evropska 150-200 DOLGI STARI

Question 1

Nastanek EGS in Rimska pogodba (1957)

Answer 1

• Rimska pogodba (25. marec 1957): ustanovile jo je 6 držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, ZRN, Nizozemska).
• Podpisani dve pogodbi:
• EGS (Evropska gospodarska skupnost): cilj → prost pretok oseb, blaga, kapitala in storitev.
• ESAE / Euratom: raziskovanje in miroljubna raba jedrske energije.
• Zadržki:
• Francija → strah pred močnejšo Nemčijo.
• Celotna Evropa → previdna do premoči ZDA.

Question 2

Politični in gospodarski razvoj EGS

Answer 2

• 1962: uvedba skupne kmetijske politike – stabilizacija cen, dohodek kmetov, samozadostnost.
• 1963 (Yaoundé): prvi sporazum z 18 afriškimi bivšimi kolonijami – pomoč ob spoštovanju človekovih pravic.
• Sporazum obnovljen, 1975 podpisan novi v Loméju (Togo).
• 1968: odprava carin → prosta trgovina med članicami.

Question 3

Hladnovojni kontekst in vesoljska tekma

Answer 3

• 1961: Gagarin prvi človek v vesolju → obiskal 22 držav (le UK del zahoda).
• 1961: gradnja Berlinskega zidu – poglobitev hladne vojne.
• 1968: invazija na Prago – zatrta liberalna reforma pod Dubčkom.
• Apollo 11 (1969): Armstrong na Luni → zmaga ZDA v vesoljski tekmi.

Question 4

Poskusi monetarnega povezovanja in okoljska zakonodaja

Answer 4

• Pierre Werner (premier Luksemburga) predlaga ekonomsko in monetarno unijo.
• Cilj: skupna valuta in centralna banka.
• Ni uspel zaradi razhajanj v mnenjih.
• 1970: uvedba prve evropske okoljske direktive proti onesnaževanju.

Question 5

EFTA kot konkurenca EGS-u

Answer 5

• Ustanovljena 3. maja 1960, podpisana 4. januarja.
• Ustanoviteljice: Avstrija, Danska, Norveška, Portugalska, Švedska, Švica, Združeno kraljestvo.
• Pridružene in poznejše članice:
• Finska (1961 – pridružena, 1986 – polnopravna).
• Islandija (1970), Liechtenstein (1991).
• Izhodi iz EFTA zaradi vstopa v EGS/EU:
• 1972: VB in Danska.
• 1985: Portugalska.
• 1995: Avstrija, Finska, Švedska.
• Danes EFTA = 4 članice: Islandija, Norveška, Švica, Liechtenstein.

Question 6

Prva evropska povezovanja in politično ozadje (1920–1951)

Answer 6

• Zgodovinske zamisli: Ideje o evropskem povezovanju segajo že v srednji vek (Dante), bolj konkretno pa v 20. stoletje.
• Po 1. svetovni vojni:
• Kongres evropskih narodnosti – brez podpore zmagovalk, a s pomembnim poudarkom na solidarnosti in pravicah manjšin.
• 1926: Evropsko gibanje v Dunaju – brez učinka zaradi pomanjkanja politične podpore.
• Po 2. svetovni vojni:
• Churchill (1946): “Partnerstvo med Francijo in Nemčijo prvi korak k obnovitvi evropske družine.”
• 1946: Ustanovitev Evropske federalistične unije (Union of European Federalists).
• Evropa z 60–65 milijoni mrtvih → potreba po sodelovanju in miru.
• Marshallov plan (1948):
• Zahod sprejme ameriško pomoč, Vzhod zavrne → ločitev na Zahodni (EFTO, EGS) in Vzhodni blok (COMECON).
• 1950 – Schumanov načrt:
• Združitev proizvodnje premoga in jekla med Francijo in Nemčijo, pod vplivom Jeana Monneta.
• Schuman: “Vojna med Nemčijo in Francijo je materialno neizvedljiva.”

