Brainscape's Knowledge GenomeTM


Top Flashcards (Certified)
All Flashcards

evropska po 1939 > predavanja / pp > Flashcards

predavanja / pp Flashcards

(187 cards)

Start Studying
1
Q

Žrtve druge svetovne vojne (po strani zaveznikov in sil osi)

A
  • Zavezniki
  • Vojaške žrtve: ~14.000.000
  • Civilne žrtve: ~36.000.000
  • Skupaj: ~50.000.000
  • Sile osi
  • Vojaške žrtve: ~8.000.000
  • Civilne žrtve: ~4.000.000
  • Skupaj: ~12.000.000
  • Skupno število žrtev:
  • Približno 60 milijonov ljudi (vojaške + civilne žrtve vseh strani)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
2
Q

Vprašanje spomina in deljenega spomina

A
  • Osnovna dilema:
  • Kakšen je danes spomin na drugo svetovno vojno in čigav je ta spomin?
  • Gre za deljen spomin, ki ni enoten, ampak pogosto nasprotujoč, odvisen od:
  • Nacionalnega konteksta
  • Ideoloških interpretacij
  • Zmagovalcev in poražencev
  • Dilema prihodnosti:
  • Ali bo čez 100 let možno imeti umirjen, zgodovinsko odmaknjen odnos do druge svetovne vojne, kot se je to poskušalo ob stoletnici prve svetovne vojne?
  • Vprašanje kolektivne zrelosti in zgodovinske refleksije.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
3
Q

Primer Nemčije po drugi svetovni vojni

A
  • Uničenje in posledice:
  • Država uničena: popolna materialna in moralna katastrofa.
  • Izgon Nemcev:
  • Na tisoče ljudi izgnanih peš ali s tovornimi vagoni za živino.
  • Cca 1 milijon umre med potjo.
  • Glas Nemcev po vojni: šibek, utišan (zaradi krivde, vloge nacizma).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
4
Q

Dediščina izgona in smrti – tudi za druge narode

A
  • Tudi drugi narodi so bili izgnani ali prizadeti (npr. Madžari, Italijani iz Istre, Slovenci iz nemških taborišč itd.).
  • Veliko mrtvih je pustilo globoke travme, ki se prenašajo skozi generacije.
  • Močna zgodovinska dediščina v določenih regijah in državah (npr. Vzhodna Evropa, Balkan, Nemčija).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
5
Q

Spomeniki in javni spomin

A
  • Rdeča armada:
  • Veliko spomenikov vojakom Rdeče armade, tudi zunaj Rusije (npr. v srednji Evropi)
  • Postavljeni kot znak osvoboditve, vendar marsikje povzročajo kontroverze (npr. Poljska, Estonija).
  • Druge žrtve:
  • Poljski civilisti in vojaki, ki so bili žrtve Rdeče armade, pogosto manj vidni v javnem spominu.
  • Manjši spomeniki, manj sredstev, manj politične pozornosti.
  • Vprašanje sobivanja spominov:
  • Različni zgodovinski narativi pogosto sobivajo brez pravega dialoga.
  • To povzroča napetosti in otežuje enotno zgodovinsko refleksijo.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
6
Q

Problem “izenačevanja žrtev”

A
  • Ključno opozorilo:
  • V Evropi se dela napaka, da se vse žrtve postavi na isti nivo, ne glede na vzrok smrti ali stran v vojni.
  • Težava:
  • Vsi spomeniki pogosto trdijo, da so umrli za svobodo, vendar:
  • Niso vsi umrli iz enakih razlogov.
  • Potrebno bi bilo jasno zapisati, kdo je bil na kateri strani in zakaj je umrl.
  • Zgodovinska korektnost:
  • Pri spomenikih in javni obeležitvi bi morali natančno navesti vlogo posameznikov/skupin v času vojne.
  • Ne gre za relativizacijo smrti, ampak za zgodovinsko odgovornost in resnico.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
7
Q

