ADHD in AM Flashcards
(33 cards)
definiraj ADHD
ADHD je nevrološka motnja, opisana z navzven vidnimi vedenjskimi znaki pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti z impulzivnostjo, ki so prisotni v taki meri, da vplivajo na posameznikov razvoj in socialno, akademsko in poklicno delovanje
opiši, kako disfunkcija nevrotransmiterjev povzroči impulzivnost in hiperaktivnost in kakšne težave to povzroča
disfunkcija nevrotransmiterjev, ki so prenašalci živčnih impulzov v telesu, povzroči probleme aktiviranja zaviralnih kontrolnih mehanizmov v frontalnem korteksu, kar se kaže kot problemi izvršilnih funkcij odgovornih za samoregulacijo - oseba ima težave z zadrževanjem impulzov in kontroliranjem svojega vedenja
opiši, kako disfunkcija nevrotransmiterjev povzroči pomanjkljivo pozornost in kakšne težave to povzroča
disfunkcija nevrotransmiterjev povzroči problem v hitrosti procesiranja informacij, kar povzroči težave v usmerjanju in ohranjanju pozornosti, izbiranju objektov pozornosti
zakaj zdravila za ADHD omilijo simptome?
zdravil, npr. Ritalin, so psihostimulanti
psihostimulanti pa stimulirajo delovanje dela možganov, ki je odgovoren za prenašanje živčnih impulzov po telesu
ali na ADHD vplivajo samo biološki dejavniki?
ne, upoštevati moramo tudi vpliv okolja - psihološke in socialne dejavnike
cilj tega je, da presegamo enostavne biološke razlage in da se posameznik z ADHD zaveda, da je sam odgovoren za svoje ravnanje (ne smemo se preveč zanašati na zdravila, otrok ne sme zdravila jemati kot nekaj, kar bo rešilo vse težave in od česar je odvisen)
koliko % šolske populacije ima ADHD?
3-5%
opiši kriterije za prepoznavanje ADHD - za pomanjkljivo pozornost in za hiperaktivnost in impulzivnost
pomanjkljiva pozornost
- 6 ali več simptomov pomanjkljive pozornosti za otroke do 16. leta
- 5 ali več za mladostnike 17 ali več let in odrasle
- simptomi prisotni vsaj 6 mesecev in niso v skladu z razvojno stopnjo
hiperaktivnost in impulzivnost
- 6 ali več simptomov hiperaktivnosti-impulzivnosti za otroke do 16. leta
- 5 ali več za mladostnike 17 ali več let in odrasle
- simptomi prisotni vsaj 6 mesecev v obsegu, ki je moteč in neprimeren za razvojno raven osebe
- več simptomov pom. poz. in hip.-imp. je prisotnih že pred 12. letom
- več simptomov je prisotnih v dveh ali več okoljih (če bi se dogajalo samo v šoli, je verjetno problem tam, npr. preveč sedenja)
- obstajajo jasni dokazi, da simptomi motijo ali zmanjšujejo kakovost socialnega, šolskega ali delovnega delovanja pos.
- simptomov ni mogoče pojasniti z drugo duševno motnjo (npr. anskiozna motnja, disociativna motnja, osebnostna motnja …), simptomi se ne pojavljajo samo med potekom shizofrenije ali druge psihotične motnje
ponavadi so simptomi vidni že v predšolskem obdobju
naštej in opiši podtipe ADHD
- adhd s prisotnostjo obeh skupin simptomov
- če je v zadnjih 6 mesecih prisotnih dovolj simptomov obeh kriterijev - adhd s prevladujočimi simptomi pomanjkljive pozornosti
- v zadnjih 6 mesecih dovolj simptomov p. pozornosti, ne hip.-imp.
(bolj značilno za deklice) - adhd s prevladujočimi simptomi hip. in imp.
- obratno kot pri 2.
vedno je kombinacija simptomov, samo prevladujejo različno
naštej nekaj značilnosti pomanjkljive pozornosti
- ni pozoren na podrobnosti
- pogosto dela napake v šoli in pri drugih dejavnostih
- težko zadrži pozornost na posamezni nalogi ali dej.