Question 6

Brexit, krize in novi izzivi (2016–2022)

Answer 6

• 23. junij 2016: Referendum o Brexitu → 51 % Britancev za izstop.
• Pobudnik: David Cameron.
• Kritike EU že od Margaret Thatcher (1988).
• 2020: Pandemija koronavirusa:
• prvotni odzivi nacionalni,
• EU ni bila takoj solidarna.
• Migrantska kriza:
• ogroža Schengenski sporazum,
• pomanjkanje skupne evropske zakonodaje.

Question 6

Ustanovitev in širitev Evropske gospodarske skupnosti (1951–1986)

Answer 6

• 1951: Evropska skupnost za premog in jeklo (ECSC).
• 1957 – Rimska pogodba:
• Podpisana med 6
• EGS (Evropska gospodarska skupnost) – prost pretok oseb, blaga in storitev.
• Euratom (ESAE) – razvoj jedrske energije.
• 1970: Wernerjev neuspešen poskus uvedbe skupne valute.
• 1970: Prva okoljska zakonodaja EU (direktiva proti onesnaževanju).

Question 7

Prve širitve in politična konsolidacija (1973–1993)

Answer 7

• 1973 – Prva širitev EGS:
• Vstop: VB, Irska, Danska.
• De Gaulle je leta 1962 nasprotoval vstopu VB – strah pred ameriškim vplivom.
• Vojna Jom Kipur (oktober 1973) → arabski naftni embargo → ekonomska kriza.
• 1974: Ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvoj (solidarnost, zmanjšanje razlik).
• 1979: Prve volitve v Evropski parlament.
• 1970–1980:
• Padec vojaških režimov v Grčiji (1974), Portugalski (1975), Španiji (1975, smrt Franca).
• Protesti na Poljskem (1980).
• 1981 – Druga širitev:
• Vstopi Grčija.
• 1984–1988 – ESPRIT program:
• Projekti: digitalizacija Domesday Book, evropska računalniška mreža.
• 1986 – Tretja širitev:
• Vstop: Španija in Portugalska.
• 1987: Ustanovitev programa Erasmus (študentske izmenjave).
• 1989: Padec Berlinskega zidu → začetek združevanja Nemčije.
• 1991: Razpad Sovjetske zveze in začetek razpada Jugoslavije.
• 1992 – Maastrichtski sporazum:
• Ustanovitev Evropske unije (EU).
• Avtorja: Helmut Kohl (Nemčija) in François Mitterrand (Francija).
• Ureja: skupno valuto, zunanjo politiko, pravosodje.
• 1993 – Enotni evropski trg:
• Uvedba štirih svoboščin: prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.

Question 8

Nadaljevanje širitve Evropske unije in institucionalne spremembe (1995–2007)

Answer 8

• januar 1995: EU se v četvrti širitvi razširi z vstopom Avstrije, Finske in Švedske.
• 26 marec 1995: Začne veljati Schengenski sporazum (podpisan že 1985), ki:
• odpravlja mejne kontrole,
• izboljšuje življenje na obmejnih območjih,
• usklajuje vizumsko politiko.

Question 9

Uvedba eura in velika širitev (1999–2004)

Answer 9

• 1. september 1999: Euro uveden kot nefizična valuta.
• 1. januar 2002: Euro dobi bankovce in kovance.
• 11. september 2001: Napadi v ZDA negativno vplivajo tudi na evropsko gospodarstvo.
• 1. maj 2004: Peta širitev EU – vstopi 10 novih držav: Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Slovaška, Ciper, Malta.
• 29. oktober 2004: Podpisan osnutek Evropske ustave, ki pa jo Francija in Nizozemska zavrneta.
• 16. februar 2005: Ratificiran Kjotski protokol – EU dobi vodilno vlogo pri omejevanju emisij.