VZROKI ZA IZBRUH DRUGE SVETOVNE VOJNE

A
  • Strukturni vzroki:
  • Posledice prve svetovne vojne:
  • Nemčija poražena, ponižana z Versajsko pogodbo.
  • Nova, nestabilna evropska politična karta (nastanek novih držav).
  • Spori zaradi meja, narodnosti, manjšin in revizionističnih zahtev.
  • Gospodarska kriza:
  • Protektivne politike, zapiranje trgov, carine.
  • Velika depresija → socialna in politična nestabilnost.
  • Ideološki ekstremizmi:
  • Fašizem (Italija), nacizem (Nemčija), komunizem (SZ).
  • Ostro nasprotje med demokratičnimi in totalitarnimi režimi.
  • Neuspehi diplomacije:
  • Politika popuščanja (appeasement) s strani zahodnih sil.
  • Zavezniki ne povabijo Sovjetske zveze v pogajanja pred vojno → izolacija.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
8
Q

Ključni predvojni dogodki:

A
      1. 1936 Nemčija zasede demilitarizirano Porenje
      1. 1936 Antikominternski pakt med Nemčijo in Japonsko (1937 se pridruži Italija)
      1. 1938 Anšlus Avstrije (priključitev Nemčiji)
      1. 1938 Münchenski sporazum – razkosanje Češkoslovaške
  • 15.–16. 3. 1939 Nemčija okupira Češko-Moravsko (protektorat)
      1. 1939 VB in Francija jamstvo Poljski, če bo napadena
      1. 1939 Italija napade Albanijo
      1. 1939 Pakt Ribbentrop–Molotov (Nemčija in SZ si razdelita vplivne sfere v Evropi)
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
9
Q

FRONTA 1: POLJSKA, BALTSKE DRŽAVE, FINSKA

A
      1. 1939 Nemčija inscenira incident v Gleiwitzu → napade Poljsko
      1. 1939 VB in Francija napovesta vojno Nemčiji (tudi Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, J. Afrika, Nepal)
      1. 1939 SZ napade Poljsko z vzhoda (dogovor z Nemčijo)
      1. 1939 Zasedba Varšave
      1. 1939 Kapitulacija Poljske
  • Poljska računala na pomoč zaveznikov, ki pa ostanejo pasivni – prva velika napaka zahoda.
  • Zahodne sile ne napovejo vojne SZ, kar je povzročilo očitke nedoslednosti.
  • Dvojna zasedba Poljske → razdeljena med Hitlerja in Stalina.
  • 👉 Zasedba Baltskih držav in vojna s Finsko:
  • SZ zasede Litvo, Latvijo in Estonijo.
  • Zimska vojna s Finsko (1939–1940):
  • SZ pričakuje hiter uspeh, a se Finska hrabro brani.
  • Težki pogoji: sneg, mraz, partizansko bojevanje.
  • Finska poražena, a s častjo, ohrani suverenost.
  • Finska prisiljena podpisati mirovni sporazum kot poraženka.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
10
Q

FRONTA 2: NORVEŠKA IN DANSKA

A
  • Razlogi in strateške poteze:
  • Rudniki železa na Švedskem – ključen vir za nemško industrijo.
  • VB minira vode pred Norveško, da bi ohromila nemško trgovanje.
  • 👉 Potek dogodkov:
  • Datum Dogodek
  • April 1940 Nemčija napade Dansko in Norveško
    • Danska kapitulira takoj, brez odpora
    • Na Norveškem se VB in FR upirata 2 meseca, nato umik
      1. 1940 Chamberlain odstopi, Winston Churchill postane premier VB
  • 👉 Pomen in posledice:
  • Prva večja konvencionalna bojišča med zavezniki in Nemčijo.
  • Poraz zaveznikov → politične spremembe v VB.
  • Churchill kot simbol odpora – izkušen, energičen, odločilen.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
11
Q

KOMENTAR IN GEOSTRATEŠKE POSLEDICE

A
  • Zavezniki so prepočasno in neusklajeno reagirali na Hitlerjeve agresije.
  • Izguba Poljske in Skandinavije omogočila Nemčiji dominanco v severni in vzhodni Evropi.
  • Diplomatska zmeda okoli SZ – začetno sodelovanje z Nemčijo, nato kasnejše vključevanje v zavezništvo proti nacizmu.
  • Sovjetska vojna proti Finski pokazala, da SZ ni tako vojaško učinkovita, kot je mislil Zahod.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
12
Q

