5-stopenjski model pomoči in podpore Flashcards
(17 cards)
opiši fazo zgodnjega spremljanja in prepoznavanja težav na področju pismenosti
- ali že diagnosticiramo
- na kakšne načine spremljamo
- kaj je osnova za prepoznavanje
- kakšne težave lahko opazimo
- na kakšen način to predstavimo staršem
zgodnje spremljanje in prepoznavanje težav je le spremljanje in ne diagnosticiranje!
prepoznavamo “otroke s tveganjem” za težave na področju pismenosti (lahko s presejalnimi testi oz. drugimi načini spremljanja)
osnova za prepoznavanje je poznavanje tipičnega razvoja (da prepoznamo odstopanje)
opazimo lahko težave pri rimah, ritmu, težave s pozornostjo, organiziranostjo, zaporedji, manj zanimanja za pismenost, prostorski tip disleksije …
pri pogovoru s starši smo zelo previdni
ne rečemo, zdi se mi, da vaš otrok slabo vidi, ampak zdi se mi, da ko gleda na tablo, napenja oči (da pridejo sami do morebitnega vzroka) - samo opazovanje, ne diagnosticiranje!
opiši 1. korak . prepoznavanje in ocenjevanje disleksije - spremljanje napredka in dobra poučevalna praksa
- kaj delamo
- kako povemo staršem
- kako prilagajamo pouk
spremljamo napredek, vključimo dobro poučevalno prakso
- spremljamo napredek
- prilagajamo poučevanje
- dopolnilni pouk
- pomoč v podaljšanem bivanju
- usmerimo pozornost staršev (čim bolj objektivno povemo, ne impliciramo na specifične težave)
- spremljamo in prepoznavamo razlike med učenci
- opazujemo področje jezikovnega razumevanja
- izključimo motnje vida in sluha
opiši 2. korak prepoznavanja in ocenjevanja disleksije - osnovno ocenjevanje in podpora
- kaj delamo, kako prilagajamo
- s kom sodelujemo
- spodbujanje
- cilj
v tem koraku učitelj prilagaja poučevanje v razredu, usmeri pozornost staršev in že vključi tudi dodatno pomoč šolske svetovalne službe (svetovanje učitelju in staršem), lahko naredi tudi diagnostične vpoglede, rednih srečanj z otrokom pa običajno ni
ocenjujemo na osnovi kurikuluma in tudi otrokovo učenje na splošno, ugotavljamo morebitno sopojavljanje drugih težav
zelo pomembno je spodbujanje, preprečevanje, da se razvije odpor, občutek nemoči, anksioznosti …
cilj je načrtovanje ustrezne podpore otroku
opiši 3. in 4. korak prepoznavanja in ocenjevanja disleksije - poglobljeno ocenjevanje in podpora
- pomoč
- s kom sodelujemo
- vključenost staršev
- vsebine dodatne pomoči
- beleženje
v teh dveh fazah poteka poglobljeno ocenjevanje in poleg prilagoditev v razredu tudi še bolj usmerjena pomoč (individualna ali skupinska - majhne skupine)
to ni dopolnilni pouk, ampak se učijo bolj strategij reševanja problemov, branja nalog, izpisovanja ključnih podatkov, tekočnost branja … (pri dop. pouku gre za ponovno učenje snovi)
vključijo se tudi že zunanji strokovnjaki (4. korak poteka izven šole, vključijo se psihologi, nevrologi, specialni ped., …)
ves čas so vključeni starši, sprejemamo odločitve o potrebi po postopku usmerjanja, ugotavljamo osnove otrokovih težav, njegovih šibkosti in močnih področij
pomembno je, da si ves čas beležimo, kaj se z otrokom dogaja
opiši 5. korak prepoznavanja in ocenjevanja disleksije - usmerjanje in intenzivna podpora
- spremljanje
- kaj oblikujemo
- korak je že postopek usmerjanja, intenzivna podpora in dsp
oblikujemo individualiziran program
otroka stalno spremljamo - njegovo napredovaje
stalno spremljamo tudi vse oblike pomoči, IP se lahko tudi spremeni
kdo vodi postopek usmerjanja?
na 1. stopnji usmerjanje poteka na Zavodu RS za šolstvo
na 2. stopnji pa Ministrstvo za šolstvo
kdo sproži postopek usmerjanja?
