učenci z gluhoto in naglušnostjo Flashcards
(18 cards)
preprosta pedagoška definicija
gluhi in naglušni so tisti, ki ne morejo uporabljati poslušanja kot primarnega kanala za učenje oz. lahko to počenjo le ob ustrezni pomoči
opiši, katere hz sliši naglušen otrok
naglušen otrok ima povprečno izgubo sluha na govornem področju na frekvencah 500, 1000, 2000 in 4000, manj kot 91 dB in ima resne težave pri poslušanju govora in pri govorni komunikaciji
znotraj teh frekvenc spada večina za nas pomembnih glasov in drugih zvokov iz vsakdanjega življenja
opiši sluh in sposobnosti otroka z lažjo izgubo sluha
otrok ima lahko lažjo izgubo na obe ušesi ali pa zmerno izgubo na enega in nima izgube na drugem
jakost za te otroke mora biti od 26 do 40 dB, drugače ne sliši
usvaja govor in jezik ter se sporazumeva po slušni poti
- težave v fazi učenja govora, jezika in sporazumevanja: pri izgovorjavi glasov v besedah, usvajanju besedišča, uporabi slovničnih pravil in oblikovanju povedi
- v tihem okolju otrok sliši in razume glasovni govor
- lahko ima težave tudi pri slušni orientaciji
opiši sluh in sposobnosti otroka z zmerno izgubo sluha
- pripomoček?
- težave?
lahko ima zmerno izgubo na obe ušesi ali pa težjo/popolno izgubo na enega in brez izgube na drugem
sliši od 41 do 60 dB, nujno pa že potrebuje slušni pripomoček
- usvaja govor in jezik ter se sporazumeva primarno po slušni poti s pomočjo slušnega pripomočka
- usvajanje glasovnega govora je upočasnjeno (glasove sliši nepopolno, nerazumljivo izgovarja)
- slabše so lahko nekatere prvine govorne prozodije (melodija, ritem, višina, glasnost, tempo)
- pomanjkljivo razumevanje besed, povedi, besedil
- težave pri oblikovanju povedi, pravilni rabi slovničnih pravil
- precejšnje težave pri sporazumevanju, zlasti v hrupnem okolju
- težave s slušno orientacijo - ne ve, od kod prihaja zvok
opiši sluh in sposobnosti otroka s težko izgubo sluha
- težave?
otrok s težko izgubo sluha sliši od 61-90 dB
ima težko izgubo na obe ušesi ali popolno izgubo na enega in zmerno izgubo na drugega
- usvaja govor in jezik pretežno po slušni poti s pomočjo slušnega pripomočka, pri sporazumevanju potrebuje odgledovanje z ustnic, nekateri si pomagajo z znakovnim jezikom
- usvajanje govora po slušni poti je upočasnjeno, okrnjeno in zahtevno (nepopolno, popačeno slišanje glasov v besedah, težko razbere besede, povedi in besedilo)
- skromno besedišče, pomanjkljivo usvajanje vseh jezikovnih ravni v govorjeni, pri večini tud v pisani besedi
- zelo velike težave pri razumevanju govora po slušni poti
- težje razumljiv govor, glasove v besedah izgovarja pomanjkljivo
opiši sluh in sposobnosti otroka z najtežjo izgubo sluha
- težave?
slišijo od 91-110 dB
- slušna zaznava le s pomočjo slušnega pripomočka
- usvaja govor in jezik s kinestetičnim zavedanjem glasov, s pomočjo enoročne abecede, z odgledovanjem z ustnic in s pomočjo slov. znakovnega jezika (se ne uči po slušni poti, ampak po taktilni)
- popačeno slišanje glasov ali pa jih sploh ne slišijo, težko slušno razlikujejo besede
- skromno besedišče, pomanjkljivo oblikovanje povedi in uporaba slovničnih pravil
- razumevanje besed, povedi in navodil je šibko
- govor je težko razumljiv ali nerazumljiv
- pisno sporazumevanje je razumljivejše od govora, a je težava na vseh ravneh jezika
- sliši le z uporabo polževega vsakda ali z vsadkom v možgansko deblo
opiši sluh in sposobnosti otroka s popolno izgubo sluha
- težave?
