učenci z GJM Flashcards
(23 cards)
odnos med pojmoma gjm in komunikacijske motnje
komunikacijske motnje - širši pojem
otrok z gjm ima tudi kom. motnje
na kaj se nanašajo govorne motnje, na kaj pa jezikovne motnje?
govorne motnje - npr. jecljanje, motnje izreke (oblikovanje posameznik glasov, npr. spuščanje, popačena izreka, nadomeščanje glasov …)
jezikovne motnje - npr. motnje pri izrazoslovju, rabi jezika, upoštevanju pravil jezika, nekateri bom na ekspresivnosti drugi bolj na recepciji jezika
ali je mogoče odpravljati govorne motnje pri odraslem?
se da, sploh če je motiviran
naštej nekaj značilnosti otrok z gjm
- zmanjšana zmožnost usvajanja, razumevanja, izražanja in/ali smiselne uporabe govora, jezika in komunikacije
- odstopanja pomembno vplivajo na otrokovo vsakodnevno sporazumevanje, na usvajanje in izkazovanje znanja, na medosebne odnose, na vedenje in čustvovanje
ali so gjm vedno primarne motnje?
ne, lahko so tudi sekundarne (kot posledica drugih motenj, npr. cerebralna paraliza) ali kot pridružene motnje (hkrati z drugimi)
naštej in opiši jezikovne komponente
- oblika
- vsebina
- uporaba
oblika
- fonologija (pravila uporabe glasov v zlogih, besedah)
- sintaksa (pravila povezovanja besed, pomen besed, odnosi med besedami, npr. uporaba predpon, končnic …)
vsebina
- semantika (psiholingvistični sistem, pomen besed, odnosi med besedami …)
uporaba
- pragmatika (sociolingvistični sistem, uporaba jezika v socialnem kontekstu)
opiši značilnost otrok, ki imajo lažje gjm
- odstopajo od povprečja na vsaj na enem od področij jezika (pragmatika, semantika, sintaksa, fonologija, artikulacija in fluentnost govora)
- razumljivost otrokovega govora je lahko zmanjšana (neustrezen tempo in hitrost, izpuščanje več glasov, popačenje …)
- otrok lahko z govorom prenaša info, za to pa potrebuje več spodbud in pomoči kot vrstniki
- v predš. obd. je lahko tak zaostanek v govoru, da vpliva na otrokovo socializacijo
- v šol. obd. - podpora in prilagoditve pri učenju zahtevnejših jezikovnih vsebin, pri usvajanju učnih vsebin in izkazovanju znanja
opiši značilnosti otrok z zmernimi gjm
- pomembno odstopanje od povprečja na več področjih jezika
- zmanjšano razumevanje jezika predvsem na višjih jezikovnih
- slabša razumljivost jezika zaradi ene ali več gov. motenj
- otrok z govorom komunicira le z znanimi ljudmi
- v predš. in šol. obd. potrebuje sistematično pomoč in podporo pri usvajanju, razumevanju, izražanju in/ali smiselni rabi govora, jezika
- lahko si že pomaga z dopolnilno ali nadomestno funkcijo
- gjm pomembno vplivajo na usvajanje veščin branja in pisanja, posledično celotno učno uspešnost
opiši značilnosti otrok s težjimi gjm
- zelo omejena govorno-jezikovna komunikacija glede na pričakovano za star. obd.
- v omejenem obsegu se sporazumeva z osebami iz ožje okolice
- sprazumeva se z gestami, posameznimi glasovi, besedami in kratkimi povedmi
- razumljivost jezika je bistveno zmanjšana zaradi več govornih in drugih motenj
- otrokovo razumevanje jezika je slabo
- bistveno okrnjen tempo usvajanja jezika
- potrebuje sistematično logopedsko obravnavo
- sposoben uporabljati dopolnilno in nadomestno komunikacijo
- učna uspešnost zelo zmanjšana
pomembno tudi, če pokaže interes po komuniciranju
opiši značilnosti otrok s težkimi gjm
- velik zaostanek ali težke motnje funkcionalne komunikacije z vrstniki in odraslimi
- razumevanje jezika je omejeno na razumevanje znanih besed in fraz v znanih okoliščinah
- govorno se ne izraža/njegov govor za okolico nerazumljiv
- težave pri prenašanju pomena s kretnjo
- potrebuje logopedsko pomoč pri sistematinem učenju uporabe enostavne nadomestne ali dopolnilne komunikacije
naštej nekaj vrst otrok, ki jih ne uvrščamo v skupino otrok z gjm
- otroci z blažjimi gj težavami, ki jih zadostuje ambulantna logopedska obravnava
- z motnjami v duševnem razvoju
- z izgubo sluha (večjo od 30 dB)
- z odstopanji na področju gov.-jez. komunikacije, ki jih ne moremo opredeliti v skladu s strokovnimi kriteriji za opredelitev gjm, npr. selektivni mutizem
- z adhd
- dvo- ali večjezični (odstopanja le pri enem j.)
