ivešič jugoslavija 2 Flashcards
(51 cards)
1
Q
jugoslavija Vpliv Anschlussa in notranjepolitične spremembe (1938–1941)
A
- Anschluss (marec 1938): Nemčija priključi Avstrijo, Jugoslavija dobi nacistično Nemčijo za neposredno severno sosedo.
- Sledi politična prilagoditev: Jugoslavija uvaja “judovske zakone” (neizvršeni), gospodarsko in politično se priklanja Nemčiji.
- Notranjepolitične razmere:
o 1929: Uvedba kraljeve diktature (kralj Aleksander I. Karađorđević).
o 1934: Atentat na kralja Aleksandra v Marseillu → regentstvo kneza Pavla, mladoletni kralj Peter II.
o 1939: Knez Pavle omogoči ustanovitev Banovine Hrvaške (sporazum Cvetković–Maček; ban Šubašić), kar sproži slovensko in srbsko vprašanje.
o Banovina ima lastne volitve, priznanje hrvaške identitete, a povzroča nacionalne napetosti.
2
Q
jugoslavija Zunanjepolitične okoliščine in pristop k Trojnemu paktu (1939–1941)
A
- 1939: Mussolini napade in okupira Albanijo.
- Oktober 1940: Italija neuspešno napade Grčijo, Grki vdrejo v Albanijo.
- Hitler pripravlja napad na SZ (operacija Barbarossa), želi mir na Balkanu.
- Romunija in Bolgarija priključeni k silam osi, Jugoslavija ostaja nevtralna, a pod gospodarskim pritiskom Nemčije.
- Marec 1941: Jugoslavija razpravlja o pristopu k Trojni pakt (Nemčija, Italija, Japonska) – cilj je ostati izven vojne.
o Slabo opremljena in organizirana vojska spodbuja podpis pakta.
o 25. marec 1941: podpis pristopa v Berlinu (zunanji minister Cinca Marković), Jugoslavija obljubi, da ne bo vojaško sodelovala.
3
Q
jugoslavija Državni udar (27. marec 1941) in nemška invazija
A
- Nasprotovanje Banovini Hrvaški in Trojnemu paktu v Srbiji vodi do državnega udara.
o 27. marec 1941: Državni udar pod vodstvom generala Dušana Simovića.
o Razglasitev polnoletnosti kralja Petra II., Simović postane premier.
o Churchill zadovoljen, Anglija slavi.
o Nova vlada ne razveljavi Trojnega pakta, kar Nemcem služi kot povod za napad. - april 1941: Nemčija in njene zaveznice napadejo Jugoslavijo in Grčijo.
o Bombardiranje Beograda: Ubit slovenski politik Marko Natlačen.
o Jugoslovanska vojska povsem nepripravljena, mobilizacija nepopolna.
o 10. april 1941: Razglašena Neodvisna država Hrvaška (NDH) pod vodstvom ustašev.
- april 1941: Nemčija in njene zaveznice napadejo Jugoslavijo in Grčijo.
4
Q
jugoslavija Okupacija in razkosanje Jugoslavije (april 1941)
A
- NDH zavzame osrednjo Hrvaško, BiH, del Slovenije, Zemun.
- Madžarska: severni deli Vojvodine.
- Italija: Dalmacija z otoki, Črna gora, deli Slovenije.
- Kosovo: priključeno italijanski “Veliki Albaniji”.
- Bolgarija: večina Makedonije (tam so judje rešeni pred holokavstom).
- Banat: pod nemško upravo iz Beograda.
5
Q
jugoslavija Oborožen odpor in razkol med partizani in četniki (poletje/jesen 1941)
A
- junij 1941: napad Nemčije na SZ; Stalin pozove komunistične partije k odporu.
- KPJ začne odpor, sprva sodeluje s četniki (Draža Mihailović).
- Največji uspeh v Črni gori, jesen 1941: Užička republika (sedež orožja, narodne banke), delno sodelovanje med partizani (Tito) in četniki.
- Kmalu sledi razkol:
o Četniki: pasivni odpor, računajo na pomoč zaveznikov.
o Partizani: aktivna gverila, sabotaže (nacistična represalija: 100 talcev za enega ubitega Nemca).
o Ključen spor: delitev denarja iz užiške banke.
