ivešič- bolgarija Flashcards
(20 cards)
1
Q
bolgarija Nevtralnost in zunanji pritiski (1939–1940)
A
- Kralj Boris III je vodil politiko nevtralnosti, odporen proti vstopu v vojno kljub pritiskom Nemčije, VB in SZ.
- Po paktiranju Nemčije in SZ (avgust 1939) Bolgarija išče bolj neodvisno pot, a se izogne tako sovjetski kot nacistični okupaciji.
- Zunanji pritiski: Sovjetski predlogi za sodelovanje zavrnjeni, tudi ponudba Mussolinija za izhod na Egejsko morje (1940) ni sprejeta.
- Vzgoja mladine: Ustanovljena organizacija Branik – patriotska, vojaško vzgojena mladina.
- Zakon o obrambi naroda (1940): Prva diskriminacija Judov (davek na premoženje, izguba podjetij, razpustitev judovskih organizacij).
- Leta 1940 so močne države rekle Romuniji, naj vrne pokrajino Bolgariji.
Romunija je to naredila, da se ne bi začela vojna.
Sovjetska zveza je bila tiho, ker takrat ni bila v sporu z Nemčijo.
2
Q
bolgarija Pristop k Trojnemu paktu in balkanski konflikti (1941)
A
- Februar 1941: Bolgarija pristopi k Trojnemu paktu (Nemčija, Italija, Japonska), a sprva ne napove vojne VB/ZDA (to stori po Pearl Harborju).
- Nemški častniki v Sofiji (december 1940): Tajni dogovori o vojaški podpori in integraciji v nacistični blok.
- Nemški napad na Jugoslavijo in Grčijo (april 1941): Bolgarija dobi zahodno Trakijo, otoka in Makedonijo – začasno dobrodošla v Skopju zaradi odpora proti srbski centralizaciji.
- Bolgarska pravoslavna cerkev širi vpliv, odpira šole in univerzo v Makedoniji, a lokalno prebivalstvo hitro razočarano zaradi okupacijske politike.
- Kralj Boris in premier Filov omejujeta vpliv cerkve, blokirata imenovanje novega patriarha (strah pred neodvisnim cerkvenim centrom moči).
3
Q
bolgarija Sodelovanje z Nemčijo in omejevanje vojaških tveganj (1941–1943)
A
- Hitler zahteva sodelovanje: Boris III izsiljuje kompromis, bolgarska vojska ostane zgolj na Balkanu, ne sodeluje na vzhodni fronti.
- Hitler zagotovi modernizacijo vojske, a Bolgarija le varuje okupirane predele Jugoslavije in Grčije (predvsem Makedonija, Trakija), pomembne prometne objekte.
- Partizansko gibanje se od konca 1941 krepi, a Bolgari še vedno skrbijo predvsem za obrambno vlogo, izogibajo se večjim akcijam na sovjetski fronti.
- Le 15 pilotov pošljejo v Severno Afriko – hitro odpoklicani.
3
Q
bolgarija Konec vojne in preobrat oblasti (1944)
A
- Sovjetski pritisk (februar–avgust 1944): Zahteva prekinitev stikov z Nemčijo, odprtje sovjetskih konzulatov.
- Bolgarija pod Bagrianovom (1944) razglasi nevtralnost, ukine protijudovsko zakonodajo, evakuira nemške vojake (razoroži in internira 14.000 Nemcev).
- september 1944: Sovjetska vojska vstopi brez odpora, vlada regentstva pade, oblast prevzame Domovinska fronta (komunisti).
- Nova vlada: Komunisti prevzamejo vojsko, policijo, sodstvo; ustanovijo lokalne odbore in svete, nadzorujejo gospodarstvo in politiko.
3
Q
bolgarija Judovsko vprašanje in deportacije (1941–1943)
A
- Antisemitizem: Zakonodaja proti Judom – davki, odvzem podjetij, prepovedi delovanja.
- V okupiranih območjih Judje izgubijo državljanstvo, deportacije v koncentracijska taborišča.
- 1943: Začetek deportacij Judov brez bolgarskega državljanstva in nekaj tisoč iz matične države.
