ivešič romunija 2 Flashcards
(26 cards)
Romunska vojna politika in ozemeljske ambicije (1940–1944)
Začetek sodelovanja z Nemčijo in ozemeljske ambicije
- Po Hitler–Stalin paktu (1939) Nemčija uvaža nafto iz SZ, a so romunska polja (Ploiești) ključna za nemško industrijo.
- junij 1941: Hitler obvesti Antonescuja o napadu na SZ. Cilj: povrnitev Besarabije in Severne Bukovine, ki sta bili priključeni SZ.
- Romunija se pod Antonescujem aktivno vključi v vojno proti SZ.
- Po začetnih uspehih (Besarabija, Bukovina) sledi zasedba Odesse in Transnistrije – upravljanje tega območja prevzame Romunija.
- Romunske čete sodelujejo v napadih proti SZ globoko v notranjost (proti Volgi in Azovskemu morju).
- Število romunskih vojakov močno pade: iz 228.000 (nov. 1942) na 73.000 (jan. 1943) zaradi hudih izgub.
romunija Judovsko vprašanje in deportacije
Politika romanizacije in antisemitizem
- Antonescujeva vlada zasleduje politični in ekonomski antisemitizem (ne toliko rasnega kot nacisti): cilj je romanizacija gospodarstva.
- Ukrepi: zaplemba premoženja, podjetij, stanovanj Judov in njihova menjava z etničnimi Romuni.
- Kljub vsemu do 1943 še vedno okoli 6000 Judov na delovnih mestih (zaradi pomanjkanja kadra).
romunija Deportacije (1941–1943)
- Po zavzetju Besarabije: deportacije Judov v Transnistrijo (110.000 ljudi, več kot polovica jih umre v težkih pogojih).
- Deportacije Romov (25.000, polovica jih umre).
- Romunija sicer ne sodeluje v množičnih deportacijah v nacistična taborišča (npr. Auschwitz), predvsem zaradi Antonescujevega pragmatizma in dvomov v končno zmago Nemčije.
romunija Poraz pri Stalingradu in politični preobrat
- Zima 1942/43: Poraz pri Stalingradu – Antonescu se zaveda, da je vojna izgubljena.
- Romunija se skuša približati zahodnim zaveznikom (tajna pogajanja v Kairu).
- Sovjetska zveza obljubi, da ne bo zahtevala sprememb političnega sistema ali novih ozemelj.
- Pogoji kapitulacije: prekinitev zavezništva z Nemčijo, vojna napoved Nemčiji, vojna odškodnina SZ, vrnitev severne Transilvanije.
Državni udar in konec Antonescujevega režima (1944)
- avgust 1944: Kralj Mihael I. izvede državni udar, odstavi Antonescuja.
- Oblikovan Narodni blok (komunisti, socialni demokrati, liberalci, kmetijska stranka).
- Sovjetska vojska vkoraka v Bukarešto; Nemci se umaknejo.
- Romunija je obravnavana kot poražena država, Sovjeti prevzamejo nadzor (tudi nad zavezniško kontrolno komisijo).
- Romunija mora plačati 300 milijonov $ vojne odškodnine SZ, množično odvzemanje surovin in industrijskih izdelkov.
romunija 1945/47/58
vojne izgube
politične spremembe in volitve
Vojne izgube
* Romunska vojska sodeluje v Budimpeštanski operaciji, napreduje do Prage; več kot 250.000 žrtev (dec. 1944 – maj 1945).
Politične spremembe in volitve
* Prve volitve pod novim režimom (po dogovoru z ZDA in VB) so prirejene, služijo legitimizaciji komunistične oblasti.
* V vlado so vključeni posamezni predstavniki kmetijcev in liberalcev, vendar je vse pod nadzorom komunistov in SZ.
* 6. marec 1947: Kralj Mihail I. pod prisilo abdicira, država postane ljudska republika.
* Sovjetska vojska ostane v Romuniji do 1958.
Prevzem oblasti v Romuniji (1944–1945)
Konec vojne, preobrazba oblasti
- september 1944: Podpis premirja s SZ.
- Vlada pod Sasnacesujem pade pod pritiskom komunistov.