- izgleda, kot da ne posluša
- pogosto ne sledi navodilom
- ne dokonča šolskih nalog in drugih opravil
- ima težave pri organiziranju nalog in dejavnosti
- se izogiba, ne mara in se upira nalogam, ki zahtevajo daljši mentalni napor
- pogosto izgublja svoje stvari
- hitro ga zmotijo nebistveni dražljaji
- je pozabljiv pri vsakdanjih dejavnostih
naštej nekaj značilnosti hiperaktivnosti in impulzivnosti
hiperaktivnost
- nemirne roke in noge
- nenehno premikanje in zvijanje na stolu
- vstaja, ko se zahteva sedenje
- pogosto teka naokrog, pleza v popolnoma neustreznih situacijah
- ne more biti tiho pri igri in drugih dejavnostih
- ves čas je v gibanju, kot da ga nekaj žene
- pogosto preveč govori
impulzivnost
- odgovori prehitro, še preden se vpr. izgovori do konca
- težko čaka, da pride na vrsto
- pogosto prekinja in moti druge
običajno se pojavljata skupaj
vsak posamezen znak še ni adhd!
na kratko opiši aspergerjev sindrom
to so blažje motnje, avtizem pa ni opazen glede na zunanjost/izgled, pogosto so povprečno ali nadpovprečno inteligentni in nimajo pridruženih duševnih motenj
na kateri dve področji se deli kontinuum motenj avtističnega spektra
- lažji, zmerni ali težji primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji
- lažji, zmerni ali težji primanjkljaji na področju vedenja, interesov in aktivnosti
to sta dve ključni področji, na katerih se kažejo primanjkljaji
lahko ima nekdo na 1. pod. lažje prim. in na 2. težje ali obratno itd.
opredelitev am danes
am je nevrološka razvojna motnja, za katero so značilni primanjkljaji različne stopnje na dveh področjih
na daljše razloži in dodaj primere za lažje, zmerne ali težje primanjkljae v socialni kom. in socialni interakciji
- lažji, zmerni ali težji primanjkljaji v socialni komunikaciji in socialni interakciji
- primanjkljaj socialno-emocionalne recipročnosti (otrok ne oponaša drugih. ni empatičen, ne sledi pogovoru …)
- primlanjkljaj na področju neverbalne komunikacije v socialni interakciji (manj vzp. očesni stik ali ga hitro umaknejo, gledajo postrani, slabša mimika, slabše razumevanje kontekstov, prenesenih pomenov, manj prilagajajo jezik glede na različne kontekste)
- primanjkljaj v razvijanju, ohranjanju in razumevanju odnosov z ljudmi (ne vejo, kako vzpostaviti stik, kako vzpostaviti prijateljstvo …)
na daljše razloži in dodaj primere za lažje, zmerne ali težje primanjkljaje v omejenih, ponvljajočih se vzorcih vedenja, interesov ali aktivnosti
- ponavljajoči se gibi, stereotipna raba predmetov ali govora
- vztrajanje pri ohranjanju istosti, neprožnost rutin ali obredni vzorci vedenja (zanimajo jih urejeni sistemi, ki se jih da razumeti, razburijo se ob spremembi rutine)
- omejeni, intenzivni interesi, z visoko osredotočenostjo (“zanimivi” interesi, npr. sestavljanje visokega stolpa iz posodic pri manj kot 2. letih, igranje z igračo na specifičen način)
- povečana ali pomanjšana reaktivnost na senzorne dražljaje ali interes za nenavadne senzorne držljaje v okolju
kdaj se pojavijo znaki am?
ponavadi že v zgodnjem razvojnem obdobju, nekateri se v celoti manifestirajo šele takrat, ko socialne zahteve presežejo posameznikove omejene zmožnosti ali pa so prekriti zaradi naučenih strategij kasneje v življenju
kaj so lahko biološki dejavniki nastanka am?
