SOVJETIZACIJA VZHODNE EVROPE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

Question 1

Povojna stvarnost in blokovska delitev Evrope

Answer 1

• Po koncu druge svetovne vojne (9. maj 1945) se Evropa sooča z množičnimi žrtvami, uničenjem, begunci, vojaki in zaporniki.
• Že med vojno je bila zaznana ideološka polarizacija med zahodom (ZDA) in vzhodom (SZ); formalno potrjena na Jalti (februar 1945) in Potsdamu (avgust 1945).
• Nastaneta dva bloka: zahodni blok (liberalna demokracija in kapitalizem) in vzhodni blok (komunistični režimi pod vplivom SZ).
• Večina držav vzhodnega bloka je iz vojne izšla gospodarsko izčrpana, zdesetkana, številne so bile tudi poraženke (Madžarska, Romunija, Bolgarija), ki so morale plačevati vojne reparacije.
• Predvojne elite so bile izbrisane: delno zaradi kolaboracije, vojnih zločinov, begunstva ali povezave z zahodom (London, Moskva).
• Ideološki sovražnik nacizma je bil zamenjan z novim – komunizmom kot totalitarnim sistemom.
• Socializem se je mnogim zdel privlačen kot alternativa kapitalizmu, zlasti po neuspehih predvojnih sistemov in zaradi upanja, ki ga je sprožila oktobrska revolucija.

Question 2

Sovjetizacija Vzhodne Evrope (1945–1948)

Answer 2

• Države Poljska, Madžarska, Romunija, Bolgarija so bile v obdobju med vojnama ekonomsko in politično nestabilne, agrarne, z velikim deležem kmečkega prebivalstva.
• Po vojni pride do skupnega prehoda v socializem, kar pomeni konec liberalnih in agrarnih režimov.
• Med vojno so se Bolgarija, Romunija in Madžarska priklonile Hitlerju, Poljska pa je doživela eno najhujših nacionalnih tragedij.
• Češkoslovaška je predstavljala izjemo: imela je razvito gospodarstvo, parlamentarno demokracijo in legalno komunistično stranko, ki je bila del politične scene že pred vojno.
• Komunistične stranke so imele v nekaterih državah že med vojno določen vpliv, posebej v Bolgariji in na Slovaškem, drugje (npr. Romunija, Madžarska) so bile šibkejše.
• Proces sovjetizacije se je začel že med vojno (s pomočjo Rdeče armade, partizanskih gibanj, političnih prevzemov) in se končal po letu 1948, ko se je komunistična oblast utrdila.
• Do leta 1948 je bil viden jasen porast komunistične dejavnosti po vzhodni Evropi, pogosto pod nadzorom Sovjetske zveze.

Question 3

Ozadje sovjetizacije in cilji

Answer 3

• Stalinov cilj: ustvariti varnostno tamponsko območje med Sovjetsko zvezo in Zahodom – območje od Finske do Jugoslavije.
• Po Churchillovi železni zavesi (1946) Stalin ni želel zahodnega vpliva na tem območju.
• Baltik (Litva, Latvija, Estonija) si je SZ priključila neposredno.
• Cilj sovjetizacije:
• Poenoten sistem vladanja (enopartijski režim pod KP),
• Skupna ideologija (komunizem),
• Enotni gospodarski sistem (centralno planski socializem),
• Usklajena zunanja in vojaška politika (podrejena SZ).
• Vloga SZ pri sovjetizaciji:
• Nadzor preko Rdeče armade, varnostnih služb, strankarskih struktur in gospodarskih instrumentov.
• Vodilno vlogo so imeli “moskoviti” – komunisti, vzgojeni v Moskvi

Question 4

Potek sovjetizacije – fazni razvoj

Answer 4

• Prva faza (1945–1947/48):
• Komunisti delujejo v ljudskofrontovskih gibanjih, skupaj z drugimi levimi ali kmečkimi strankami.
• Varljiva demokracija: ohranjanje videza koalicij, a prikrito krepijo oblast.
• Represivni aparat: prioritetno prevzemajo nadzor nad vojsko, policijo, tajnimi službami, ključnimi ministrstvi (npr. notranje, pravosodje).
• Pustijo nekatere vodilne položaje (premier, predsednik) koalicijskim partnerjem – namen je ustvariti vtis pluralizma.

Question 5

Taktika »salame«:

Answer 5

• Postopno izločanje političnih nasprotnikov, najprej konservativcev in liberalcev, nato še socialnih demokratov.
• Metode: politični pritisk, montirani procesi, zapori, izsiljevanje, diskreditacija.
• Procesi niso potekali enotno:
• Bili so odvisni od:
• Predvojnega političnega sistema (npr. Češkoslovaška demokracija vs. avtoritarni režimi v Romuniji, Bolgariji),
• Moči domačih komunistov,
• Nadzora nad vojsko in varnostnimi silami,
• Zunanjega pritiska in prisotnosti SZ.