- Po kratki vladi Rădescuja (do marca 1945) predsednik vlade postane Petru Groza, ki je pod neposrednim vplivom komunistov in SZ.
- Komunisti postopoma prevzemajo oblast: ustanavljajo stražarske svete, postavljajo svoje prefekte, nadzirajo lokalno upravo, policijo in žandarmerijo.
- Kmetijci in liberalci so v opoziciji, kralj pa brez podpore zahodnih sil.
Notranjepolitični spopadi in utrditev partijske oblasti (1945–1952)
Frakcije v KPR
- Moskvoska frakcija (Ana Pauker, Teohari Georgescu) – močne povezave z Moskvo.
- Domača frakcija (Gheorghe Gheorghiu-Dej) – stari komunistični zaporniki.
- Do 1952 Gheorghiu-Dej izloči Paukerjevo, si zagotovi nadzor nad partijo in državo.
- Po Stalinovi smrti (1953) in še posebej po madžarski vstaji 1956 sledi manjša liberalizacija, a dejanska oblast ostane v rokah Gheorghiu-Deja.
Gospodarska in politična transformacija (1945–1960)
Sovjetski model in nacionalizacija
- Intenzivna nacionalizacija: industrija, banke, velike kmetije, infrastruktura.
- Uvedba težke industrije po sovjetskem vzoru (Sovrom podjetja), vključno s skupnimi podjetji z SZ.
- Sistematična kolektivizacija kmetijstva v več fazah:
o Prva faza: kombinacija “korenčka in palice”, z ugodnostmi za kolektivno delo.
o Druga faza (1953–56): počasnejši tempo zaradi političnih napetosti.
o Tretja faza (1957–62): prisila, deportacije, dokončna kolektivizacija – do 1962 skoraj vsa zemlja v kolektivni lasti. - S tem je država zagotovila stalno oskrbo industrije s hrano, a povzročila veliko revščino na podeželju.
romunija Vzpostavitev represivnega aparata in rezanje salame
Vzpostavitev represivnega aparata
* Ustanovitev Securitate (1948–1951): tajna policija, ki nadzoruje vse sfere življenja, izvaja množične aretacije in prisilno delo.
* Uvedba Milicie kot nove policijske sile, ki nadomešča staro policijo.
* Dovoljenja za selitve, stalni nadzor prebivalstva, mreža zaporov in delovnih taborišč.
Taktika “rezanja salame”
* Postopno odstranjevanje opozicije z diskreditacijo, sodnimi procesi, zapiranjem vodij, nadzorom nad mediji.
* Opozicijske stranke so do 1948 praktično izbrisane iz javnega življenja.
preobrat romunije cenzura in nadzor in religija
Cenzura in nadzor
* Stroga cenzura: literatura, zgodovinopisje, znanost – vse je podrejeno marksistični razlagi in političnim interesom.
* Prepoved “neprimernih” avtorjev, umetnikov, zgodovinarjev; povzdigovanje lojalnih povprečnih kadrov.
Religija in manjšine
* Državni nadzor nad vsemi cerkvami, odstranitev neprimernih duhovnikov.
* Grško-katoliška cerkev razglašena za “sovražnico”, duhovniki prisilno prestopijo v pravoslavje, škofje zaprti.
* Katoliška cerkev (večinoma madžarska) – zaprtje šol, aretacije, nacionalizacija premoženja.
* Vse religije pod strogo državno kontrolo, vera postopno izrinjena iz javnega življenja.
* Šolstvo brez verouka, sekularizacija družbe.
romunija Družbeni in kulturni preobrat
Vzgoja nove elite
- Izobraževalni sistem: prednost za otroke iz delavskih/kmečkih družin, diskriminacija premožnih.
- Obvezne mladinske, pionirske, študentske organizacije – vzgoja v partijskem duhu.
Industrializacija in kolektivizacija
- Glavni poudarek na težki industriji (jeklarstvo, metalurgija, strojegradnja, kemična industrija, transport).
- Skupna podjetja Sovrom: SZ izčrpava romunske vire, po Stalinovi smrti se večina podjetij prenese pod romunski nadzor.