- posebnosti v strukturi in/ali funkciji različnih predelov možganov
- genetska predispozicija (delovanje več razl. genov)
- genetske nepravilnosti, npr. sindrom fragilnega X kromosoma, tuberozna skleroza
naštej in opiši nevrološke razlage am
- teorija uma
- zmanjšana zmožnost branja lastnih misli in misli drugih; nezmožnost empatije (pri otrocih z avtizmom se to počasneje razvije - brez am od 2. leta naprej - ne razume, zakaj je nekomu hudo …) - teorija motnje izvršilnih funkcij
- motnja v procesiranju informacij (npr. kognitivna prožnost - spreminjanje fokusa), zmožnost organizacije, zaporedij (npr. najprej si obuje čevlje, nato ugotovi, da nima nogavic … zelo pomembno zaporedje, organiziranost, vizualni opomniki) - teorija šibke osrednje koherence
- usmerjanje pozornosti na podrobnosti, odsotnost celostnega vpogleda (npr. vidijo drevesa, ne vidijo gozda - potrebujejo pomoč za povezovanje delov v celoto)
naštej nekaj kognitivnih značilnosti otrok z am
- slabše razumevanje pomena, smisla lastnih izkušenj (nepovezanost izkušenj)
- pretirano osredotočenje na podrobnosti (zlasti vidnih) ob zmanjšani zmožnosti ocenjevanja pomenov teh podr.
- odkrenljivost pozornosti (zaradi zunanjih in notranjih dražljajev)
- konkretno mišljenje (enoznačnost besed, težave s simbolnimi, abstraktnimi koncepti - ne razumejo prenesenega pomena)
- težave s kombiniranjem ali integriranjem idej (razumejo bolj črno belo, le dobro/le slabo)
težave z organizacijo in zaporedjem (težave osredotočanja na dvoje - pri akt., ki zahtevajo vrstni red, potrebujejo strukturo in vizaulne opomnike) - težave z generalizacijo (znanje iz ene situacije težko prenesejo v drugo)
opiši značilnosti zaznavanja in odzivanja pri otrocih z am
- nepravilnosti v zaznavanju (pretirano odzivanje na dražljaje ali neodzivanje - hiper - ali hiposensitivnost)
- močni impulzi (vztrajanje pri svojih težnjah - če je to nekaj, kar je nemoteče, neškodljivo, pustimo, ker je za otroka zelo pomembno, če je nevarno/moteče, pa zaustavimo, npr. hoja le po belih črtah čez prehod)
- pretirana anksioznost
naštej nekaj podobnosti med am in adhd
- pri obeh so prisotne hiperaktivnost, nepozornost in impulzivnost (nekje do 3. leta je jasno, katero motnjo ima)
- otroci z am in otroci z adhd imajo težave s poslušanjem in sledenjem navodil, z vzdrževanjem reda, z mirnim sedenjem, s komunikacijo (adhd - ne more počakati, takoj pove, tema običajno enaka, pri am pa se ne nanaša nujno sploh na isto temo), prekinjanjem govornika …
razlika je, da je pri am običajno notranji distraktor, pri adhd pa zunanji
opiši podobnosti in razlike glede pozornosti pri am in adhd
kateri dejavnik je zelo pomemben za vzdrževanje pozornosti pri obeh?
am
- pretirana osredotočenost pozornosti in distraktibilnost pozornosti zaradi notranjih dražljajev
adhd
- manjša pozornost in distraktibilnost zaradi zunanjih dražljajev
am
- hiperaktivnost bolj pri mlajših, težave.s pozornostjo in distr. pa ostajajo v odraslost
nekatere težave so navzven videti zelo podobno, ozadje pa je različno
zelo pomemben dejavnik ohranjanj pozornosti pri am in adhd je motivacija (najprej naj naredijo, kar jim je ljubše, ker bodo motivirani nato še za druge stvari)
primerjaj izvršilne funkcije pri am in adhd
primanjkljaji pri obeh, ampak na različnih področjih
adhd
- zmožnost inhibicije in delovni spomin
am
- kognitivna prožnost (zmožnost preusmerjanja) in načrtovanje, organiziranje
primerjaj senzorno procesiranje pri am in adhd
adhd
- hiposenzitivnost
- ko ni dovolj dražljajev, si jih začnejo sami ustvarjati
- moti jih hektičnost, a hkrati rabi dražljaje
- sedi naj bližje tabli, ker je tam več dražljajev
- ne pošljemo ga ven iz razreda, ker je tam še manj dražljajev, na neprimeren način si jih bo ustvaril sam
am
- hipersenzitivnost
- preveč svetlobe, preglasno, motijo jih različne stvari
- sedi naj zadaj, ker je tam manj dražljajev