Question 6

Zgodovinsko in politično ozadje
POLSKA

Answer 6

• Stalinovi cilji za Poljsko:
• premik meje na zahod (Curzonova linija),
• etnična homogenizacija,
• popolna sovjetizacija.
• Težave za sovjetizacijo:
• šibko domače komunistično gibanje,
• močna agrarna stranka, stare elite in vojska.
• Medvojni položaj Poljske:
• razkosana med Nemčijo in SZ (1939),
• vlada pobegne v izgnanstvo (Pariz, London),
• odpor v domovini zvest legalni vladi.
• Sodelovanje SZ in izgnane vlade:
• sporazum julija 1941 → poljska divizija v Rdeči armadi,
• Katinski pokol (1943) → Stalin prekine stike z vlado v Londonu.
• Teheranska in Jaltska konferenca:
• Churchill popusti Stalinu (meja po Curzonovi liniji),
• Stalin obljubi demokracijo, a uveljavi lastne interese.

Question 7

Vzpon komunistov in oblikovanje oblasti polska

Answer 7

• Leta 1943 so komunisti začeli oblikovati Domovinski narodni svet (DNS), ki se je pozneje preimenoval v Lublinski komite.
• Poleti 1944 je Rdeča armada prečkala Curzonovo linijo, kar je omogočilo komunistično revolucijo.
• Varšavska vstaja avgusta 1944 je bila krvavo zatrta; Stalin ni pomagal odporu, NKVD je aretiral in ubijal voditelje Armije Krajowe.
• Junija 1945 nastane vlada narodne enotnosti; komunisti si zagotovijo ključna ministrstva (npr. notranje zadeve).
• Na referendumu 1946 (“3x DA”) so zmagali komunisti z uporabo ponaredkov in političnega pritiska.

Question 8

Konsolidacija oblasti in sovjetizacija

Answer 8

• Volitve januarja 1947 so bile ponarejene – zmagal je Demokratični blok, opozicija zatrta.
• Komunisti razbijejo Poljsko socialistično stranko in jo podredijo.
• Nova ustava (1947) uvaja enopartijski sistem po sovjetskem vzoru.
• Poljska postane sovjetski satelit – politično, ideološko in varnostno podrejena Moskvi.

Question 9

Ozadje in posebnosti sovjetizacije Češkoslovaške

Answer 9

• Sovjetizacija je potekala mirno, z velikim ljudskim soglasjem.
• Tri značilnosti sovjetizacije:
• Nosilci sovjetizacije so bili domači komunisti.
• Po vojni je bila država močno naklonjena socializmu – podporo je izražala večina političnih strank.
• Zahodna politika je odpovedala – Beneš ni dobil pomoči, zato je poiskal podporo v SZ.
• Med vojno (1939–1945):
• Nemci so zasedli Češko in Moravsko (protektorat), Slovaška postane marionetna država.
• Češki odpor je bil zmeren, vrhunec leta 1942 (atentat na Heydricha) → hude represalije.
• Leto 1943: Beneš in Stalin podpišeta pogodbo o prijateljstvu.
• Leta 1945 je ustanovljena nova vlada, večina članov so komunisti.
• Zahodni in sovjetski vojaki se umaknejo že leta 1945, oblast ostane domačim silam.
• Začetek obračuna s kolaboranti in notranjimi nasprotniki.

Question 10

Vzpon komunistov in prevzem oblasti

Answer 10

• 1946: Komunistična partija dobi 38 % na volitvah, Gottwald postane premier.
• Komunisti zagovarjajo “mirno pot v socializem”, vendar vodijo postopen prevzem oblasti.
• Vlada sprva sprejme Marshallov načrt, a ga pod pritiskom SZ zavrne po enem tednu.
• Jeseni 1947 (po sestanku z Moskvou): komunisti sprožijo politične čistke in prevzamejo nadzor nad varnostnimi službami.
• Februar 1948: z političnim pritiskom in resignacijo nekomunističnih ministrov komunisti dokončno prevzamejo oblast.
• Gottwald izpelje državni udar znotraj zakonitih okvirjev, Beneš odstopi, vzpostavi se komunistična diktatura.