- Protesti: Več kot 40 poslancev, bolgarska pravoslavna cerkev in civilna družba dosežejo, da kralj Boris ustavi množične deportacije – večina bolgarskih Judov preživi.
- Hitler pritiska na Borisa za večje sodelovanje v “končni rešitvi”, a Boris vzdrži.
4
Q
Smrt kralja Borisa III in regentstvo (1943–1944)
A
- avgust 1943: Smrt kralja Borisa III (verjetno posledica psihičnih pritiskov in bolezni; govorice o umoru ostajajo nedokazane).
- Naslednik Simeon II je otrok; oblast prevzame regentstvo (Filov, princ Kiril, general Mihov).
- Sledi najtežji del vojne: bombardiranja (nov. 1943, jan. in mar. 1944), lakota, inflacija, razpad logistike.
- Bombardiranje Sofije in mest: Kaos, množične migracije, lakota, črni trg; država v popolnem razsulu.
4
Q
bolgarija Politična opozicija in Domovinska fronta (1941–1944)
A
- Domovinska fronta: Prva skupina leta 1941 (opozicija), močnejša od 1942 pod Nikolajem Petkovom (propaganda, radijski klici po svoboščinah, nevtralnosti, ustavitvi izvažanja hrane, umiku iz vojne).
- Fronta nima vojaške moči do 1944, partizani pa okrepijo aktivnosti tik pred kapitulacijo.
5
Q
bolgarija Konsolidacija oblasti komunistov (1944–1948)
A
- 1945: Areteracije regentov, zadnjih ministrov; mnogi obsojeni na smrt, val političnih čistk in represij.
- Čistke: Agrarci in sredinske stranke zlomljeni, agrarna stranka razcepljena, komunisti izkoriščajo razkol za popolno prevlado.
- Volitve in referendum (1946): Prirejene volitve, referendum za ukinitev monarhije – Bolgarija postane republika.
- 1947: Dimitrova ustava – uzakonja kolektivno lastnino, centralno oblast, demokratični centralizem (javna razprava le pred odločitvijo, nato ni več mogoče nasprotovati).
- Zlom opozicije: 1947 usmrtitev Nikolaja Petkova, agrarnega vodje; popoln konec političnega pluralizma.
6
Q
bolgarija Stalinistična faza, čistke in represija (1948–1956)
A
- Čistke: Komunisti popolnoma prevzamejo vse strukture, lokalne odbore, vojsko, policijo in sodstvo. Močne čistke v vseh državnih organih.
- Kolektivizacija kmetijstva (1948–1951): Brutalne metode – prisila, odpor, protesti, uničevanje pridelkov in živine. Do 1951 vsi kmetijski odbori razpuščeni, zemlja in stroji v državni lasti.
- Cerkev: Popolna podreditev pravoslavne cerkve, sodni procesi proti duhovščini (1951: 30 procesov).
- Emigracije manjšin: 1949–52 dovoljen množični izgon Judov (prvi val) in Turkov (150–250 tisoč, večinoma iz Dobruđe).
- Vodstvena kriza: Po smrti Dimitrova (1949) oblast preide na Valkota Chervenkova (“mali Stalin”), še ostrejši stalinizem.
- Sojenje Traichu Kostovu (1949): Javni proces, obsodba zaradi trockizma, protisovjetskega odklona, likvidacija. Nadaljnje čistke vseh, ki simpatizirajo s Titom (po sporu Stalin–Tito).
- Makedonsko vprašanje: Najprej podpora makedonski politiki Jugoslavije, nato čistke makedonskih učiteljev in uradnikov po sporu s Titom.
- Diplomatska kriza: 1950 ZDA prekinejo diplomatske odnose po sodnem škandalu (obtožba ameriškega vohuna).
- Sovjetski svetovalci povsod – po zgledu SZ se vodi vsa družbena in politična ureditev, industrijska politika, kultura, izobraževanje.
7
Q
bolgarija SKLEP (do 1956):
A
- Bolgarija v tem obdobju prestopi iz nevtralnosti in dinastične monarhije pod hudo vojno in politično represijo v povojni stalinizem.