Question 10

Poglabljanje integracije in izzivi (2007–2013)

Answer 10

• januar 2007: Šesta širitev: vstopita Bolgarija in Romunija.
• december 2007: Podpisana Lizbonska pogodba, ki:
• nadaljuje prizadevanja za EU ustavo,
• odgovarja na globalne izzive (klima, varnost, trajnost).
• december 2009: Lizbonska pogodba stopi v veljavo.
• September 2008: Začetek velike finančne krize, ki prizadene tudi EU.
• Stanje valute:
• Euro uporablja 19 članic EU,
• uporabljajo ga tudi šest nečlanic (npr. Vatikan, Kosovo).
• julij 2013: Sedma širitev: vstopi Hrvaška.

Question 11

Zahodni Balkan, Kosovo in Srbija

Answer 11

• 2008: Kosovo razglasi neodvisnost.
• 2011: EU povabi Kosovo in Srbijo na pogovore (Srbija ne priznava Kosova).
• april 2013: Podpisan Bruseljski sporazum:
• Srbija in Kosovo se zavežeta, da si ne bosta preprečevala vstopa v EU.
• Pogajanja s Srbijo se pričnejo 2013.
• 2021–2022:
• Večina Srbov proti EU.
• Kosovska Mitrovica odpusti vse srbske policiste → napetosti.
• Vučić in Brnabić: “Bruseljski sporazum ne obstaja več.”

Question 12

Vojaški konflikti in zunanji odnosi EU

Answer 12

• Večji konflikti po 1945:
• grška državljanska vojna (1944–1949),
• jugoslovanske vojne (1991–1995),
• čečenske vojne (1994–1996; 1999–2009),
• terorizem različnih ekstremističnih skupin.
• 2014: Rusija anektira Krim → EU uvede sankcije.
• 24. februar 2022: Rusija izvede invazijo na Ukrajino:
• EU brez lastne vojske,
• podpora predvsem preko NATO.
• Težave: članice so energetsko odvisne od Rusije.

Question 13

Razdelitev Nemčije in nastanek dveh držav (1945–1949)

Answer 13

• 1945: Nemčija po 2. svetovni vojni popolnoma uničena.
• Razdeljena na štiri okupacijske cone: ameriško, britansko, francosko, sovjetsko.
• Tudi Berlin razdeljen med zaveznike.
• 1945–1949: Potekajo razprave o obnovi in politični ureditvi Nemčije.
• Pregoni Nemcev:
• 12–14 milijonov Nemcev pregnanih iz Češkoslovaške, Poljske, Madžarske, Romunije, SZ, Jugoslavije.
• Veliko jih umre med prisilnimi selitvami.
• Berlinska kriza (1948–1949):
• 24. junij 1948 – 30. september 1949: Sovjeti blokirajo zahodni Berlin.
• Zahod vzpostavi zračni most, da oskrbi prebivalce.
• Povod: uvedba nove valute – nemške marke – v zahodni coni.
• 28. maj 1949: Ustanovitev Zvezne republike Nemčije (ZRN) – zahodni del (sedež v Bonnu).
• 7. oktober 1949: Ustanovitev Nemške demokratične republike (NDR) – vzhodni del, sovjetski vpliv.

Question 14

Politične razlike in hladnovojna ločitev

Answer 14

• ZRN (Zahodna Nemčija):
• Hallsteinova doktrina (1955–1972):
• ZRN ne bo vzdrževala diplomatskih odnosov z državami, ki priznajo NDR.
• Voditelji ZRN:
• Konrad Adenauer (CDU, 1949–1963):
• Podpora Zahodu, članica EU.
• Obnova vojske (1955), odločen protikomunist.
• Nasprotnik meje Oder–Neisse.
• Vrnil 10.000 vojnih ujetnikov iz SZ.
• Dobri odnosi s Francijo.
• Willy Brandt (SPD, 1969–1974):
• Ostpolitik: zbliževanje z Vzhodom (NDR, Poljska).
• 1970: poklon žrtvam v varšavskem getu.
• Nobelova nagrada za mir (1971).
• Krepitev socialne države.
• Helmut Kohl (CDU, 1982–1990):
• Vodil proces združitve Nemčije.
• Močna vloga v evropski integraciji.