- Med 1950–1960 se industrijska proizvodnja večkratno poveča, a potrošnja prebivalstva, hrana, stanovanja so zapostavljeni.
- Kolektivizacija povzroči veliko nezadovoljstvo in ekonomske težave na podeželju, mnogi kmetje so prisilno preseljeni ali aretirani.
Politika do manjšin
Madžari
Nemci
Madžari
* Prvotno načrtovana avtonomija (1952 Madžarska avtonomna regija), a v praksi skoraj brez pomena – po madžarski revoluciji 1956 dodatno zatiranje.
* Zmanjšanje šolstva v madžarščini, univerze združene, cilj asimilacija.
* Madžari ostajajo največja manjšina, a pod stalnim nadzorom.
Nemci
* Po vojni ideja o izgonu, a sprejet kompromis: dopuščena omejena pravica, kasneje dovoljena izseljevanja v ZR Nemčijo v zameno za devize (4.000–10.000 DM na osebo).
* Število Nemcev: 500.000 (po vojni) → 120.000 (1970), država prejme skoraj 700 milijonov DM.
Nacionalizem, kulturna politika in homogenizacija družbe
- Komunistična oblast zlorablja nacionalizem za utrditev oblasti, redefinira nacionalno identiteto v socialističnem duhu.
- Zahodne in “buržoazne” vrednote odrinjene, v ospredju mit o “proletarskem narodu”.
- Akademije, znanost in književnost pod stalnim političnim nadzorom.
- Rezultat: kulturna, jezikovna in etnična homogenizacija, skoraj popoln nadzor nad vsemi sferami družbenega življenja.
romunija politika do manjšin judi romi
Judi
* Po vojni ostane približno 340.000 Judov (iz 750.000 pred holokavstom), do 1970-ih le še 25.000, do 1992 le 9.000.
* Podpora izseljevanju v Izrael (118.000 izseljenih 1948–1951).
* Glavne judovske institucije razpuščene, nadzor nad rabini in skupnostjo.
Romi
* Politika asimilacije in prisilnega naseljevanja, poskusi vključevanja v delo, šolanje, povečanje rodnosti (Ceaușescujeva prepoved splava).
* Število Romov naraste z 104.000 (1956) na vsaj 230.000 (1977), po ocenah tudi več.
* Do konca 80. let so Romi druga največja manjšina v Romuniji.
Sklep: Posledice in dolgotrajni vplivi romunija
- Romunija postane izrazito centralizirana, enopartijska socialistična država, kjer je vsak vidik javnega in zasebnega življenja pod nadzorom partije.
- Kulturna in znanstvena produkcija večinoma v službi režima.
- Religija in manjšine skoraj popolnoma podrejene ali odstranjene.
- Država postane etnično in kulturno homogena, represivna in nadzorovana družba s trajnimi posledicami za identiteto in pluralnost romunske družbe.
vzpon Nicolaeja Ceaușesca in utrditev režima (1965–1971)
Politične in institucionalne spremembe
- 1965: Smrt Gheorghiu-Deja; oblast prevzame Nicolae Ceaușescu (kmečkega porekla, brez formalne izobrazbe, a vešč partijskega delovanja).
- Nova ustava, preimenovanje države v Socialistična republika Romunija.
- Ceaușescu: Hitro kopičenje funkcij, začetek gradnje osebnega kulta, retorično poudarja samostojnost, neodvisnost od Moskve.
- Odpiranje proti Zahodu: Obisk Nixona (1969), članstvo v GATT, IMF (1971), navezava stikov z ZDA in zahodno Evropo – Romunija kot “posebna” socialistična država.
- 1968: Ceaușescu javno obsodi sovjetsko invazijo na Češkoslovaško – popularnost doma, spoštovanje na Zahodu, strah pred Sovjeti → ustanovitev “patriotske straže”, oboroževanje civilistov.
- Kljub odpiranju politična pluralnost še vedno nedopustna.
Preobrat – julijske teze in ponovni obrat v avtoritarizem (1971–1974)
Ideološka radikalizacija
- 1971: Po obisku Kitajske in Severne Koreje Ceaușescu sprejme “julijske teze”: povratek k ortodoksnemu marksizmu, kultu osebnosti, množični mobilizaciji, ideološkemu nadzoru in disciplini.