6
Q
jugoslavija Propad Užičke republike, reorganizacija partizanov (konec 1941–1942)
A
- Užička republika propade pod nemškim pritiskom.
- Partizani se umaknejo v Sandžak (Foča), tam se reorganizirajo.
- Konec 1941: ustanovitev Prve proletarske brigade.
- Partizani razširjajo gibanje v Slovenijo (ustanavljanje brigad).
7
Q
jugoslavija Odpornost in delovanje med vojno (1942–1943)
A
- Zima 1942: hude izgube v Bosni (marš mimo Sarajeva v Fočo, številne smrti, amputacije).
- Operacija Trio (maj–junij 1942): Nemci in zavezniki napadajo partizane in četnike.
- Britanska SOE ocenjuje partizane in četnike kot enakovredno učinkovite, oba dobivata pomoč zaveznikov.
- Bolgarski kralj Boris III: pošlje vojsko v Niš, omogoči Nemcem premike proti SZ.
- Partizani osvobajajo ozemlja okrog Bihaća.
- November 1942: 1. zasedanje AVNOJ v Bihaću: začetek politične formalizacije odporniškega gibanja in nastanek NOVJ.
8
Q
jugoslavija Ključne bitke in prelomnice (1943)
A
- Bitka na Neretvi (pomlad 1943): Evakuacija ranjencev, izjemen partizanski preboj.
- Bitka na Sutjeski (maj–junij 1943): zadnja skupna ofenziva Nemcev in Italijanov, partizani se prebijejo, kompleks Sutjeska kot simbol.
- september 1943: Kapitulacija Italije, partizani prevzamejo orožje in ozemlje.
- Britanci začnejo jasno favorizirati partizane (poročila, pomoč z orožjem).
- november 1943: 2. zasedanje AVNOJ v Jajcu – federalizacija, odložitev odločitve o monarhiji/repubiliki, AVNOJ predstavniški organ vseh narodov, sklep o zaplembi premoženja Nemcev, priznanje Makedoncev in Črnogorcev, Tito postane maršal, razglasitev Demokratične federativne Jugoslavije (DFJ), sklepi o priključitvi slovenskega in hrvaškega ozemlja.
9
Q
jugoslavija Poslednja faza vojne (1944–1945)
A
- Maj 1944: Nemški desant na Drvar (lov na Tita) – neuspešen.
- Centralizacija partizanske komande, slovenski komunisti izgubijo del samostojnosti (Tito zagotovi lastno vojsko in jezik).
- Začasna vlada Tito–Šubašić, čakajo razplet glede državne ureditve.
- Kraljeva vlada v izgnanstvu umakne podporo četnikom (ta preide partizanom).
- Avgust 1944: Tito razglasi amnestijo za sodelavce okupatorja.
- September 1944: Kralj Peter II. iz Londona poziva ljudi, naj se pridružijo partizanom.
- Oktober 1944: Rdeča armada in partizani osvobodijo Beograd.
- Sledi čistka, pobijanje domnevnih kolaborantov (znani seznami, npr. Kragujevac, Teharje, Šentvid, Kočevje, Tezno …).
- Nemci in zavezniki bežijo, množično uničevanje infrastrukture (železnic).
10
Q
jugoslavija Zaključek vojne, povojna nasilja in spremembe (1945)
A
- maj 1945: zadnji odpor NDH; množične izgube na obeh straneh.
- Kapitulacija nemške vojske v Topolšici.
- Umik domobrancev in ustašev na Koroško (britanska cona); izročitev, vračanje v Jugoslavijo.
o Tezno, Teharje, Šentvid, Kočevje: množična grobišča, povojni poboji.
o Skupno več kot 700 množičnih grobišč v Sloveniji. - Pobiti in izgnani Nemci: zaplemba premoženja, izgon manjšin.
- Pomembna pričevanja o odgovornosti za poboje (Titov govor, depeša Kidriču).
- Povojni poboji in izgoni trajajo do septembra 1945.
11
Q
Ključne osebe
A
- Knez Pavle – regent, podpis Trojnega pakta.
- Petar II. Karađorđević – kralj, polnoletnost razglašena med udarom.
- Cvetković in Maček – dogovor o Banovini Hrvaški.