začne se na osnovi vloge, ki jo oddajo zakoniti zastopniki
že prej sodelujejo s šolo, poleg vloge pa oddajo tudi soglasje za sodelovanje v postopkih, če ne želijo, pa lahko postopek sproži tudi šola
vzgojno-izobraževalni zavod je dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka, če meni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen
ali se lahko usmeritev sčasoma spremeni? zakaj?
lahko se spremeni, ker se otroku stanje lahko poslabša/izboljša
ali pa že na začetku ni bil ustrezno usmerjen, ker se ga vedno da v najvišji možni program, ki pa se lahko izkaže za pretežkega
zato so vedno pomembne evalvacije ip!
kdo sestavlja komisijo, ki poda strokovno mnenje o otrokovi usmeritvi?
na podlagi česa nastane strokovno mnenje?
učitelj, spec. reh. pedagog, zdravnik, psiholog, CSD … odvisno na potrebe
strokovno mnenje se oblikuje na podlagi vse zbrane strokovne dokumentacije o otroku
naštej nekaj stvari, ki jih vsebuje odločba
zakaj mora biti komisija v stiku s šolo, kamor bo otrok vključen?
- program, v katerega se otroka usmerja
- zavod, kamor se bo otrok vključil
- datum vključitve
- obseg, oblike in izvajalci DSP
- pripomočki, oprema, prostor, drugi pogoji
- začasni/stalni spremljevalec
- rok preverjanja ustreznosti usmeritve
- druge pravice (npr. prevoz v šolo)
komisija mora biti v stiku s šolo, kamor bo otrok vključeni, da preveri, če so zagotovljeni pogoji, drugače išče drugo šolo
koliko dni ima šola časa, da oblikuje IP?
kdo je nosilec oblikovanja, kdo koordinator?
zakaj je pomembno sodelovanje s starši?
šola ima 30 dni časa od dneva vključitve
nosilec je učitelj, ki največ dela z otrokom, koordinator ponavadi specialni pedagog
sodelujemo s starši in otrokom, da se z njimi pogovorimo, kaj mu pomaga v domačem okolju, kako se tam uči itd.
starš je samo sodelavec strokovnega tima, ni del
naštej nekaj stvari, ki se jih z ip določi
- cilje in oblike dela na posameznih VII področjih
- strategije vključevanja otroka s pp v skupino
- potrebne prilagoditve pri prev. in oc.
- uporaba prilagojene, pomožne tehnologije (snemalnik zvoka, bela palica, invalidski voziček …)
- izvajanje fizične pomoči
- izvajanje tolmačenja v znakovnem jeziku
- časovna razporeditev pouka
… samo tisto, kar odstopa, ne vsi cilji iz UN
kaj zajemajo podatki o troku in globalna ocena njegovega funkcioniranja?
- pridobljeno znanje
- značilnosti njegovega delovanja po področjih, težave
- biopsihosomatska opremljenost za učenje
- značilnosti njegovega socialnega okolja
- njegova močna področja
itd.
kaj vsebuje določitev letnih in prioritetnih edukacijskih in rehabilitacijskih ciljev?“
- pričakovanja o njegovi vzgoji in izob., ki se razlikujejo od postavljenih zahtev v programu, v katerega je vključen - za obdobje enega leta
kaj vsebuje izvedbeni načrt dela z otrokom v ip
- kdaj ima dsp
- koliko ur dsp
- kaj se znotraj dsp predvideva
…
kaj je pomembno glede evalvacije ip?
pomembno je, da se cel tim in starši dobijo vsaj na začetku in koncu leta, da evalvirajo, kaj deluje, kaj ne, dodajo opazovanja, mnenja in postavijo temelje za pripravo programa za nasledje leto
kaj pomeni interdisciplinarni timski pristop v vseh fazah oblikovanja ip
to pomeni, da vsi vključeni prispevajo, preverjajo in usklajujejo svoje ugotovitve, se usklajujejo v načrtovanju ciljev za tekoče leto, določijo prioriteto ciljev, izbirajo poti za doseganje ciljev in prevzemajo odgovornost v procesu
vsi skupaj tudi spremljajo uresničevanje ip v vseh fazah in preoblikujejo cilje, če so bili v svojem načrtovanju neučinkoviti