VEČ FRONT: NIZOZEMSKA, BELGIJA, LUKSEMBURG, FRANCIJA

A
  • 10 maja 1940 Nemčija napade Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Gre za začetek ofenzive proti Franciji.
  • Britanske in francoske čete se postavijo v Belgiji, da bi zaustavile nemško napredovanje.
  • Nemci uporabijo taktiko “Blitzkriega”, hitro prebijanje prek Ardenov in obkoljevanje zavezniških enot.
  • Med 26. majem in 4. junijem 1940 poteka evakuacija britanskih čet iz Dunkerqua (operacija Dynamo).
  • Gre za eno največjih evakuacij v zgodovini vojn – tisoče vojakov uide na otok, kar kasneje predstavlja jedro britanske vojske v naslednjih letih vojne.
  • Hitler naredi strateško napako – namesto da bi uničil zavezniške sile, upa na diplomatsko rešitev z Britanci in jim dovoli evakuacijo.
  • Britanci rešijo okoli 330.000 vojakov z vseh možnih ladij, vključno z ribiškimi in civilnimi.
  • junija 1940 Italija napove vojno Veliki Britaniji in Franciji – poskuša izkoristiti francosko šibkost in “skočiti na voz zmagovalcev”.
  • Italijani napadejo z juga, a z omejenim uspehom. Njihov vojaški stroj ni učinkovit kot nemški.
  • junija 1940 nemške čete vstopijo v Pariz, 22. junija 1940 Francija kapitulira.
  • Kapitulacija se zgodi v istem vagonu, kjer je leta 1918 Nemčija podpisala svojo predajo – simbolično ponižanje za Francijo.
  • Hitler je v tej fazi na vrhuncu moči, Nemčija ima izredno ugodno bilanco v prvi fazi vojne.
  • Britanci doživijo velik šok in so edini večji nasprotnik, ki še ostaja v vojni.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

britanija bitka 2 del

A
  • Šele z začetkom vojne začne ameriška industrija prehajati v masovno proizvodnjo vojaške opreme (tanki, ladje, orožje).
  • Decembra 1942 pride do večjega poraza Nemčije na morju, britanski in ameriški mornarici pa se poveča učinkovitost.
  • Pomembno vlogo pri uspehih zaveznikov igra dešifriranje nemških sporočil – prelomnica v pomorskem vojskovanju.
  • Do poletja 1943 je bitka za Atlantik prešla v korist zaveznikov – omogočen počasnejši, a varen prevoz čet v Veliko Britanijo.
  • To postavi logistično osnovo za veliko invazijo junija 1944 v Normandiji – operacijo Overlord.
  • Atlantska listina, čeprav idealistična, je postala temelj za ameriško povojno globalno dominacijo in oblikovanje novega svetovnega reda.
  • Bitka za Atlantik je bila dolgotrajen spopad, kjer so se odločale usode vojne oskrbe, vojaške mobilizacije in prihodnje invazije na celino.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
13
Q

TROJNI PAKT – SILE OSI

A
  • Hitler išče nove zaveznike, da bi si zagotovil politično in vojaško podporo za prihodnji napad na Sovjetsko zvezo.
  • 27 septembra 1940 Nemčija, Italija in Japonska podpišejo Trojni pakt – oblikuje se jedro sil osi.
  • V naslednjih mesecih se paktu pridružijo tudi nekatere druge države:
    1. november 1940 – Madžarska
  • 23 november 1940 – Romunija
  • 24 november 1940 – Slovaška
  • 1 marec 1941 – Bolgarija
  • 25 marec 1941 – Jugoslavija (podpis pod pritiskom)
  • 15 junij 1941 – NDH
  • V Jugoslaviji sledi državni udar 27. marca 1941, ki strmoglavi vlado, ki je podpisala pristop k Trojnemu paktu.
  • Udar ne reši Jugoslavije pred vojno – Nemčija reagira z brutalnim napadom aprila 1941.
  • Države, ki so se pridružile paktu, nimajo enake vloge:
  • Romunija pošlje vojsko na vzhodno fronto in ima veliko izgub. Je zvesta Hitlerju skoraj do konca vojne.
  • Bolgarija sodeluje le omejeno, predvsem na lastnih mejah. Zanimajo jo predvsem ozemeljske koristi v Makedoniji.
  • Zaradi različne vloge pride ob koncu vojne do različne usode – Rdeča armada se nad Romuni maščuje močneje kot nad Bolgari.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