- Fran Udovič – predsednik Slovenske ljudske stranke.
- Cinca Marković – zunanji minister, podpisnik Trojnega pakta.
- Dušan Simović – vodja državnega udara.
- Marko Natlačen – slovenski politik, umorjen 1941.
- Draža Mihailović – vodja četnikov.
- Josip Broz Tito – vodja partizanov, maršal Jugoslavije.
12
Q
Jugoslavija po drugi svetovni vojni (1945–1964):
1. Prva povojna leta in oblikovanje nove oblasti
A
- Povojne volitve (1945): Volitve niso bile svobodne in poštene – na voljo je bila le ena izbira (Ljudska fronta), glasovanje je bilo netajno in odkrito, kar je onemogočalo nasprotovanje režimu.
- Churchill: Volitve posmehljivo označil kot “konjsko dirko z enim konjem”.
- Preoblikovanje države: Iz Kraljevine Jugoslavije v Demokratično federativno Jugoslavijo (DFJ), nato Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ), pozneje Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).
13
Q
AVNOJ in ustava iz leta 1946
A
- Drugo zasedanje AVNOJ (Jajce, 1943): Temelj za novo državno ureditev, potrditev pravice narodov do samoodločbe, odrinitev monarhije.
- Ustava FLRJ (1946): Temelji na Stalinovi ustavi SZ (1936), a z razliko, da ima vsaka republika svojo vojsko.
o Priznani narodi: Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Makedonci.
o Uradni jeziki: slovenščina, hrvaščina, srbščina, makedonščina.
o Dvodomni parlament: Zvezni svet in Svet narodov.
14
Q
jugoslavija po 2.sv. Meje in strankarska struktura
A
- Mejne dileme: Nepoštena razmejitev, spori glede Vojvodine in določenih vasi v Hercegovini; politične odločitve prevladujejo nad strokovnimi komisijami.
- Posebnost: Vsaka republika ima svojo komunistično partijo (razlikuje se od SZ), po 1948 ustanovljene tudi bosanska in črnogorska partija.
- Simetrična zgradba federacije: Državna in partijska struktura zrcalno urejeni po republikah – vpliv tudi na reformne trende drugod po Vzhodni Evropi.
15
Q
jugoslavija po 2.sv Utrjevanje oblasti in represija
A
- OF postane Narodna fronta: Široko politično zavezništvo na papirju, a v resnici vodi vse Komunistična partija.
- Represija: Montirani sodni procesi, prisilno delo, dolgotrajni zapori (primeri: Angela Vode, Čaka Vukovića).
- Nacionalizacija, kolektivizacija: Po sporu s Stalinom (1948) brutalna kolektivizacija (npr. upor kmetov v Cazinu).
- Zastraševanje kot orodje oblasti.
16
Q
Mladinske brigade in integracija
A
- Ustanavljanje mladinskih delovnih brigad: Glavni cilj – povezovanje mladih različnih narodov, gradnja “bratstva in enotnosti”.
- Vojaška služba: Obvezno zunaj lastne republike – dodatna krepitev integracije.
17
Q
Nacionalna politika in “korenizacija”
A
- Politika podpore manjšim narodom (“korenizacija”): Narodi naj bi dosegli enak razvojni nivo.
- Makedonija: Ustvarjen knjižni jezik, narodno gledališče, univerza po vojni – primer hitre nacionalne emancipacije.
18
Q
Notranja ureditev in posebnosti federacije
A
- Šest republik, pet narodov, štirje jeziki.
- Vojvodina: Avtonomna pokrajina z veliko madžarsko manjšino (pol milijona Madžarov, več kot 20 narodnosti).
- Kosovo in Metohija: Posebna oblast z večinsko albanskim prebivalstvom, znotraj Srbije.
- Strah pred srbsko dominacijo: Od tod decentralizacija in posebne ureditve.
19
Q
Mednarodni odnosi: Bolgarija in Albanija
A
- Načrtovana balkanska federacija: Po vojni tesno sodelovanje z Bolgarijo in Albanijo (pogodba Tito–Dimitrov 1947, Bled).
o Možnosti: konfederacija ali federacija s priključitvijo Bolgarije in Albanije. - Spopad s Stalinom: Stalin se ustraši močne balkanske zveze izven njegovega nadzora – to postane povod za spor.