- Popoln zlom stare elite, zamenjava političnega sistema, kolektivizacija in industrializacija po sovjetskem vzoru, etnične migracije, cerkev in civilna družba popolnoma podrejeni državi.
- Država postane trdno vpet satelit Sovjetske zveze, v ospredju brutalna represija, čistke, nadzor in centralno plansko gospodarstvo.
8
Q
bolgarija Družbeni in gospodarski preobrat po Stalinovi smrti (1953–1956)
A
- Smrt Stalina (1953): Pomeni začetek destalinizacije tudi v Bolgariji.
- Prvi protesti in stavke: 1953 – velika stavka v tobačni industriji, širši nemiri, omilitev represije, izpustitev več taboriščnikov.
- “Novi kurz”: Destalinizacija, več pravic delavcem, omilitev represije, boljše odnose z Jugoslavijo, Grčijo in ZDA.
- Vrh oblasti: Valko Chervenkov odstopi kot premier 1954, ostaja na čelu partije do 1956.
- Ekonomske težave: Ob koncu 50. let pride do stagnacije; “veliki skok naprej” (poskus kitajske poti) ne uspe.
- Konec Chervenkova: Po Hruščovovi kritiki kulta osebnosti na 20. kongresu KPSZ (1956) je Chervenkov zamenjan, premier postane Anton Jugov.
9
Q
Vzpon Todora Živkova in zadnja konsolidacija oblasti (1956–1962)
A
- Todor Živkov (1911–1998): Od 1956 sekretar CK BKP, v 60. letih edini pravi voditelj države.
- Boj za oblast: Med Jugovom in Živkovom – 1962 Živkov zmaga, Jugov je odstavljen. Od tu naprej absolutni nadzor Živkova do padca režima 1989.
- Popolna kolektivizacija (1958): Bolgarija prva izmed socialističnih držav, ki zaključi kolektivizacijo (obsežna mobilizacija mestnih delavcev v kmetijstvo in obratno).
- Ekonomija: “Veliki skok naprej” – neuspeh, opuščen 1963.
- Represija: Po letu 1965 Živkov zatre poskus vojaškega državnega udara, ostane na oblasti še dve desetletji.
10
Q
bolgarija Zunanja politika in popolna podrejenost Sovjetski zvezi (1960–1985)
A
- Bolgarija – “najzvestejši satelit SZ”: Živkov večkrat javno pripravljen priključiti državo SZ, izjave o “skupni krvi in pljučih”.
- Zunanja politika: Sledi liniji Moskve (Hruščov, Brežnjev, Gorbačov).
- Odpiranje Zahodu: Živkov obišče Francijo, Vatikan, spodbujajo se gospodarske in izobraževalne vezi s Zahodno Evropo, ZDA in državami tretjega sveta.
- Religija: Nekatere popuščene omejitve katoličanom, toda vse verske skupnosti pod popolnim nadzorom.
11
Q
bolgarija Modernizacija in nova ustava (1965–1971)
A
- Serija reform (1965): Poskusi modernizacije v odgovor na razmere v socialističnem bloku (praška pomlad, ekonomske reforme v SZ, Jugoslaviji itd.).
- 1971 – nova ustava in partijski program:
o Priznana vodilna vloga BKP in delavskega razreda.
o Ustanovljen Državni svet (Todor Živkov predsednik – šef države in vlade).
o Program socialistične “homogenizacije”, centralizacija oblasti, združevanje fizičnega in umskega dela, dolgotrajna strategija “socialistične nacije”. - Ideološki povratek: Večja dogmatičnost, nadzor civilnih sfer, večja represija nad društvi, lokalnimi iniciativami, popoln nadzor partije.
12
Q
bolgarija Gospodarstvo, Comecon in življenjski standard (1960–1980)
A
- Vloga v Comeconu: Specializacija za avtomobilsko industrijo, proizvodnjo vozil, elektronskih komponent, prometni sektor (tranzit sovjetske nafte).
- Kmetijstvo: Organizacija ogromnih kolektivnih kmetij (tisoči zaposlenih), specializacija za 2–3 pridelke in živino.
- Življenjski standard: Od sredine 60. let naprej občutna rast potrošnje, izgradnja stanovanj, vlaganje v izobraževanje.