sliši le nad 110 dB
- ne loči dveh jakosti zvoka niti dveh frekvenc
- usvaja govor in jezik le s kinestetičnim zavedanjem glasov, po vizualni poti in s pomočjo slo. znakovnega jezika
- govor je nerazumljiv, besedišče verbalnega jezika je zelo skromno
- uporaba polževega vsakda ali vsadka v možgansko deblo (deluje kot naglušna oseba)
naštej funkcionalne učinke gluhote in naglušnosti
- prizadeto je sporazumevanje in poslušanje govora
- druge vrste prizadetosti poslušanja
- oviranost v orientaciji (sploh ko gre za neenakomerno izgubo na eni in drugi strani)
- težave vedenja
- težave pri pridobivanju znanja
- oviranost pri vključevanju v družbo
naštej in opiši tipe motenj sluha
- konduktivne (prevodne) - v poštev pride slušni aparat, npr. poškodba bobniča/koščic, zmanjšan/zožan sluhovod, odsonost sluhovoda
- senzonevralne - če niso prehude, pride v poštev slušni aparat, drugače pa polžev vsadek
- kombinirane
- centralne - gre za okvaro slušnega centra in ni možnosti za uporabo kateregakoli pripomočka
kaj so prelingvalne in postlingvalne okvare sluha?
prelingvalne - tiste, ki so nastopile že ob rojstvu oz. preden se je govor razvil
postlingvalne - nastale po tem, ko se je govor že razvil
otrok, ki sluh izgubi po 3. letu starosti ima večje možnosti za razvoj govora
opiši nekatere značilnosti oseb z gluhoto in naglušnostjo
- govor in jezik
- intelektualne zmožnosti
- socialni in čustveni razvoj
- akademske značilnosti
govor in jezik
- znakovni jezik
intelektualne zmožnosti
- gluhota vpliva na verbalno področje, ne pa tudi na intelektualnost
socialni in čustveni razvoj
- otroci imajo lahko težave s komunikacijo, posledično se težje vključijo v družbo
akademske veščine
- ponavadi ta skupina doseže najnižjo stopnjo izobrazbe in najnižje položaje v službah (v povprečju), ker imajo težave s komunikacijo
naštej nekaj možnih prilagoditev v šoli
- uporaba pantomime, demonstracije, izrazne živahnosti
- učitelj z obrazom obrnjen proti otrokom in na takem mestu, da sence in bleščanje ne otežujejo odgledovanja, ni najbolje, da učenec sedi v prvi vrsti, bolje je v drugi ob oknu, da se lahko obrne preč od okna
- upoštevati je treba, da otrok z odgledovanjem lahko sprejme največ 25 % informacij
- izogbanje nenaravnemu poudarjanju posameznih besed ali glasov
- uporaba številnih vizualnih opor
- uporaba projektorjev namesto table
- potrpežljivost pri komunikaciji (najslabše se je delati, da razumeš)
naštej in kratko opiši pristope h komunikaciji oseb z gluhoto in naglušnostjo
- verbotonalni pristop
temelji na učenju govora in poslušanja - totalna komunikacija
koordinacija vsega - ogledovanje, govorjenje, enoročna abeceda itd. - dvojezičnost - kultura gluhih
zagovarjanje znakovnega jezika kot prvega jezika
(če ne bo uporabnikov, ne bo več jezika)
bolj podrobno opiši verbotonalni pristop h komunikaciji
- osnovno izhodišče
- cilj
- metode
osnovno izhodišče
- prepričanje, da otroci z motnjami sluha lahko razvijejo poslušanje kot recepcijo jezika in govor kot ekspresivni jezik
- poudarja uporabo preostalega sluha, ojačevalcev in raznih pomagal ter govorno-jezikovni trening
cilj:
= razvijanje govora in poslušanja
metode komunikacije
glasovni govor
bolj podrobno opiši totalno komunikacijo
- osnovno izhodišče
- cilj
- metode
osnovno izhodišče
- prepričanje, da uporaba različnih komunikacijskih tehnik povečuje posameznikovo zmožnost komuniciranja, razumevanja in učenja
cilj
= spodbujanje raznolikih pristopov h komunikaciji - za posameznika uporabiti tiste metode, ki so zanj najbolj ustrezne
metode komunikacije
- kombinacija znakovnega jezika, enoročne abecede in govora/odgledovanja, pantomima …
bolj podrobno opiši dvojezičnost, kulturo gluhih
- osnovno izhodišče
- cilj
- metode komunikacije
osnovno izhodišče
- prepričanje, da je znakovni jezik naravni jezik gluhih in zahteva po priznanju znakovnega jezika kot njihovega prvega jezika (slo. kot drugi)
cilj
= naučiti osnov znakovnega jezika, ki izhaja iz sintakse in besednjaka slo. jezika
metode komunikacije
- znakovni jezik
kaj zajema zgodnja obravnava (od postavljene diagnoze do usmeritve)
zajema rokovanje s slušnimi aparati, opazovanje otrokovega odzivanja na zvok, pomoč pri navezovanju stikov z drugimi družinami, informacije glede otrokovega vključevanja v programe …
kakšne so časovne prilagoditve v programu s prilagojenim izvajanjem in dsp?
- več časa za razumevanje, sprejem in predvsem predelavo informacij
- več ponovitev novih pojmov na različne načine (govor, kretnja, risanje, slika, dramatizacija)
- sprotno preverjanje znanja