BITKA ZA BRITANIJO

A
  • Po padcu Francije ostane Velika Britanija kot edini pomemben nasprotnik Nemčije v Evropi.
  • Churchill, ki 10. maja 1940 zamenja Chamberlaina, obljubi Britancem “kri, znoj in solze” – simbol nepopustljivega odpora.
  • Hitler želi Britance prisiliti k miru ali vsaj nevtralnosti.
  • Za invazijo na Otok je potrebno najprej uničiti britansko vojno letalstvo (RAF).
  • julija do 31. oktobra 1940 poteka letalska ofenziva Nemčije – bombardiranje britanskih ciljev, predvsem RAF baz.
  • Kljub močnemu pritisku britansko letalstvo vzdrži. Nemčija ne uspe doseči prevlade v zraku – prva velika Hitlerjeva vojaška poraza.
  • Bombardirana so tudi civilna območja, najbolj znan primer je Coventry, ki postane simbol trpljenja civilistov.
  • Kot odgovor na nemško bombardiranje Nemci kasneje doživijo podobne napade – npr. Dresden.
  • maja 1941 Rudolf Hess, eden najbližjih Hitlerjevih sodelavcev, skrivnostno zbeži v Veliko Britanijo.
  • Cilj njegovega poleta ni povsem znan – možno, da gre za samostojni poskus pogajanja ali tajno Hitlerjevo mirovno pobudo.
  • Hess je zaprt, po vojni obsojen in ostane zaprt do smrti v strogo varovanem zaporu.
  • V tej fazi se že pojavljajo prva razmišljanja o povojni prihodnosti: če bo Hitler premagan, bo naslednji ideološki nasprotnik Zahoda Stalin.
  • Tajne službe, kot sta MI6 in SOE (Special Operations Executive), pripravljajo terenske mreže in sabotažne operacije proti nacistom in fašistom.
  • Prihodnja hladna vojna se že riše v ozadju, čeprav so takrat ZDA in SZ še bodoči zaveznici.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
14
Q

BITKA ZA ATLANTIK (vzporedno z bitko za Britanijo) 1 del

A
  • Boji na Atlantiku se začnejo skoraj istočasno z boji na Poljskem že leta 1939.
  • Nemčija že pred tem postavi podmornice (U-boote) in bojne ladje na Atlantski ocean.
  • Glavni cilj je uničevanje trgovskih ladij, ki prinašajo surovine in orožje v Veliko Britanijo – pomorska blokada.
  • Bitka na Atlantiku je dolgotrajna, saj se pomorski boji preselijo globoko v osrednji Atlantik, kjer ima VB na začetku precej težav.
  • Po porazu Francije dobi Nemčija dostop do novih atlantskih oporišč (npr. v Brestu), kar jim daje prednost pri podmorniškem napadu.
  • Britanci morajo istočasno nadzorovati Rokavski preliv, Severno morje in zavarovati pomorske poti proti ZDA in Afriki.
  • avgusta 1941 Churchill in Roosevelt podpišeta Atlantsko listino – dokument z vizijo povojnega sveta, temelječega na svoboščinah in miru.
  • Atlantska listina postavi ideološki okvir za zavezništvo, čeprav so ZDA takrat še vedno nevtralne.
  • ZDA se spopadajo s posledicami gospodarske krize iz leta 1929 – Rooseveltov New Deal okrepi industrijo, ki pa je sprva še pretežno civilna.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
15
Q