- Družbena stabilnost: Večina prebivalstva je relativno zadovoljna, apatična, brez resne politične alternative ali vplivne civilne družbe.
- Nacionalna politika: Poudarek na gradnji socialistične, nacionalno poenotene države, represija do manjšin, apatičnost in konformizem družbe.
13
Q
bolgarija Gospodarska kriza, NEM in stagnacija (1980–1989)
A
- Zastoj gospodarstva: Konec 70. in v 80. letih gospodarska rast upočasnjena, znanstveno-tehnološka revolucija ne uspe.
- Novi ekonomski mehanizem (NEM, 1979–82): Namen: večja samostojnost podjetij, več tržnih elementov. V praksi neučinkovit – podjetja brez izkušenj, strah pred napakami, prioritetno izvažanje za odplačilo dolgov.
- Krizna energetika: Pomanjkanje lastnih virov, odvisnost od SZ, podražitev energentov, izpadi elektrike, neuspešna gradnja novih elektrarn.
- Poslabšanje standarda: Pomanjkanje hrane, energije, stagnacija ali padec BDP, neuspeh osmega petletnega plana (1981–85).
14
Q
bolgarija Nacionalna politika, manjšine in asimilacija
A
- Nacionalizem kot legitimacija: Spodbujanje nacionalnih čustev in asimilacije.
- Pomaki (muslimanski Bolgari): Prisilna menjava imen, represija, množične izselitve v Turčijo (130.000 po “družinskem združevanju” 1968).
- Turki: Kulturna avtonomija omejena, učbeniki, šolstvo in časopisi v turščini ukinjeni, največji pritisk v 80. letih.
- Romi: Prisilna asimilacija, izobraževanje izključno v bolgarščini.
- Makedonci: Po sporu Tito–Stalin so makedonska identiteta, jezik in javni izrazi strogo kaznovani; po 1965 makedonščina izginja iz statistik.
- Ljudmila Živkova: Hči Todora Živkova, simbol kulturne politike in praznovanj bolgarske identitete (1000-letnica države, umetnost, zgodovina).
15
Q
bolgarija Nacionalizem in represija nad manjšinami (proces preporoda 1984–1989)
A
- Zaostrovanje politike do Turkov: Prepoved turščine v javnosti, prisilna menjava imen, omejevanje islamskih običajev.
- Vojaška operacija 1984–85: Največja po 2. svetovni vojni, represija nad etničnimi Turki, množični izgon (1989 – 344.000 ljudi).
- Svetovna obsodba: OZN, druge države protestirajo, Turčija začasno zapre mejo zaradi navala beguncev.
16
Q
bolgarija Civilna družba, protesti in padec režima (1986–1989)
A
- Oblikovanje civilne družbe: Prva društva za naravovarstvo, pravice živali, kulture, opozicijski krogi, protesti Turkov in civilne družbe.
- Terorizem in napadi: Napadi na železnico v Plovdivu, protesti manjšin, val nezadovoljstva.
- Černobil (1986): Oblast prikriva posledice radioaktivnega onesnaženja – povečano nezaupanje.
- Gorbačov, perestrojka in glasnost: Vpliv reform v SZ, Živkov izoliran, partija stara in tog, nezadovoljstvo narašča.
- Notranja zarota: Zunanji minister Petar Mladenov začne priprave na Živkov odstavitev.
- november 1989: Živkov odstavljen, Mladenov napove politične reforme; sledijo prve svobodne volitve, konec komunizma.
17
Q
bolgarija Povzetek: ključne značilnosti obdobja
A
- 1956–1989: Bolgarija – najzvestejši satelit SZ, izjemno centralizirana, formalno stabilna družba.
- Stagnacija in kriza: Gospodarska neučinkovitost, neuspešne reforme, odvisnost od SZ.
- Nacionalizem in asimilacija: Naraščajoča represija nad manjšinami, proces preporoda, nacionalizem kot orodje za oblast.
- Civilna družba: Nastanek prvih opozicijskih organizacij šele sredi 80. let.
- Konec režima: Hiter padec 1989, množične migracije Turkov, začetek demokratizacije, povratek k pluralizmu.
