bajc_članek Flashcards
(21 cards)
1
Q
Problematika svobode in obveščevalnih služb
A
- Nadzor tajnega delovanja služb je povezan s problemom družbene svobode:
- Na eni strani je težava večja svoboda (ali celo samovolja), ki so jo obveščevalne službe pridobile ali si jo prisvojile.
- Na drugi strani je vprašanje učinkovitosti nadzora nad temi službami, kar bi preprečilo ali omejilo morebitne zlorabe.
- Največji problemi so nastali, ko so obveščevalne službe delovale kot »države v državi«, brez resnega zunanjega nadzora nad njihovimi dejavnostmi.
2
Q
Zgodovinski primeri in aktualnost problematike
A
- V okviru bivše Jugoslavije so bile obveščevalne službe močno samostojne in skoraj brez ustreznega nadzora, kar je omogočilo številne zlorabe.
- Obenem pa je poudarjeno, da so tudi zahodne obveščevalne službe izvajale zlorabe, čeprav v drugačnih okvirih.
- Problematika ostaja še vedno aktualna tudi v današnjem času, ko se družbe soočajo s podobnimi dilemami glede nadzora nad delovanjem tajnih služb.
3
Q
Perspektiva raziskave in teoretski pristop
A
- Razprava temelji na zgodovinski perspektivi, a poudarja, da zgodovinsko gledano poglobljena in celovita raziskava o zgodovini nadzora nad obveščevalnimi službami še ni bila opravljena.
- V prispevku so zgolj nakazani teoretski okviri in nekateri ključni problemi, ki bi lahko predstavljali osnovo za nadaljnje, interdisciplinarne raziskave.
- Avtor predlaga širši pristop k tej temi, vključujoč sodelovanje med zgodovinarji, politologi, obramboslovci, pravniki in drugimi strokovnjaki.
4
Q
Pojmovanje »svobode« in »nadzora«
A
- Svoboda:
- Avtor uporablja termin »svoboda« z navednicami, ker ima večdimenzionalen pomen:
- Družbena svoboda – svoboda posameznikov ali družbe, ki jo lahko omejujejo obveščevalne službe.
- Svoboda obveščevalnih služb – samostojnost in avtonomija, ki jo imajo službe, ter vprašanje, koliko so si jo pridobile ali jim je bila načrtno dodeljena in kdaj bi se jim lahko odvzela.
- Nadzor:
- Večplastno pojmovanje nadzora: kdo in kako naj obveščevalne službe nadzoruje.
- V Sloveniji številni strokovnjaki opozarjajo na pomembnost zakonske urejenosti nadzora (npr. Anžič, Purg, Črnčec).
- Med pomembnejše dejavnike sodobne demokracije spadajo spoštovanje človekovih pravic, medijska svoboda in parlamentarni nadzor.
- Nadzor v praksi pogosto odstopa od teoretičnih pričakovanj zaradi birokratizacije in omejenih zmogljivosti nadzornikov.
5
Q
Ključni izzivi nadzora obveščevalnih služb
A
- Dvojno vprašanje zaupanja:
- Nezaupanje v obveščevalne službe zahteva učinkovit nadzor.
- Toda kdo bo učinkovito nadzoroval službe? Politiki in parlamentarne komisije ne uživajo vedno zadostnega zaupanja.
- Tehnološka premoč obveščevalnih služb otežuje nadzor nad njimi (nadzorovani imajo tehnološko prednost pred nadzorniki).
- Potreba po učinkovitem, transparentnem in čim manj birokratiziranem sistemu nadzora.
6
Q
Etični vidik in motivacija v obveščevalnih službah
A
- Avtor opozarja, da nadzor sam po sebi ni dovolj – pomembni sta tudi etika in »zdrava motivacija« pripadnikov služb.
- Zgodovinski primer: patriotska motivacija slovenskih protifašistov (TIGR, Orjuna, Borba) v letih 1918–1941, ki so sodelovali s tujimi službami v boju proti fašizmu, je pogosto pomenila zdravo osnovo za uspešno in etično delovanje tajnih služb.
- Denar ni nujno največji motiv za lojalnost agentov, kar odpira vprašanja o drugih motivacijskih dejavnikih.
7
Q
Nadzor obveščevalnih služb med sabo
A
- Obveščevalne službe imajo pogosto tudi protiobveščevalne oddelke, ki nadzorujejo druge službe, tudi tiste zavezniške.
- Zgodovinski primeri:
- V Jugoslaviji med drugo svetovno vojno: ameriška OSS in britanske službe nadzorujejo druga drugo zaradi različnih političnih interesov.