VOJNA V SEVERNI AFRIKI

A
  • 11 septembra 1940 Italija napade Egipt – začetek spopadov v severnoafriškem prostoru.
  • Po začetnem vdoru sledi približno tri mesece dolg premor – fronta je začasno umirjena.
  • Decembra 1940 britanske sile začnejo protinapad in zajamejo okoli 130.000 italijanskih vojakov, med njimi tudi Slovenci in Hrvati iz Julijske krajine.
  • Februarja 1941 Hitler pošlje pomoč Italijanom – nastane Afrika Korps pod poveljstvom generala Erwina Rommla.
  • marca 1941 Rommel začne ofenzivo in hitro ponovno osvoji večji del izgubljenega ozemlja.
  • Naslednjih 14 mesecev fronta stagnira, brez večjih premikov.
  • Spomladi 1942 pade strateško pomembno mesto Tobruk, Nemci pridejo le 110 km od Aleksandrije.
  • Zavezniki fronto zaustavijo pri El Alameinu – ključni obrambni točki Egipta.
  • Glavna poveljnika zavezniških sil v tej fazi sta general Alexander in feldmaršal Montgomery
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
16
Q

vojna v severni afriki 2 del

A
  • 23 oktobra 1942 se začne odločilna bitka pri El Alameinu, v kateri zavezniki po hudem bojevanju premagajo sile osi.
  • Rommel, znan kot “puščavska lisica”, sicer velja za sposobnega poveljnika, a kljub temu zavezniki prevzamejo pobudo.
  • Za britance je El Alamein simbol nepopustljivosti, junaštva in preobrata v vojni.
  • Bitka pomeni konec nemško-italijanske širitve v severni Afriki.
  • Novembra 1942 se zavezniki izkrcajo v Maroku in Alžiriji (francoski Severni Afriki) – operacija Torch.
  • Namen operacije Torch je z dveh strani stisniti osi v objem – iz vzhoda (Egipt) in zahoda (Maroko, Alžirija).
  • Do konca leta 1942 Rommel prizna, da je vojna v Afriki izgubljena – začne se postopni umik sil osi.
  • Prvo večje zavezniško izkrcanje v Afriki ne poteka na evropski celini, ampak je logistična in taktična priprava na poznejšo invazijo Evrope.
  • Vzporedno se v Evropi dogajajo prelomni dogodki (bitka za Stalingrad, priprave na invazijo v Italijo in Francijo).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
17
Q

AFRIKA

A
    • 2.11.1942 Rommel umakne
    • 8.10.1942 Torch AA izkrcajo v francoskem Maroku in Alžiriji
    • Decembra 1942 Eisenhower ne uspe
    • Februarja 1943 : ni protinapad
    • Marca 1943: N in IT jasno, da je Afrika izgubljena
    • 23.4. 1943 Končni napad
    • 7.5. 1943 konča vojna v Severni Afriki.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
18
Q

VOJNA V SREDOZEMLJU IN ITALIJA

A
  • Italija vstopi v vojno
  • junija 1940 Italija vstopi v drugo svetovno vojno, potem ko je Francija že tik pred porazom.
  • Vstop je oportunističen – Mussolini želi biti prisoten pri delitvi plena, ne pa iz nuje.
  • Italija si želi postati velesila v Sredozemlju (Mare Nostrum), vendar za tak cilj ni vojaško ustrezno pripravljena.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
19
Q

Napadi na britanske konvoje in težave z mornarico

A
  • Italijanska mornarica poskuša ogrožati britanske pomorske konvoje v Sredozemlju.
  • Poseben problem predstavlja francoska bojna flota (po kapitulaciji Francije ostane del flote še vedno nevaren).
  • Italijanska pomorska strategija je neusklajena, obveščevalno podcenjena, in operativno neodločna.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
20
Q

Napad na Taranto (11.–12. november 1940)

A
  • Taranto je pomembno italijansko pristanišče na jugu Italije.
  • Britanci izvedejo drzen zračni napad z letalonosilke – prva večja uporaba letalonosilk v zgodovini.
  • Več italijanskih bojnih ladij poškodovanih ali potopljenih, italijanska mornarica osramočena.
  • Dogodek povzroči navdušenje pri zaveznikih in šok v Italiji; simbolni in taktični poraz osi.
  • V zakulisju obstajajo informacije, da so posamezni Primorci, prisiljeni služiti v italijanski mornarici, sodelovali pri pomoči zaveznikom (govor v pogojniku, ni povsem potrjeno).
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
21
Q