Question 15

NDR (Vzhodna Nemčija):

Answer 15

• Močan sovjetski vpliv, centralno planirano gospodarstvo.
• 13 avgust 1961: Zgrajen berlinski zid, da bi preprečili bežanje v ZRN.
• Erich Honecker – voditelj SED, avtor politike gradnje zidu.
• Vzhodna Nemčija izolirana, represivna, a gospodarsko šibkejša od ZRN.

Question 16

Terorizem, zbliževanje in združitev (1970–1990)

Answer 16

• Terorizem v ZRN:
• Skupina Rote Armee Fraktion (RAF) oz. Baader–Meinhof:
• Levi teroristi, proti kapitalizmu, nekateri za združitev z NDR.
• Vrh delovanja: 1970–1993.
• Desne organizacije: Bund Deutscher Jugend (BDJ) ipd.
• Obisk Honeckerja v ZRN (1987):
• Prvi obisk voditelja NDR na Zahodu – simbolno zbliževanje.
• 9. november 1989:
• Simbolični pad berlinskega zidu – sproži val čustev, množične migracije.
• Sinatrova doktrina (Mihail Gorbačov):
• Dovoljena samostojna politika socialističnih držav.
• Vpliv na propad NDR in razpad vzhodnega bloka.
• 3. oktober 1990:
• Uradna združitev Nemčije, ZRN in NDR → eno državo.
• 2. december 1990: Prve svobodne volitve v združeni Nemčiji.

Question 17

Avstrija po drugi svetovni vojni

Answer 17

• Moskovska deklaracija (oktober 1943):
• Zavezniki priznajo Avstrijo kot prvo žrtev nacizma.
• Po vojni je razdeljena na štiri okupacijske cone.
• 1955: Podpisana Avstrijska državna pogodba:
• Obnovljene meje iz 1938.
• Prepoved združitve z Nemčijo.
• Avstrija razglasi trajno nevtralnost (“nova Švica”).
• 7 člen: pravice slovenske in hrvaške manjšine.
• Avstrija ostane izven NATO in Varšavskega pakta.

Question 18

Kriza kolonialnega imperija in dekolonizacija

Answer 18

• 1954: Poraz Francozov v Indokini – bitka pri Dien Bien Phuju.
• 1956:
• Tunizija in Maroko pridobita neodvisnost.
• 1954–1962: Alžirska vojna za neodvisnost:
• Krvava, brutalna vojna.
• Velik politični in družbeni pretres v Franciji.
• Francija izgubi eno najpomembnejših kolonij.

Question 19

Četrta francoska republika in povojna nestabilnost (1946–1958)

Answer 19

• oktober 1946: Razglašena Četrta republika (naslednica Tretje).
• Temeljila na parlamentarizmu, a izjemno politično nestabilna.
• 1946–1958: kar 22 vlad v 12 letih.
• Kljub politični krizi je Francija aktivno sodelovala v evropskih integracijah (npr. ustanovitev ESCS).
• Vzporedno je rasel nacionalni ponos in želja po ohranitvi kolonialnega imperija.

Question 20

Vzpon de Gaulla in Peta republika (1958–1969)

Answer 20

• 1958:
• Kriza v Alžiriji → politika išče rešitelja → povabijo generala Charlesa de Gaulla.
• 4. oktober 1958: Sprejeta ustava Pete republike.
• 1959–1969: predsedovanje Charlesa de Gaulla:
• Poudarek na neodvisni francoski politiki – “velika Francija”.
• Izstop Francije iz vojaškega dela NATO.
• Izboljšanje odnosov z ZRN.
• Nasprotuje ameriški dominaciji v Evropi.
• 1962: Alžirija postane neodvisna – konec kolonialne vojne.
• 1968: Študentski protesti:
• Kritika elitnih univerz, tradicionalnih vrednot in avtoritete.
• Kulturni upor: oblačenje, glasba, umetnost, družbeni vzorci.
• Velik družbeni pretres → de Gaulle izgubi podporo.