20
Q
Spor s Kominformom (Informbirojem, 1948)
A
- Informbiro: Koordinacija komunističnih partij Vzhodnega bloka, sedež v Beogradu.
- Vzroki spora: Jugoslovanska samostojnost pri socializmu, načrti za federacijo, Titova neodvisnost.
- junij 1948: Informbiro zahteva zamenjavo jugoslovanskega vodstva.
- Posledice: Čistke domnevnih stalinistov, taborišče Goli otok (ok. 16.000 ljudi).
- Andrej Hebrang: Hrvaški komunist, aretiran in umorjen.
- Jugoslavija izključena iz socialističnega bloka: Obrne se k zahodu, prejema pomoč iz ZDA (“Keeping Tito afloat”).
21
Q
Destalinizacija in začetek samoupravljanja (1949–1956)
A
- Sprva stalinizacija: Da bi dokazali lojalnost, nato postopna destalinizacija.
- Voditelji: Tito, Kardelj, Ranković, Đilas.
- kongres KPJ (1952): Preimenovanje v Zvezo komunistov Jugoslavije (ZKJ), uvajanje delavskega samoupravljanja.
- Projekt atomske bombe: Ambiciozni načrti, a zaradi pomanjkanja tehnološke podpore propadejo.
- 1956: Beograjska deklaracija (Hruščov prizna Jugoslavijo kot “posebno socialistično pot”).
- Madžarska revolucija 1956: Pokazala razlike med SZ in Jugoslavijo.
22
Q
Nacionalna gradnja in identiteta (1950–1963)
A
- Nacionalno vprašanje: Še vedno odprto, predvsem glede BiH (muslimani kot narod), vprašanja jezika in kulture.
- Popis 1953: Kategorija “Jugoslovan neopredeljen” za muslimane in otroke iz mešanih zakonov.
- Jezikovna politika: Novi Sad dogovor (1954) – srbohrvaščina, latinica in cirilica, prvi odpor hrvaških jezikoslovcev.
- Poskus ustvarjanja nadnacionalne identitete: Komunalni sistem (od 1956), toda identiteta narodov ostaja močna.
- Boris Pahor, hrvaška pomlad: Kritike poskusov izenačevanja narodnosti.
23
Q
Đilasova afera (1953–1954)
A
- Milovan Đilas: Kritizira privilegije partijskega sloja, zagovarja demokratizacijo.
- 1954: Đilas izključen iz vseh funkcij, kasneje zaprt, postane simbol opozicije (delo “The New Class”).
- Podpora evropskih socialistov, še večje povezovanje Jugoslavije z neuvrščenimi.
24
Q
Prelomi in reforma (1958–1964)
A
- Trboveljski štrajk (1958): Oblast ga vidi kot nacionalistično grožnjo, posledica socialnih razmer.
- Gibanje neuvrščenih: Tito eden ključnih pobudnikov, Jugoslavija pomembna v “tretjem bloku” hladne vojne.
- Razprave o prihodnosti federacije: Pirjevec proti odpravi republik, Kardelj in reformisti za več avtonomije; Tito in Ranković za centralizem.
- Muslimani kot narod: 60. leta – uvaja se kategorija “Musliman” (večinoma v BiH).
- Nova ustava (1963): Večja suverenost republik, ustanovljen SIF, nacionalni ključ za kadrovanje.
- kongres ZKJ (1964): Tito izrecno proti jugoslovanski naciji, zmeda v partijskem vrhu, sprejeta neuspešna ekonomska reforma.
25
Vloga partije, notranja dinamika in razpad Jugoslavije (1960–1990):
1. Struktura in vloga KPJ/ZKJ
* Hierarhična piramidna struktura:
o Najvišji organ: kongres.
o Med kongresi: Centralni komite (CK) in Izvršni komite (vlada znotraj partije).
o Odločitve sprejete od zgoraj navzdol (Tito na vrhu), a občasno pritisk “od spodaj navzgor” (protesti, civilna sfera).
* Totalitarna logika: vse ključne politične, gospodarske in kulturne odločitve so bile v rokah partije.
26
2. Jugoslovanstvo kot problem
* Dvojno jugoslovanstvo:
o Politično/ideološko (jugoslovanstvo kot partijska identiteta).
o Nacionalno (približno 250.000 oseb se identificira kot "Jugoslovani" in zahteva nacionalne pravice).
