek k ortodoksnemu marksizmu, kultu osebnosti, množični mobilizaciji, ideološkemu nadzoru in disciplini. * Poudarek na boju proti "meščanskemu duhu" in zahodnemu vplivu. * Elena Ceaușescu (žena) postane druga najmočnejša figura v državi – kadrovska politika, vpliv na znanost, predvidena kot naslednica sina Nicuja. * 1974: Ceaușescu postane tudi predsednik republike – združuje funkcije šefa partije, države in vrhovnega poveljnika.

Question 149

ROMUNIJA 1960–1989: Nacionalni komunizem, razmah, represija in propad 1. Vzpon nacionalnega komunizma in odmik od Sovjetske zveze (1960–1971) Nacionalni komunizem in romunska posebnost

Answer 149

* Tradicionalno protirusko razpoloženje elit (intelektualci, meščanstvo), ki ga partija instrumentalizira za utrjevanje podpore režimu. * Sprostitev represije nad elito: Večja svoboda v kulturnem, znanstvenem in javnem življenju; poudarek na romunski zgodovinski avtohtonosti (Daci, Tračani), zmanjševanje ruske vloge v zgodovini in javnosti. * De-rusifikacija: Ukinitev pouka ruščine, preimenovanja ulic, mest, institucij; poudarek na zahodni kulturi, več stikov z ZDA, Francijo, VB. * 1958: Odhod zadnjih sovjetskih vojakov in svetovalcev – občutek samostojnosti. * Deklaracija o neodvisnosti (1964): KP Romunije javno zahteva pravico do lastne poti v socializmu in odklanja sovjetsko nadrejenost. * Gospodarski uspehi: Industrijalizacija, splošna zaposlenost, dvig standarda, več hrane in potrošnih dobrin, izboljšave v zdravstvu in šolstvu. * Zadnji politični zapornik izpuščen 1964. * Politična pluralnost ni dovoljena – partija je še vedno edina sila.

Question 150

Družba, in oblast v 70. in 80. letih Struktura oblasti in družbe

Answer 150

* Masovno širjenje članstva v partiji (3,8 mio članov), rotacija kadrov, da ne bi nastali lokalni centri moči. * Oblast temelji na izključni vključenosti v partijsko organizacijo. * Zdravstvo in izobraževanje dostopna, brezposelnost formalno odpravljena (umetno ustvarjena delovna mesta).

Question 151

, gospodarstvo v 70. in 80. letih

Answer 151

Gospodarstvo * Industrijalizacija s posojili Zahoda: velik zunanji dolg, nakup zahodne tehnologije, zagon megalomanskih projektov (Donava–Črno morje, Parlament, preureditev Bukarešte). * Obsesija s poplačilom dolga: V 80. letih odpoved skoraj vsemu uvozu, racionalizacija hrane, energije, zdravil; drastično padanje življenjskega standarda. * Socialna stiska: Mnoga podjetja imajo umetno zaposlenost, prisilno nižanje porabe, pomanjkanje osnovnih dobrin, mrzle zime in množična lakota.

Question 152

romunija kultura zgodovinopisje 70-80

Answer 152

Kultura in zgodovinopisje * Popolna politična in kulturna kontrola: Pisci, umetniki, znanstveniki preizkušajo meje, a cenzura je stalna. * Zgodovinopisje: Antiruska naracija, poveličevanje Dacijcev, Tračanov, mitologizacija romunske avtohtonosti. * Kult osebnosti Ceaușesca: Poveličevanje sebe in družine, reinterpretacija zgodovine (Antonescu kot varuh naroda).

Question 153

. Razkroj in propad režima (1977–1989)

Answer 153

Kriza in odpor * Gospodarska kriza: Pomanjkanje, nizke plače, izredne razmere v energetiki, prehrani, apatičnost in razočaranje v družbi. * Ceaușescu ignorira zahteve po reformah, odklanja Gorbačovovo perestrojko in glasnost, popolnoma izoliran od realnosti. * Režim postaja "socializem v eni družini" – koncentracija moči v rokah Ceaușescujevih, razraščanje nepotizma, korupcije. Upor in zlom * Pismo šesterice (1989): Opozorilo partijskih veteranov o nujnosti sprememb – vsi kaznovani s hišnim priporom.

Question 153

Ključne značilnosti režima Nicolaeja Ceaușesca

Answer 153

* Kult osebnosti: Glorifikacija Ceaușesca in žene Elene, obsežna propaganda. * Nacionalni komunizem: Poudarek na samostojnosti, nacionalizmu, avtohtonosti, protiruski in protisovjetski retoriki. * Ekonomija: Velik zunanji dolg, megalomanski gradbeni projekti, umetna socialna varnost, v 80. letih množično stradanje in pomanjkanje. * Represija: Rotacija kadrov, vsesplošna vloga tajne policije (Securitate), množična cenzura, nadzor nad vsakdanom. * Zgodovinopisje: Poveličevanje Dacijcev, Trakih, zmanjševanje pomena ruske in slovanske dediščine. * Zatiranje opozicije: Hišni pripori, aretacije, cenzura, brutalno zatiranje protestov, popoln nadzor nad javnostjo. * Konec: Hiter, dramatičen zlom režima decembra 1989; javno sojenje in usmrtitev diktatorja in žene.

Question 154

* Decembrska revolucija 1989:

Answer 154

o 15. december – Temišvar: poskus premestitve madžarskega pastorja Tőkésa sproži množične proteste. o Protesti se razširijo v Cluj, nato v Bukarešto. o Brutalno zatiranje protestov (streljanje na množico, več sto žrtev). o 20 december: Ceaușescujev govor v Bukarešti – množica ga izžvižga, režim izgublja nadzor. o 22 december: pobeg s helikopterjem, aretacija v vojaški bazi. o 25 december: izredno sojenje in usmrtitev Nicolaeja in Elene Ceaușescu zaradi "genocida in izdaje" (vodstvo upora, npr. Ion Iliescu, pospeši proces, da prepreči večji konflikt ali razkritja mreže sodelavcev). * Simbolni konec: Zlom režima je hiter, dramatičen, označuje konec avtokratske diktature v Vzhodni Evropi.