Question 21

Nasledniki de Gaulla in politični razvoj (1969–2022)

Answer 21

• Georges Pompidou (1969–1974):
• Osredotočen na gospodarsko rast in modernizacijo.
• Valéry Giscard d’Estaing (1974–1981):
• Liberalne reforme, večja vloga predsednika.
• François Mitterrand (1981–1995):
• Prvi socialistični predsednik Pete republike.
• Dolgo predsedovanje, močne socialne reforme.
• Jacques Chirac (1995–2007):
• Konservativna politika, evroskepticizem glede prenosa suverenosti.
• Nicolas Sarkozy (2007–2012):
• Reformističen pristop, okrepitev predsedniških pristojnosti.
• François Hollande (2012–2017):
• Socialist, a z nizko priljubljenostjo zaradi gospodarskih težav.
• Emmanuel Macron (2017–):
• Centrist, proevropski, reformator.
• Nasprotnik nacionalistov kot Marine Le Pen.
• Vodil Francijo skozi pandemijo covid-19, proteste rumenih jopičev, evropske integracije.

Question 22

Povojna oslabitev in dekolonizacija imperija

Answer 22

• Kljub zmagi v 2. svetovni vojni je bila Velika Britanija gospodarsko in politično močno oslabljena.
• 1947: Neodvisnost Indije – simbolni začetek konca britanskega imperija.
• Indija je bila ključna kolonija, prizadevanja za osamosvojitev so bila prekinjena med vojno.
• 1948: Konflikt v Palestini – ustanovitev države Izrael, kar sproži odpor arabskega prebivalstva.
• Izraelci kritični do britanskega kolonialnega oportunizma, npr. Balfourjeva deklaracija (1917).
• Ob teh dogodkih Velika Britanija izgublja vpliv na ključnih točkah imperija.
• Zaradi slabih ekonomskih razmer pogosto nejevoljno sodeluje z ZDA (npr. pri Marshallovem planu).

Question 23

Era Margaret Thatcher (1979–1990)

Answer 23

* Prva ženska premierka VB, predsednica konservativcev. * Nastopila v času globoke gospodarske krize in visokega nezadovoljstva. * Gospodarska in notranjepolitična politika: * Uvedla neoliberalne reforme: privatizacija, deregulacija, omejevanje vpliva države. * Zatrtje sindikatov, posebej močnih rudarskih sindikatov. * Zaprtje premogovnikov, kar povzroči družbene in politične napetosti. * Znižanje javne porabe, a posledice čutijo predvsem nižji sloji. * Odpornost proti subkulturam: punk, uporniška mladina. * Kritizirala EGS (EU) kot preveč birokratsko in integracijsko usmerjeno → zgodnji evroskepticizem.

Question 23

Zunanji odnosi in evropska integracija VB

Answer 23

* Sprva oklevanje pri vključevanju v evropske povezave. * 1960: VB postane članica EFTA (Evropsko združenje za prosto trgovino). * Poskusi vstopa v EGS (Evropsko gospodarsko skupnost) v 1961 in 1966 so zavrnili Francozi, predvsem: * Zaradi nezaupanja Charlesa de Gaulla, ki je VB videl kot "trojanskega konja ZDA". * Šele v 70. letih se začne proces dejanskega vključevanja VB v evropsko povezovanje.

Question 24

Politična nihanja in povojni premierji

Answer 24

* Velika Britanija je imela nestabilno politično dinamiko, z menjavanjem strank in voditeljev: * Clement Attlee (Labour) – povojna obnova, socialne reforme. * Winston Churchill (Conservative) – simbol povojne kontinuitete. * Anthony Eden, Harold Macmillan, Harold Wilson – vsi soočeni z notranjimi in zunanjimi krizami.