naštej tri podvrste govornih motenj
- artikulacijske motnje
- motnje tvorbe glasu ali fonacijske motnje
- motnje fluentnosti-tekočnosti govora
opiši artikulacijske motnje
- primeri
- zakaj se pojavijo
- vrste
artikulacijske motnje so motnje izreke posameznih glasov ali glasovnih zvez
- odstonost, izpuščanje glasov
- zamenjava enega glasu z drugim (npr. r in l)
- napačna, popačena izreka
pojavijo se zaradi anatomskih ali fizioloških posebnosti okostja, mišic ali živčno-mišičnih povezav, ki vplivajo na govorno produkcijo (v ustni votlini) ali pa gre za povezavo z drugimi dejavniki, npr. cerebralna paraliza
- sigmatizem - s, z, c, š, ž, č (zamenjani ali drugi glasovi, ponavati t ali d)
- rotacizem (izreka r)
- lambdacizem - l
- kapa in gamacizem - k in g
- teta in deltacizem - t in d
pri katerih letih je pričakovano, da otrok usvoji glasove s z c r in š ž č
s z c r - 4 leta
š č ž - t let
ostale pa do 3/3,5 let
matka - macka - mačka
daba - zaba - žaba
opiši motnje tvorbe glasu ali fonacijske motnje
to so težave višine, glasnosti in kvalitete glasu, hripavost, slaba modulacija glasu
in motnje glasovne resonance
- hiponazalnost (lahko jo povzročijo tudi polipi v nosu)
- hipernazalnost
-> povezano s tokom zraka, ki ga pri glasovih usmerjamo skozi usta ali nos
tu gre za preveč/premalo zraka skozi nos/usta, npr. pri zajčji ustnici, volčjem žrelu …
lahko nastanejo zaradi anatomskih sprememb (največkrat težave na glasilkah - draženje, vozlički …)
zakaj je pomembno, da otroku redno čistimo nos, če je zabasan?
da preprečimo globja vnetja in navajamo na dihanje na nos
opiši motnje fluentnosti-tekočnosti jezika
vsi smo kdaj nefluentni - ko uporabljamo mašila, smo v zadregi …
to povzroči upočasnjen, zatikajoč govor, prekinjen govorni tok
- jecljanje (zatikanje, ponavljanje, kar ga povzroči ni isto kot to, kar ga poslabša - poslabša ga stres, psihični pritiski …), odrasel se zaveda jecljanja
- brbotanje, ki pa vključuje še kognitivne, motorične in jezikovne težave (besede govori eno preko drugo, ponavadi zelo nejasna izreka, odrasel z brbotanjem se tega ne zaveda, ker ima tudi KOG motnje)
kaj je lahko posledica neskladja med motoričnim in kognitivnim razvojem? na kaj moramo biti pozorni?
neskladje med kognitivnim in motoričnim razvojem lahko povzroči, da otrok motorično ni sposoben sporočiti, kar bi rad, zato se lahko pride do momljanja, jecljanja …
tega se ne zavedajo, dokler okolica ne izpostavi in če okolica pritiska, neustrezno reagira, je lahko to vzrok za nastanek govornih motenj, ki bi sicer izzvenele
otroka ne smemo priganjati
kaj so jezikovne motnje?
najšrej nekaj najpogostejših značilnosti
jezikovne motnje so motnje razumvenja in uporabe besed v kontekstu
najpogostejše značilnosti:
- neustrezna uporaba besed in njihovih pomenov
- nezmožnost oz. težave pri izražanju idej
- neustrezni gramatični vzroci
- reven besednjak
- nezmožnost oz. težave pri sledenju navodil
na kateri podvrsti delimo jezikovne motnje?
naštej značilnosti obeh
motnje ekspresivnega jezika
- uporaba neustrezne sintakse
- nenatančnost v izražanju
- zatikanje, obotavljanje v izražanju
- skakanje s teme na temo
- omejen besednjak
- težave s priklicem besed
- slaba uporaba socialnega jezika
- težave pri postavljanju vprašanj
- pomanjkljive info pri izražanju
motnje receptivnega jezika
- neustrezno odzivanje na zastavljeno vprašanje
- težave pri razumevanju abstraktnih idej, izrazov za količine, časovne in prost. odnose
- težave pri zapomnitvi info, ki so bile posredovane verbalno
- težave pri spremljanju navodil
- težave razumevanja humorja in figuratvinega jezika
- težave razumevanja daljših, sestavljenih povedi
opiši apraksijo (dispraksijo) govora + v katero kategorijo motenj spada?
apraksija govora je govorno-jezikovna motnja
to so govorne motnje, ki so posledica težav govorne motorike in jezikovne motnje, ki se kažejo v ekspresiji (težave, kaj povedati in kako to motorično izvesti, kako organizirati govor)
rezultat tega so težave v oblikovanju pravih glasov, počasen govor, pretirane kretnje, neustrezen ritem govora, težave pri iskanju pravih glasov in glasovnih vzorcev
naštej splošna priporočila za poučevanje in nudenje pomoči
- razumevanje in podpora učiteljev
- multisenzorno poučevanje (predvsem vizualno+besedno)
- nenehno preverjanje razumevanja, obnova povedanega, materialne opore, enostavnejši jezik
- poudarjanje pomembnih dejstev
- strukturiranje zahtev
- pri manj strukt. zahtevah (spis, obmova) pomagati z opornimi točkami
- dodaten čas za preverjanje razumevanja, počasnejši tempo, daljše naloge na več krajših