- Poudarek na boju proti “meščanskemu duhu” in zahodnemu vplivu.
- Elena Ceaușescu (žena) postane druga najmočnejša figura v državi – kadrovska politika, vpliv na znanost, predvidena kot naslednica sina Nicuja.
- 1974: Ceaușescu postane tudi predsednik republike – združuje funkcije šefa partije, države in vrhovnega poveljnika.
ROMUNIJA 1960–1989: Nacionalni komunizem, razmah, represija in propad
1. Vzpon nacionalnega komunizma in odmik od Sovjetske zveze (1960–1971)
Nacionalni komunizem in romunska posebnost
- Tradicionalno protirusko razpoloženje elit (intelektualci, meščanstvo), ki ga partija instrumentalizira za utrjevanje podpore režimu.
- Sprostitev represije nad elito: Večja svoboda v kulturnem, znanstvenem in javnem življenju; poudarek na romunski zgodovinski avtohtonosti (Daci, Tračani), zmanjševanje ruske vloge v zgodovini in javnosti.
- De-rusifikacija: Ukinitev pouka ruščine, preimenovanja ulic, mest, institucij; poudarek na zahodni kulturi, več stikov z ZDA, Francijo, VB.
- 1958: Odhod zadnjih sovjetskih vojakov in svetovalcev – občutek samostojnosti.
- Deklaracija o neodvisnosti (1964): KP Romunije javno zahteva pravico do lastne poti v socializmu in odklanja sovjetsko nadrejenost.
- Gospodarski uspehi: Industrijalizacija, splošna zaposlenost, dvig standarda, več hrane in potrošnih dobrin, izboljšave v zdravstvu in šolstvu.
- Zadnji politični zapornik izpuščen 1964.
- Politična pluralnost ni dovoljena – partija je še vedno edina sila.
Družba, in oblast v 70. in 80. letih
Struktura oblasti in družbe
- Masovno širjenje članstva v partiji (3,8 mio članov), rotacija kadrov, da ne bi nastali lokalni centri moči.
- Oblast temelji na izključni vključenosti v partijsko organizacijo.
- Zdravstvo in izobraževanje dostopna, brezposelnost formalno odpravljena (umetno ustvarjena delovna mesta).
, gospodarstvo v 70. in 80. letih
Gospodarstvo
* Industrijalizacija s posojili Zahoda: velik zunanji dolg, nakup zahodne tehnologije, zagon megalomanskih projektov (Donava–Črno morje, Parlament, preureditev Bukarešte).
* Obsesija s poplačilom dolga: V 80. letih odpoved skoraj vsemu uvozu, racionalizacija hrane, energije, zdravil; drastično padanje življenjskega standarda.
* Socialna stiska: Mnoga podjetja imajo umetno zaposlenost, prisilno nižanje porabe, pomanjkanje osnovnih dobrin, mrzle zime in množična lakota.
romunija kultura zgodovinopisje 70-80
Kultura in zgodovinopisje
* Popolna politična in kulturna kontrola: Pisci, umetniki, znanstveniki preizkušajo meje, a cenzura je stalna.
* Zgodovinopisje: Antiruska naracija, poveličevanje Dacijcev, Tračanov, mitologizacija romunske avtohtonosti.
* Kult osebnosti Ceaușesca: Poveličevanje sebe in družine, reinterpretacija zgodovine (Antonescu kot varuh naroda).
. Razkroj in propad režima (1977–1989)
Kriza in odpor
* Gospodarska kriza: Pomanjkanje, nizke plače, izredne razmere v energetiki, prehrani, apatičnost in razočaranje v družbi.
* Ceaușescu ignorira zahteve po reformah, odklanja Gorbačovovo perestrojko in glasnost, popolnoma izoliran od realnosti.
* Režim postaja “socializem v eni družini” – koncentracija moči v rokah Ceaușescujevih, razraščanje nepotizma, korupcije.
Upor in zlom
* Pismo šesterice (1989): Opozorilo partijskih veteranov o nujnosti sprememb – vsi kaznovani s hišnim priporom.