Question 25

Zunanji odnosi:

Answer 25

* 1982: Falklandska vojna z Argentino: * Spopad zaradi spora okoli otokov Falklandi (Malvini). * Kljub nasvetom o nevmešavanju Thatcherjeva odločno posreduje z vojsko. * Vojna obudi nacionalni ponos in utrdi njen položaj.

Question 26

Severna Irska

Answer 26

* Stopnjevanje konflikta v Severni Irski, t. i. The Troubles. * 30. januar 1972 – Krvava nedelja: britanska vojska ubije 14 neoboroženih protestnikov v Derryju. * Thatcherjeva ni popuščala IRA – nasprotuje vsakemu dogovarjanju s teroristi.

Question 27

Dediščina Margaret Thatcher

Answer 27

* Thatcherjeva je aktivno sodelovala v diplomaciji v času padanja železne zavese * Spodbujala miren prehod držav vzhodnega bloka v demokracijo. * Deljena zapuščina: * Za nekatere reformatorica, ki je modernizirala Britanijo. * Za druge uničevalka socialne države, ki je povečala neenakost. * Utrdila temelje evroskepticizma, ki se bo desetletja kasneje razvije v Brexit.

Question 28

Začetek tržaškega vprašanja (1945–1947)

Answer 28

* 9 junij 1945: Beograjski sporazum – Jugoslavija se umakne iz Trsta, vzpostavljena demarkacijska črta (Morganova linija). * Cona A: pod zavezniško upravo (ZVU) – ZDA in VB. * Cona B: pod jugoslovansko upravo (VUJA). * 10 februar 1947: Podpisana Mirovna pogodba z Italijo. * 15 september 1947: Pogodba začne veljati – predvidena ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja (STO) pod okriljem OZN. * V praksi STO nikoli ni zaživelo kot samostojna država. * Upravljanje oteženo zaradi napetosti med ZDA in SZ.

Question 29

Londonski in Osimski sporazum (1954–1977)

Answer 29

* 5 oktober 1954: Londonski sporazum – STO razdeljeno: * Cona A (z večinskim slovenskim prebivalstvom) → Italiji. * Cona B → Jugoslaviji. * Italijanski parlament ni ratificiral sporazuma do leta 1975. * ZDA pritiskajo na rešitev spora – bojazen pred Titovo smrtjo in nestabilnostjo Balkana. * 1975: Tito in Italija podpišeta Osimski sporazum: * Uradna in trajna razmejitev meje. * Cona A → Italija, Cona B → Jugoslavija. * 1977: Sporazum ratificiran v obeh državah. * Italijanski nacionalisti protestirajo – zagovarjajo Istro kot italijansko zgodovinsko ozemlje.

Question 30

Poznejši razvoj in skrivnosti (po 1990)

Answer 30

* Po letu 1990: Giulio Andreotti (pomemben italijanski politik) prizna obstoj tajne vojaške enote Gladio, namenjene proti-komunističnemu delovanju v času hladne vojne.

Question 31

17 junij 1997: Sprejet Amsterdamski sporazum, ki:

Answer 31

* krepi vlogo Evropskega parlamenta, * pripravlja EU na nove članice, * povečuje sredstva za zaposlovanje in pravice državljanov. * * EU začne pogajanja z 10 državami (vključno s Slovenijo) glede priključitve.

Question 32

Sueška kriza:

Answer 32

* 26 julij 1956: Egiptovski predsednik Gamal Abdel Nasser nacionalizira Sueški prekop. * 29 oktobra: Izrael napade Sinaj, 5. novembra sledijo Francosko-britanske sile. * Namen: odstavitev Nasserja, ne pa zaščita miru. * ZDA zagrozijo Veliki Britaniji z ekonomskimi sankcijami – prisiljena k umiku. * OZN in javnost nasprotujeta intervenciji → blamaža za Francijo.