Question 11

Ozadje, vojna in začetek sovjetizacije (1944–1946)
MADŽARSKA

Answer 11

• Konec vojne Madžarska dočaka z milijoni žrtev in politično krizo.
• Komunistična partija (KPM) je bila pred tem šibka in ni sodelovala v protinacističnem odporu.
• Porast vpliva KPM se začne šele po nemški okupaciji marca 1944 in s prihodom Rdeče armade.
• Komunisti in tradicionalne stranke oblikujejo Madžarsko narodno fronto neodvisnosti.
• Prošnja zaveznikom: odpoved madžarskim okupiranim ozemljem v zameno za podporo demokratizaciji.
• V novi koalicijski vladi že imajo komunisti vplivne položaje – notranji minister, šef tajne policije (AVO).
• Premirje (1945) v Moskvi Madžarsko podredi nadzoru SZ (preko Zavezniške nadzorne komisije).
• Volitve novembra 1945: ljudje se odločijo proti komunizmu, za parlamentarno demokracijo.
• 1. februar 1946: ukinitev monarhije, razglasitev republike.

Question 12

Pritisk SZ in dokončna sovjetizacija (1947–1949)

Answer 12

• Od 1946 dalje Stalin krepi pritisk na Vzhodni blok, posebej na Madžarsko.
• 1947: vodjo Neodvisne stranke (SMP) odpeljejo v SZ, sledijo množični izstopi članov, padec podpore.
• Veliko pristašev SMP je aretiranih, mnogi obsodbe in smrtne kazni.
• Začnejo se čistke v upravi in varnostnih službah.
• 1948: komunisti prepovejo in razpustijo druge stranke, zaostri se politični teror.
• Maj 1949: združitev socialdemokratov s KPM → enotna komunistična oblast.
• Nova ustava (1949) je temelj enopartijskega sistema, po sovjetskem vzoru.

Question 13

Potek vojne in začetek sovjetizacije (1941–45
ROMUNIJA

Answer 13

• Romunija se leta 1941 pridruži Nemčiji in sodeluje v napadu na SZ, da bi si povrnila izgubljena ozemlja.
• Po porazu Nemcev pri Stalingradu (1943) maršal Antonescu išče stik z zavezniki, a neuspešno.
• 23. avgusta 1944 poteka državni udar s pomočjo Rdeče armade, Antonescu je aretiran, Romunija prestopi k zaveznikom.
• Kljub temu je na pariški mirovni konferenci obravnavana kot poraženka.
• Sovjeti vzpostavijo močan politični vpliv, podpirajo komunistično partijo (KPR) in pripravljajo teren za prevzem oblasti.
• Ob kaotičnih razmerah po udaru nastane vlada z več strankami, a neenotnost koristi komunistom.

Question 14

Uveljavitev komunistične oblasti in sovjetizacija (1945–1948)
romunija

Answer 14

• 6. marca 1945 kralj Mihael pod pritiski imenuje komunista Petra Grozo za predsednika vlade.
• Kralj noče podpisovati zakonov, a ko Groza doda dva ministra iz drugih strank, zahodne sile priznajo vlado.
• Komunisti si postopno pridobijo nadzor nad represivnim aparatom (notranje zadeve, policija).
• Do 1948 postopoma izločijo in podredijo socialiste, sledijo čistke in zrušitev monarhije.
• Oblikujejo enopartijsko komunistično oblast po sovjetskem vzoru.

Question 15

Faza: Hitra revolucija in sovjetski vpliv med vojno (1941–1945)
BOLGARIJA

Answer 15

• Bolgarija marca 1941 pristopi k trojnemu paktu in sodeluje pri napadu na Grčijo in Makedonijo, ne napove vojne SZ.
• Kmalu po nemškem napadu na SZ (1941) začnejo bolgarski komunisti z odporom.
• Junij 1942: ustanovljena protifašistična domovinska fronta z močnim vplivom komunistov.
• 5. 9. 1944 SZ napove vojno Bolgariji – ta zahteva premirje in razglasi vojno Nemčiji.
• Domovinska fronta prevzame oblast – že septembra 1944 imajo komunisti veliko moč in svoje oborožene enote.
• SZ ima minimalno vlogo – sovjetizacija poteka “od spodaj”, po domači iniciativi.

Question 16

Faza: Konsolidacija oblasti in sovjetski model (1945–1948) BOLGARIJA

Answer 16

• 1945: ustanavljanje sindikatov, reforme, politična represija in krepitev ljudske milice.
• Komunisti obračunajo s socialistično in kmečko stranko.
• Pogajanja z Jugoslavijo o balkanski federaciji – Stalin jih ustavi.
• Okt. 1946: na volitvah zmaga Petkov (podpora Zahoda) – 1947 odstranjen in usmrčen, ko Zahod izgubi vpliv.
• Dec. 1947: nova ustava po sovjetskem modelu, Georgi Dimitrov (iz SZ) postane premier.
• Dec. 1948: po likvidaciji opozicije se delavska stranka preimenuje v Komunistično partijo Bolgarije (KPB)