* Odprt boj: Objavljanje pisem, analiz, razprav v partiji, ugotovitev, da gre za fluidno identiteto brez skupnega jezika ali kulture.
* Jugoslovani kot narod: Država jih ne priznava kot polnopravno nacionalno skupnost.
27
Nacionalni ključ in borba za položaje jugoslavija
* Nacionalni ključ: kvotni sistem za delež narodnosti v političnih in vojaških strukturah.
* Jugoslovani so problem za kvote (identiteta ni jasno določena); posamezniki se glede na potrebo uvrščajo v različne skupine.
* Strah pred zlorabami: »Neopredeljeni« zaobidejo sistem in pridobijo privilegije.
28
jugoslavija Ustavne reforme 1963–1974
* Ustava 1963: uvedba republiških ustavnih sodišč.
* Amandmaji 1968: okrepitev Zbora narodov, Kosovo in Vojvodina skoraj na ravni republik.
* Ustava 1974:
o Najdaljša ustava na svetu, država postane de facto konfederacija.
o Vse odločitve zahtevajo soglasje vseh republik.
o Kompleksnost in nerazumljivost tudi za pravnike.
29
Teritorialna obramba in reforma vojske jugoslavija
* Strah po Češki pomladi 1968 sproži reformo: koncept “totalne vojne”.
* JLA kot prva obrambna linija, sledi teritorialna obramba po republikah (vsaka v svojem jeziku).
* Vojska kot orodje integracije, a tudi nacionalne avtonomije.
30
jugoslavija Jezikovna in kulturna vprašanja
* Uradni jeziki: od 1946 srbščina, hrvaščina, slovenščina, makedonščina; kasneje srbohrvaščina kot skupni jezik.
* Odpornost v Sloveniji (zahteve po uporabi slovenščine).
* V JLA uradni jezik srbohrvaščina.
* Prevajanje v albanščino in slovenska pritožba zaradi cirilice v uradnih dopisih.
* Srbohrvaščina kot sporni jezik v pošti, carini, železnici.
31
Nacionalna vprašanja in razpad skupne identitete
* Padec Rankovića (1966): Konec “močne roke” UDBE, Srbi doživijo politični šok.
* Priznanje Muslimanov kot naroda (1968): dodatne napetosti.
* Deklaracija hrvaških jezikoslovcev (1967): zahteva ločen hrvaški jezik.
* Srbski odziv: zahteve po spremembi RTV programov.
* Tito odgovarja z represijo, mediji govorijo o nacionalni nevarnosti.
32
Ekonomske reforme in delavski sveti jugoslavija
* Ekonomska reforma 1960-ih: neuspešna, birokratski boj glede dobička in investicij.
* Delavski sveti: teorija o samoupravljanju, a praksa neučinkovita zaradi etničnih in republiških interesov.
* Sklad za manj razvite republike (solidarnostni model), a spori o prerazporejanju.
* Jugoslavija kot model za države tretjega sveta, sama proučuje tuje modele.
33
Protesti, napetosti in narodni preporodi (1968–1971)
* Študentski protesti 1968 v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani (nezadovoljstvo, zahteve po spremembah, represija).
* Kosovo: protesti 1968 brutalno zatrti, migracije v tujino.
* Pojav narodnih preporodov: Slovenci, Črnogorci, Muslimani (Bošnjaki) razpravljajo o svoji identiteti in prihodnosti.
o Slovenci: esej “Vprašanje naroda” (Pirjevec, 1971) – razmejitev med narodom (kultura) in nacijo (politična suverenost).
o Črnogorci: razprave o posebni identiteti.
o Muslimani: od 1968 priznani kot narod, kampanja za opredelitev, uspeh pri popisu 1971.
34
Hrvaška pomlad (MASPOK, 1967–1971)
* Gibanje MASPOK: množična podpora, temeljno vprašanje jezik in status Hrvaške v federaciji.
* Deklaracija o hrvaškem jeziku (1967), Matica hrvatska, študentski protesti.
* Hrvaška elita zahteva več ekonomskih in političnih pravic, nadzor nad valutami, nasprotuje srbski dominaciji.