- Jugoslovanska OZNA močno nadzoruje anglo-ameriške misije, hkrati pa manj pozornosti posveča sovjetskim misijam do informbirojskega spora 1948.
- V času hladne vojne je vohunjenje med tradicionalnimi zavezniki potekalo zaradi tehnološko-gospodarskih interesov (Francija, Izrael, Japonska proti ZDA).
- Britanci že po prvi svetovni vojni prestrezajo diplomatska sporočila, tudi svojih zaveznikov (primer iz leta 1920: prestrezanje ameriško-jugoslovanske komunikacije).
8
Q
Metode in tehnologije obveščevalnega nadzora
A
- Obveščevalne službe so uporabljale:
- klasične metode: cenzura pošte, prisluškovanje, nadzor telefonskih pogovorov
- moderne metode: elektronsko sledenje, prestrezanje digitalne komunikacije (Echelon, sateliti)
- Sistem Venona (ZDA, VB): prestrezanje sovjetskih sporočil → razkritje vohunov (npr. Fuchs, Rosenberg)
- Sistem Echelon (NSA + zavezniki): globalni nadzor komunikacij po telefonu, internetu, faksu
- Vohunski sateliti: ZDA (Corona), ZSSR (Salyut, MIR), Francija (SPOT), Izrael (Ofek) – namenjeni tudi obveščevalni uporabi
9
Q
Pravna ureditev in politični nadzor
A
- Po 11. septembru 2001: Patriot Act → razširjene pristojnosti obveščevalnih služb (sodba FISA, sodišče FISC)
- V praksi večina informacij prihaja iz t. i. odprtih virov (>90 %), a tajno zbiranje se vseeno pogosto izvaja
- Parlamentarni nadzor je pogosto neučinkovit: vprašanje zaupanja v politike in njihovih kompetenc
- Vprašanje: ali lahko notranja etika služb (motivacija, lojalnost, zadržanost) prepreči zlorabe?
10
Q
Jugoslavija in Slovenija: zgodovinski primeri nadzora
A
- UDBA (1945–1950): prisluškovanje domači in mednarodni pošti, nadzor politično »nevarnih« številk, pregled desettisočev pisem
- Tržaško in Primorska območja: nadzor nad t.i. sovražno pošto, emigrantskimi pismi, kulturnim delovanjem
- Zamejstvo in emigracija: organizirano spremljanje, pregled nad filmom, tiskom, cerkvenimi strukturami
- Disidenti (npr. Kocbek): stalno sledenje, prisluhi, tajne preiskave, ovaduhi
11
Q
Raziskovalne težave in odprta vprašanja
A
- Velik del arhivov še vedno nedostopen, zlasti za obdobje 70. in 80. let
- Ostajajo odprta vprašanja:
- Kolikšen je bil resnični obseg nadzora?
- Kje so bile meje med varnostno funkcijo in politično represijo?
- So bile službe kot UDBA in KOS izključno represivne ali tudi legitimne varnostne strukture?
- Potrebne bodo neodvisne raziskave, da se jasno loči zgodovinska dejstva od političnih interpretacij
12
Q
Nadzor nad delovanjem obveščevalnih služb: struktura in dileme
A
- Idealno naj bi delovanje služb nadzorovala zakonodaja, a zgodovinsko so bili zakoni pogosto prezrti.
- V 1970-ih so v ZDA nastale tri kongresne komisije (npr. Pike Committee), ki so preiskovale CIA.
- Ugotovile so, da je CIA izvedla več deset prikritih operacij (covert actions) brez vednosti nadzornih teles.
- Henry Kissinger je odločitve sprejemal mimo formalnega komiteja.
13
Q
Struktura in množica služb
A
- V ZDA je pred 2001 delovalo kar 22 različnih obveščevalnih agencij.
- Po napadih 11. 9. 2001 so jih poskusili centralizirati z ustanovitvijo skupnega oddelka (Department of Homeland Security, 2003)
- Poseben problem so zasebna varnostna podjetja, pogosto brez nadzora.
- Primer: Ugrabitev štirih italijanskih varnostnikov v Iraku leta 2004.
- Nekatera podjetja najemajo bivše vojake za izvajanje prikritih nalog.
14
Q
Kršitve zakonov
A
- FBI je že v 1930-ih kljub zakonodaji izvajal prisluškovanja (npr. Hooverjeva tajna poročila o simpatizerjih nacizma in komunizma).
- Leta 1940 je Roosevelt izdal tajno direktivo, ki je legalizirala prisluškovanje “subverzivnežev”.
