ivešič- grčija Flashcards
(28 cards)
ZAČETEK DRUGE SVETOVNE VOJNE V GRČIJI (1940–1941)
1. Metaksasov režim in italijanska grožnja
- Grčija pod avtoritarnim režimom Ioannisa Metaksasa (od 1936), tesno povezana z monarhijo (kralj Jurij II.).
- 28 oktober 1940: Italija pod Mussolinijem zahteva kapitulacijo; Metaksas znamenito zavrne (“Ohi!” – “Ne!”).
- Italijani napadejo Grčijo preko Albanije; grška vojska z učinkovitim odporom potisne Italijane nazaj, zavzame Severni Epir (j. Albanija).
- Vojna z Italijo okrepi nacionalno enotnost, a ustvari nove regionalne in politične napetosti.
grčija Nemška invazija in okupacija
- Metaksas umre januarja 1941; politična oslabitev vlade.
- 6 april 1941: Nemška invazija preko Bolgarije (Operacija Marita), zlom grške obrambe v Makedoniji.
- 23 april 1941: Padec Aten, kralj in vlada pobegneta (najprej na Kreto, nato v Egipt/Bližnji vzhod).
- Maj 1941: Padec Krete po hudih bojih z nemškimi padalci.
- Grčija postane okupirana država.
Okupacija, lakota in razdelitev
- Grško ozemlje razdeljeno med:
o Nemce (Atene, Solun, ključna infrastruktura),
o Italijane (večina kopenskega ozemlja),
o Bolgare (severovzhodna Trakija in Makedonija). - Uvedba gospodarskih reparacij, izčrpavanje virov, razkroj ekonomije.
- Huda lakota pozimi 1941/42 – okoli 100.000 mrtvih.
- Močan črni trg, razkroj tradicionalnih vezi, upad morale.
- Prvi znaki odpora: 31. maj 1941 – sramotenje nacističnega simbola na Akropoli.
RAZVOJ ODPORA IN POLITIČNA POLARIZACIJA (1941–1944)
1. Nastanek političnih odporniških organizacij
- KKE (Komunistična partija Grčije) se iz marginalne sile preobrazi v narodnoosvobodilno gibanje.
- September 1941: ustanovitev EAM (Nacionalna osvobodilna fronta) – koalicija levice, agrarcev, socialistov, intelektualcev.
- EAM krepi politični vpliv, obljublja socialne in narodne reforme, emancipacijo žensk in mladine.
- Ustanovitev ELAS (vojaško krilo EAM), mladinske organizacije in humanitarne mreže.
Vzpon EAM/ELAS
- EAM hitro širi vpliv: vzpostavlja vzporedne upravne strukture, ljudska sodišča, šole.
- V osvobojenih območjih vodi ljudsko oblast.
- Ostale politične skupine marginalizirane, izgubljajo podporo.
Ne-komunistične skupine in rivalstvo
- EDES (Nacionalna republikanska grška liga) pod Napoleon Zervasem, desnosredinska, deluje zlasti v Epiru.
- Tudi EDES nasprotuje predvojni monarhiji, a ohranja več povezav z zahodom.
- Grška monarhija in vlada v izgnanstvu (Kairo) nimata realnega vpliva.
TUJI VPLIVI IN ZAOSTRITEV NOTRANJEGA KONFLIKTA (1942–1944)
1. Vloga Britancev in operacije SOE
- Britanska SOE podpira odpor, a hkrati ohranja monarhistično vizijo povojne Grčije.
- Sodelovanje EAM in EDES v sabotažnih akcijah (npr. rušenje viaduktov, napadi na prometno infrastrukturo).
- Britanci vedno bolj favorizirajo EDES zaradi strahu pred komunizmom.
Notranji razkol in nasilje
- 1943–44: EAM/ELAS pričenja obračun z nekomunističnimi skupinami pod izgovorom kolaboracije.
- Nastanek “varnostnih bataljonov” (prva protikomunistična milica, pogosto s pomočjo okupatorja).
- Po kapitulaciji Italije (1943): ELAS prevzame orožje italijanskih enot, okrepi vojaško moč.
POLITIČNA POGAJANJA IN “DOGOVOR O ODSTOTKIH” (1944)
1. Politična pogajanja in napetosti
- Avgust 1944: EAM pošlje delegacijo v Kairo k izgnani vladi – zahteve po vključitvi v novo oblast zavrnjene.
- Libanonska konferenca (1944): Papandreou (vodja izgnane vlade) vodi pogajanja – EAM dobi nekaj ministrskih mest, ne pa ključnih resorjev.
- Globoko nezaupanje, EAM pripravlja načrte za povojni prevzem oblasti.
Churchill–Stalinov dogovor (“Percentages Agreement”, oktober 1944)
- Churchill in Stalin v Moskvi skleneta sporazum: Grčija pod 90 % vplivom Britancev, SZ se umakne iz notranjih zadev Grčije.
- Dogovor postavi temelje za britansko vojaško intervencijo ob koncu vojne.
KONEC VOJNE, A ZAČETEK DRŽAVLJANSKE VOJNE (1944–1949)
1. Izbruh državljanske vojne
- 3 december 1944: množični protest EAM v Atenah, policija odpre ogenj, sledi spirala nasilja (15 mrtvih).
- ELAS se spopade z britansko vojsko in vladnimi silami (dekemberski spopadi).
- Kralj Jurij II. ostane v izgnanstvu, regent postane nadškof Damaskinos.
- Papandreou odstopi, oblast prevzame Sofoulis.
Volitve in referendum (1946)
- KKE bojkotira volitve (ocenjuje jih kot nepoštene), desnica zmaga.