* Zvezna partija (Beograd) se odzove s čistko: odstavitve voditeljev, intelektualcev, menjava direktorjev, “padec” slovenskih liberalcev.
* Centralizacija oblasti: konec obdobja liberalizacije.
35
Ustava 1974 in njene posledice jugoslavija
* Kompromis med narodi, država postane konfederacija.
* Kolektivno predsedstvo, rotacija vodstva, Tito življenjski predsednik.
* Avtonomija pokrajin Kosovo in Vojvodina v Srbiji – razlog za poznejše konflikte.
36
Srbski odziv in Modra knjiga (1977)
* Srbi zahtevajo spremembo ustave zaradi zmanjšane učinkovitosti Srbije kot posledice avtonomije pokrajin.
37
Titova smrt in začetek krize (1980)
* Tito umre 4. maja 1980, uveden sistem kolektivnega predsedstva, a brez karizmatične avtoritete.
* Naraščajoča nacionalna trenja, gospodarska kriza, padec standarda, dolgove.
38
Popis 1981: “Plima Jugoslovanov”
* 1.016.000 Jugoslovanov – Jugoslovanstvo kot obrambni mehanizem mešanih okolij.
* Partija zmedena, nova vprašanja o identiteti.
39
Gospodarska kriza v 80. letih
* Visoka inflacija (do 80 %), zunanji dolg zraste s 6 na 20 milijard USD (1975–1980).
* Racionalizacija, šverc, vrste za bencin, padec življenjskega standarda, brezposelnost.
40
Kosovska kriza (1981)
* Študentski protesti na Kosovu, zahteva po statusu republike, albanskem jeziku, lastni univerzi.
* Represija, aretacije, emigracije v tujino (Švica, Nemčija), kjer nastajajo politične organizacije albanske diaspore.
41
Intelektualni odziv, kulturna kritika in liberalizacija (80. leta)
* Knjige, filmi, cenzura popušča, vse več kritik režima.
* Pleterski (“Narodi – Jugoslavija – Revolucija”) zagovarja konfederalno naravo države že od AVNOJ-a.
42
Srbski nacionalizem in Memorandum SANU (1986)
* Milošević prevzame oblast (1986/87), Memorandum SANU – Srbi “žrtve sistema”, poziv k centralizaciji, zaščiti Srbov na Kosovu.
* Avtorji Memoranduma politično izolirani, a Milošević izkoristi tematiko za dvig nacionalizma.
43
Miloševićev vzpon in antibirokratska revolucija (1987–1989)
* Množični mitingi, menjava partijskih vodstev v pokrajinah.
* Agrokomerc afera, nadaljnja destabilizacija, pritisk za spremembe ustav (najprej srbske).
* “Nihče vas ne sme tepsti!” – Milošević postane simbol srbskega nacionalizma.
44
Razpad ZKJ in prve svobodne volitve (1990)
* Proti koncu 80. let: večstrankarski sistem, prve svobodne volitve (Slovenija, Hrvaška).
* 14. kongres ZKJ (januar 1990): slovenska delegacija zapusti kongres, konec enotne ZKJ.
* Ozadje: padec Berlinskega zidu, razpad Sovjetske zveze, Jugoslavija se približuje razpadu.
45
Bosna in Hercegovina (1991–1995)
* Razpad skupščine in referendumi: Srbi bojkotirajo osamosvojitveni referendum (3. marec 1992), večinsko muslimansko-hrvaško prebivalstvo izglasuje neodvisnost.
* Ustanovitev Republike Srbske (RS), srbska vojaška mobilizacija, izbruh vojne.
* Obleganje Sarajeva (1992–1996): Najdaljše obleganje glavnega mesta v sodobni zgodovini (1.452 dni, 14.000 mrtvih).
* Genocid v Srebrenici (julij 1995): Najhujši vojni zločin v Evropi po 1945, množični pokol več kot 8.000 Bošnjakov pod poveljstvom Ratka Mladića.
* Daytonski sporazum (december 1995): Konec vojne, Bosna razdeljena na dve entiteti (Federacija BiH in Republika Srpska).
o Vzpostavljen zapleten državni sistem (tričlansko predsedstvo, kantoni, visoki predstavnik OZN z izvršno močjo).
o Po letu 2000: pogoste blokade, politična nefunkcionalnost, trajni medetnični napetosti.