- Primer Enrica Matteija (vodil italijansko državno energetsko podjetje ENI): uporabil vojaško obveščevalno službo SIFAR za lastne cilje → nedovoljena uporaba v imenu “nacionalnega interesa”.
- Neodvisni mediji so ključno orodje nadzora:
- Italijanski novinarji v 1960-ih razkrili poskuse manipulacije vlad.
- Oriana Fallaci (1976) intervjuvala šefa CIE Colbyja in razkrila financiranje protikomunističnih strank.
15
Q
Razkritja tajnih dokumentov
A
- WikiLeaks (od 2006 dalje) objavil obsežne zaupne ameriške dokumente.
- Leta 2010: dokumenti vojske, zunanjega ministrstva, podatki o Guantanamu.
- Globalna reakcija: poskus blokade, a podpora hekerske skupnosti omogočila dostop prek zrcalnih strežnikov.
- Nekateri bivši agenti so razkrivali delovanje služb prek knjig:
- Peter Wright – Spycatcher (1987): britanska vlada poskušala preprečiti izid.
- Victor Marchetti in John Marks – The CIA and the Cult of Intelligence (1974/1980): prva izdaja okleščena, kasneje dopolnjena.
- Louis Huot – Guns for Tito (1945): sodeloval z OSS pri partizanih, a britanska služba sprva preprečila izid.
16
Q
Zgodovinski prehod k večji transparentnosti
A
- Do 1980-ih: britanska vlada se uradno ni izrekala o obveščevalnih službah.
- Po 1991: MI5 je postopno uvajala delno transparentnost:
- 1992–1996: prva direktorica MI5 – Stella Rimington, kasneje tudi Eliza Manningham Buller (2002–2007).
- Leta 1997: prvi javni razpis za zaposlitev v MI5 in omogočen dostop do arhivskih dokumentov (kratica KV) v National Archives.
- Leta 1993: Rimington na tiskovni konferenci najavi prvo brošuro o službi – The Security Service (simbolična poteza).
- 2001: objavi avtobiografijo (Open Secret), a po predhodni cenzuri ustreznega urada.
17
Q
Dileme o dostopu zgodovinarjev
A
- Vprašanja:
- Imajo vsi zgodovinarji enak dostop do arhivov?
- Bi tudi druge države (npr. Slovenija) morale omogočiti selektiven vpogled v arhive?
- Primer: afera Omerza zaradi prepovedi dostopa.
- Kdo bi izbral zgodovinarje? Kako bi se zagotovila njihova nepristranskost?
17
Q
Aferični odzivi bivših pripadnikov
A
- David Shayler (MI5): javno kritiziral MI5, želel objaviti knjigo – preprečeno z Official Secrets Act (1989).
- Zatekel se je v Francijo (1997), ob vrnitvi (2000) bil aretiran.
- Richard Tomlinson (MI6): večkrat aretiran, v medijih trdil, da je MI6 sodelovala pri umoru princese Diane in načrtovala atentat na Slobodana Miloševića.
- Leta 2001 objavi knjigo: The Big Breach.
18
Q
Uradne zgodovine MI5 in MI6
A
- MI5:
- Leta 2009: uradno zgodovino objavi Christopher Andrew (The Defence of the Realm) ob 100-letnici MI5.
- Dobil dostop do nedeklasificiranih arhivov, a pod pogojem, da ne ogroža državne varnosti.
- Veliko virov označenih kot “Security Service Archives”.
- MI6:
- Manj odprta.
- Leta 2010: izide uradna zgodovina 1909–1949 avtorja Keitha Jefferyja.
- Imel ekskluziven dostop do virov, a brez objave imen agentov.
- John Sawers (šef MI6): knjiga ne sme predstavljati grožnje za državno varnost.
19
Q
Tradicionalna praksa uradnih zgodovin
A
- Velika Britanija: že po anglo-burski vojni (1899–1902) je razvila sistem uradnih zgodovin.
- Avtorji so običajno imeli popoln dostop do dokumentov.
- Za drugo svetovno vojno je izšlo:
- 119 uradnih zgodovin, od tega 14 o obveščevalnih službah.
- Nekatere zgodovine sprva zaupne, nato javno objavljene.
- Tovrsten kompromis (delni dostop, cenzura) ne zadovolji v celoti, a omogoča delno uporabo virov.
20
Q
Britanski arhiv kot zgled
A
- V The National Archives (London): številni dokumenti vsebujejo delne redakcije:
- Odstranjena imena ali odstavki → primer dobre prakse za zaščito in hkratno odprtost.
- Predlog: tudi v Sloveniji bi lahko uvedli delno dostopnost z redakcijo občutljivih podatkov.