- Referendum vrne kralja Jurija II. na prestol (sporno visoka podpora).
- Do decembra 1947 prepoved KKE in začetek legalnega preganjanja levice.
VOJNA, TUJI VPLIVI IN KONEC DRŽAVLJANSKE VOJNE (1946–1949)
1. ZDA, Trumanova doktrina in Marshallov načrt
- Grčija postane ključno bojišče v začetni hladni vojni.
- 1947: Trumanova doktrina – začetek ameriške vojaške in gospodarske pomoči (največji delež po UK).
- 1948: začetek Marshallovega načrta, monetarna reforma, postopna stabilizacija.
Komunistična strategija in poraz
- Ustanovitev Demokratične vojske Grčije (DSE), gverilski način bojevanja.
- Od 1948/49 prehod na frontalno vojno, ki izčrpava komuniste.
- Odvisnost od podpore Jugoslavije.
- Po Tito–Stalinovem sporu (1948) Jugoslavija prekine pomoč grškim komunistom, ti ostanejo izolirani.
Konec vojne (1949)
- Vrhunska ameriška vojaška in finančna pomoč vladnim silam.
- 1949: odločilne ofenzive pod generalom Papagosom; poraz Demokratične vojske.
- Tisoči mrtvih, množične deportacije in beg v vzhodno Evropo/SZ.
- Grčija ostane zunaj komunističnega bloka.
OBNOVA, POLITIČNA NESTABILNOST IN EKONOMSKI RAZVOJ (1949–1967)
1. Neprestana politična nestabilnost (1949–1955)
- Februar 1950: konec vojnega stanja, volitve.
- Menjava številnih vlad, pogosti preobrati v koalicijah.
- Zaradi ameriškega pritiska: uvedba večinskega volilnega sistema (utrditev desnice).
Vladavina Papagosa in ekonomska konsolidacija
- Aleksandros Papagos – predsednik vlade, ostra antikomunistična politika, prva stabilna vlada v povojni Grčiji.
- Devalvacija drahme, stabilizacijski ukrepi, razcvet nepremičninskega trga.
- Gradbeništvo (opeka, cement), velik kapital od grške diaspore in pomorstva.
- Pomorska flota Grčije postane največja na svetu.
- Balkanski pakt (Grčija, Jugoslavija, Turčija) – obramba pred SZ.
Socialno-gospodarske spremembe
- Urbanizacija: delež urbanega prebivalstva zraste s 40 % na 60 % (1950–1970).
- Notranje in zunanje migracije: selitev podeželskega prebivalstva v mesta, 700.000 ljudi zapusti domove zaradi vojne.
- Močna emigracija (1952–1980): 12 % prebivalstva odide (Avstralija, ZDA, Kanada, Nemčija), kasneje vračanje in investicije.
- Turizem: hitro rastoč sektor po letu 1953, pomemben vir deviz.
CIPRSKO VPRAŠANJE IN POLITIČNE NAPETOSTI (1955–1967)
1. Ciper – nacionalno vprašanje
- 1955: ustanovitev EOKA (vodja Grivas), borba za enosis (združitev s Grčijo).
- Vodenje pogajanj nadškof Makarios III.; Britanci, Turčija in grška vlada razdeljene.
- 1959/60: dogovor v Londonu in Zürichu – Ciper postane neodvisna država (ne del Grčije), Makarios predsednik.
- Ustava daje turški manjšini nesorazmerno politično moč.
- Karamanlis doma kritiziran zaradi kompromisa, osredotoči se na evropsko integracijo.
Politične napetosti in prva volilna reforma
- 1965: volitve, prvič tudi ženske volivke, majhna večina Grške zveze (center).
- Koalicija s socialisti (EDA); nasprotovanje Natu, poudarjena nacionalna neodvisnost.
- Vojska (IDEA) vidi vlado kot grožnjo, zlasti zaradi Papandreoujeve (in sinove) povezanosti z levico.
KRIZA, DIKTATURA IN PONOVNA DEMOKRATIZACIJA (1967–1974)
1. Kriza med kraljem in Papandreoujem (1965–1967)
- Spori med kraljem Konstantinom II. in Georgiosom Papandreoujem glede nadzora nad vojsko.
- Papandreou želi obvladovati obrambno ministrstvo; kralj to zavrne, sledijo javna trenja, odstop premierja, politična nestabilnost.
- Poskus oblikovanja “tehničnih” vlad brez stabilne večine – vladajoči vakuum.
Vojaški udar in diktatura (1967–1974)
- 21 april 1967: skupina mladih častnikov (Papadopoulos, Pattakos, Makarezos) izvede vojaški udar – strah pred levico in socialisti.
- Hišni pripor za Papandreouja, neuspešen poskus kraljevega protiudara, kralj v izgon.
- Uvedba diktature, nova ustava, represija (tajna policija, zbiranje dosjejev, politične čistke).
- 1973: protesti študentov (Pravna fakulteta, Politehnika), upor mornarice; represija, inflacija, padanje podpore režimu.
Ciperska kriza in padec diktature
- Julij 1974: vojaška hunta organizira državni udar na Cipru proti Makariosu (Grivas, EOKA B), cilj enosis.
- Turčija izvede vojaško invazijo na severni Ciper; razdelitev otoka, množične migracije.
- Diktatura izgubi domačo in mednarodno podporo.
Obnova demokracije (Metapolitefsi)
- 24 julij 1974: Karamanlis se vrne iz izgnanstva, oblikuje civilno vlado.
- Obnova parlamentarne demokracije, politična tranzicija.