prvo predavanje Flashcards
(17 cards)
kdo so osebe s posebnimi potrebami glede na širše pojmovanje?
to so tiste osebe, ki odstopajo od pričakovanih značilnosti in zmožnostih, definiranih v določenem okolju in potrebujejo dodatno pozornost in skrb
bolj kot je okolje zahtevno, hitreje bodo opažena odstopanja
širše pojmovanje vključuje to, da oseba postane oseba s pp v različnih starostnih obdobjih, poznamo lažje in težje obike, lahko trajajo krajši čas ali pa vse življenje …
naštej in opiši tri ravni potreb
- potrebe, skupne vsem otrokom določene starosti (otroci s PP so v določenih stvareh podobni ostalim)
- potrebe, skupnem vsem otrokom določene skupine otrok s posebnimi potrebami
- potrebe, značilne za posameznega otroka (težko se vnaprej pripravimo, sopojavljajo se različne težave, najbolj pomagajo izkušnje)
naštej nekaj skupin otrok s pp, ki so usmerjeni v enega od programov za opp glede na ožje pojmovanje
- otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (tisti z bolj izrazitimi, ne vsi)
- otroci z motnjami v duševnem razvoju (npr. Downov sindrom)
- otroci z govorno-jezikovnimi motnjami (ne samo govor, tudi razumevanje jezika, tvorba)
- otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
- gibalno ovirani otroci
- slepi in slabovidni otroci
- gluhi in naglušni otroci
- dolgotrajno bolni otroci
- otroci z avtističnimi motnjami
iz kje prihajajo motnje, primanjkljaji, oviranost in zmanjšana zmožnost?
motnje in primanjkljaji prihajajo iz posameznika, oviranost pa iz okolja
rezultat vsega pa je zmanjšana zmožnost
naštej in opiši različne modele pojmovanja in posledično obravnave oseb s posebnimi potrebami
- bio-psiho-socialni model = širši model, pojasnjuje z interakcijo -> zmanjšane zmožnosti so rezultat interakcije številnih dejavnikov posameznika in njegovega okolja
- fiziološko-psihološki model (medicinski model) -> razloge za zmanjšane zmožnosti pripisuje posamezniku s PP (posameznik je kriv za primanjkljaje)
- socialni model -> neustrezno, neprilagojeno okolje je osnova posameznikovih pp (nasprotje 2. modelu)
naštej nekaj priporočil za komuniciranje o osebah s pp
- ne osredotočajmo se na primanjkljaje, motnje, težave, poudarimo tudi močna področja
- poudarimo zmožnosti
- ne dajemo za primer izjemno uspešnih oseb s pp (lahko škoduje, izjemnost je redka, napačna pričakovanja)
- ne uporabljamo čustveno obarvanih izrazov (da ne damo vtisa, da je to nekdo, ki brez pomoči nič ne more)
- na prvo mesto postavimo osebo (ne avtist, dislektik, invalid, ampak otrok z avtizmom …)
naštej elemente dobre učne prakse, s katerimi se ukvarja inkluzivna pedagogika
- inkluzivno učno okolje (pripomočki, povečave …)
- multisenzorni pristop
- dodatna oseba v razredu (spremljevalec)
- uravnavanje odnosov med vrstniki (več socialnega učenja v razredu)
- komunikacija otrok-odrasel (ustrezni izrazi, postavljanje vprašanj, poslušanje otroka …)
- formativno ocenjevanje (zelo pomembno za otroke s pp)
- motivirannje
- konsolidacija učenja (utrjevanje)
opiši 5-stopenjski model pomoči
kateri otroci so ga deležni in koliko je takih otrok?
tega modela so deležni otroci, ki grejo v postopek usmerjanja, takih je pri nas v povprečju 8%
- stopnja (80 % - primarni ukrepi, univerzalna podpora) - pomoč učitelja pri pouku, dop. pouku, podaljšanem bivanju …, za to ni potrebno dovoljenje staršev
- stopnja - dodamo še pomoč šolske svetovalne službe, potrebujemo soglasje staršev, posvet
- stopnja - dodamo še dodatno individualno in skupinsko pomoč (to ni dop. pouk, ampak učenje strategij, ki so širše aplikativne, npr. branje)
- stopnja - dodamo še mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove
-> te tri stopnje oblikujejo sekundarne ukrepe (15-20 %), to je usmerjena pomoč in podpora - stopnja - usmerjanje v enega od programov za otroke s pp in ip (dobijo odločbo, največkrat v program s pilagojenim izvajanjem z DSP, ne prilagojen program)
-> to so terciarni ukrepi, individualizirana pomoč in podpora
s čim se ukvarja tiflopedagogika? surdopedagogika? logopedija?
tiflopedagogika - za slepe in slabovidne
surdopedagogika - za gluhe in naglušne
logopedija - za govorno-jezikovne motnje
dve temeljni področji dela srp
- vzgojno-izobraževalno področje - edukacijsko
- razvojno-rehabilitacijsko področje - klinično delo
med seboj se povezujeta
naštej različe programe, ki so prilagojeni (4)
- izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo
- prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom
- prilagojeni izobraževalni programi z nižjim izobrazbenim standardom
- posebni program vzgoje in izobraževanja
kaj je detekcija/prepoznavanje?
do katerega leta starosti se ponavadi pokažejo odstopanja?
(prva faza razvojno-rehabilitacijskega področja)
detekcija je prepoznavanje pokazateljev funkiconiranja posameznika, ki kažejo na to, da bodo pri njem morda nastopile težave, ki bodo predstavljale oviro za njegovo polno vključevanje v VI program
odstopanja se večinoma pojavijo do 3. leta starosti, ponavadi že starši opazijo, učitelji …
na kaj moramo biti pozorni glede poseganja, ko pri otroku zaznamo odstopanja?
pozorni moramo biti, da ne dopolnjujemo stavkov, počakamo, da pove, kar želi, da ne posegamo preveč, ker lahko se zaradi tega razvije npr. jecljanje, pa se drugače ne bi
kaj je diagonstika-ocenjevanje in ali je pomembna v procesu usmerjanja + zakaj?
diagnostika je ugotavljanje vzrokov, oblik, stopnje težav, motenj in njihovih posledic na celotno funkcioniranje posameznika in njegove edukacijske zmožnosti
je zelo pomembna v procesu usmerjanja, ker sodeluje pri oblikovanju predlogov za usmeritev in evalvira ustreznost usmeritve
kaj je obravnava?
obravnava je spodbujanje motoričnega, senzornega, govornega, spoznavnega in socialnega razvoja ter sproščanje in motiviranje
kaj je cilj inkluzivne pedagogike?
najvišja možna raven socialne vključenosti kasneje v življenju
kaj vključuje sistemski model t.i. inkluzivne šole?
- učenec
- razred
- šola
- širše okolje
npr. šola - je primerna za otroke z invalidskim vozičkom?
sprejemanje je nekaj, zagotavljanje ustreznih pogojev pa drugo