46
I. Hrvaška (1990–1995): Osamosvojitev in Domovinski rat (ŽE POVZETO) ???
* 1990: Na prvih večstrankarskih volitvah zmaga HDZ pod vodstvom Franja Tuđmana. Začnejo se procesi osamosvajanja, kar povzroči napetosti s srbsko manjšino v državi.
* 1991: Hrvaška 25. junija razglasi neodvisnost. Srbski uporniki s podporo JLA nasprotujejo odcepitvi in zasedejo dele hrvaškega ozemlja (zlasti Krajino).
* 1991–1995: Izbruhne Domovinski rat (Domovinska vojna) – spopad med hrvaškimi silami ter srbskimi uporniki in JLA. Konflikt vključuje obleganje mest (npr. Vukovar) in množične zločine.
* 1992: Hrvaška postane mednarodno priznana država in članica OZN.
* 1995: Hrvaška izvede vojaške operacije Bljesak in Nevihta (Oluja), s katerimi ponovno zavzame večino okupiranega ozemlja.
Glavni vzroki:
* Hrvaška težnja po neodvisnosti.
* Nasprotovanje srbske manjšine in Beograda.
* Razpad Jugoslavije in nacionalistične napetosti.
Posledice:
* Okoli 20.000 mrtvih in več sto tisoč razseljenih.
* Hrvaška si zagotovi ozemeljsko celovitost
* Dolgoročne napetosti s Srbijo in srbsko manjšino
47
Srbija (1991–2000)
* Režim Slobodana Miloševića:
o Oblikovanje Zvezne republike Jugoslavije (SRJ: Srbija in Črna gora, 1992–2003).
o Gospodarska kriza, hiperinflacija, rast organiziranega kriminala.
o Avtoritarno vladanje, zatiranje politične opozicije in neodvisnih medijev.
* Kosovo:
o Od druge polovice 90. let: naraščajoči spopadi med srbsko vojsko in albansko OVK.
o 1999: NATO bombardira Srbijo (Operacija Allied Force) – prisilni umik srbske vojske, Kosovo postane pod mednarodno upravo (UNMIK).
o 2008: Kosovo razglasi neodvisnost (še vedno ni priznano s strani Srbije, Rusije, Kitajske).
* Zaton Miloševićeve oblasti:
o 2000: Poraz na volitvah, množični protesti, oblast prevzame opozicija pod vodstvom Zorana Đinđića.
o 2001: Milošević aretiran, izročen Haagu.
o 2003: Atentat na Đinđića, velika akcija proti kriminalu ("Sablja").
o 2003: Ustanovljena Srbija in Črna gora kot nova državna skupnost.
48
Makedonija:
* 1991: Makedonija izvede referendum in se mirno osamosvoji – brez večjih spopadov.
* 2001: Kratek notranji konflikt med makedonskimi varnostnimi silami in albanskimi uporniki (Ohridski sporazum konča nasilje, zagotovi pravice albanski manjšini).
* Dolgotrajni spori z Grčijo glede imena ("Severna Makedonija" uradno šele od 2019).
49
Albanija in širši vpliv razpada Jugoslavije
* Albanija: Politična in gospodarska tranzicija po padcu komunizma; sprejme val beguncev iz Kosova, destabilizacija zaradi regionalnih konfliktov.
* Celoten Balkan: Razpad Jugoslavije povzroči trajne posledice – zamrznjeni konflikti, spori glede meja, vprašanje beguncev in manjšin, trajne etnične napetosti.
50
Črna gora:
* Del Zvezne republike Jugoslavije (1992–2003), kasneje državne skupnosti Srbija in Črna gora (2003–2006).
* 2006: Referendum o neodvisnosti, Črna gora postane prvič v zgodovini samostojna država.
* Po osamosvojitvi: Hiter prehod v evroatlantske integracije.
51
Države naslednice in evropske integracije
* Slovenija: Prva postane članica EU in Nata (2004).
* Hrvaška: Vstopi v Nato (2009), v EU (2013).
* Drugi: Postopne težnje k integraciji, a ovire zaradi nerešenih vprašanj, reform in medetničnih napetosti (BiH, Srbija, Kosovo, Makedonija, Črna gora).