Napad na Grčijo (28. oktober 1940

A
  • Italija napade Grčijo iz Albanije – pričakuje hiter uspeh, a se izkaže za popoln vojaški fiasko.
  • Italijanska vojska se slabo znajde v težkem terenu in podcenjuje grški odpor.
  • Slaba logistika, slabo načrtovanje in pretirana samozavest vodstva (zlasti Mussolinija) povzročijo sramoten poraz.
  • Napad ni bil podprt s strateško mislijo, kar potrjuje oceno Italije kot šibkega člena sil osi.
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
22
Q

Napad na Jugoslavijo in Grčijo (april 1941)

A
  • Italija skupaj z Nemčijo napade Jugoslavijo in Grčijo, da popravi svoj položaj.
  • Italija še naprej ni sposobna voditi samostojnih večjih operacij brez nemške podpore.
  • V tem kontekstu postane jasno, da bo morala biti Italija čim prej izločena iz vojne.
  • 23 APRIL
How well did you know this?
1
Not at all
2
3
4
5
Perfectly
23
Bližnji vzhod: Sirija in Libanon
* Ti ozemlji sta formalno pod nadzorom režima Vichy, zavezniškega Nemčiji. * Strategija oskrbe upornikov in britanske vojske se zaostri – Velika Britanija mora delovati tudi na tem območju. * Geopolitika Sredozemlja in Bližnjega vzhoda postaja vse pomembnejša.
24
Malta – strateška napaka Italije
* Malta, majhen otok med Sicilijo in Severno Afriko, ima izjemen strateški pomen. * Italija kljub številčni premoči ne izvede odločilnega napada, čeprav bi ga lahko. * Britanci na Malti vzpostavijo odskočno desko za napade in oskrbo upornikov v severni Afriki. * Malta je izjemno bombardirana, a ostane nepokorjena – simbol odpora in bolečine. * Italijani s tem naredijo eno največjih strateških napak v Sredozemlju.
25
Notranja šibkost Italije
* Mussolini in italijansko vodstvo preveč vlagajo v obrambne linije, ki ne igrajo ključne vloge: * Proti Franciji (na severozahodu) * Proti Jugoslaviji (t. i. Rupnikova linija) * Gradnja teh utrdb porabi ogromne vire, vojska pa ostane številčna, a operativno nesposobna. * Znotraj Italije vlada prepričanje o veličini in neuničljivosti, v resnici pa gre za blef – Mussolini blefira svojo moč. * Vojska ima premalo izkušenj, še posebej za sodobno vojskovanje.
26
Poskusi izstopa Italije iz vojne
* Zavezniki zaznajo Italijo kot najslabšega člana osi in si prizadevajo, da bi jo izločili iz vojne čim prej. * Že od leta 1942 se začnejo skrivni diplomatski stiki z italijanskimi krogi. * Obstajajo dokumenti, ki nosijo oznako "PEACE", povezani s poskusi italijanskega izstopa. * Problem za zaveznike: kdo naj prevzame oblast po Mussoliniju, saj italijanski politični sistem temelji na več kot 20 letih fašizma. * Italijani niso videni kot tisti, ki bi se bili sposobni resno in množično uprli Mussoliniju. * Ključna figura pri dogovorih postane maršal Pietro Badoglio, ki po Mussolinijevem padcu prevzame oblast. * Badoglio velja za dovolj kredibilnega, a tudi ne preveč revolucionarnega – kompromisna rešitev.
27
ZAVEZNIŠKO PRODIRANJE V ITALIJO IN KAPITULACIJA (1943–1945)
* 9 julija 1943 se anglo-ameriške sile (A-A) izkrcajo na Siciliji – prvi korak neposrednega napada na italijansko ozemlje. * * Invazija na Sicilijo izvede tudi pritisk na notranje politične razmere v Italiji. * * 25 julija 1943 italijanski kralj odstavi Mussolinija – znak krize režima in notranjega razkroja. * * 8 septembra 1943 Italija uradno kapitulira, kar pomeni vojaško predajo brez boja.
28
Posledice kapitulacije
* Kapitulacija povzroči popoln razpad italijanske vojske – vojaki ne dobijo jasnih navodil, na mnogih območjih se takoj vdajo. * Nemške sile izvedejo načrt zasedbe Italije – nekaj dni po kapitulaciji zasedejo celotno ozemlje, do točke, kjer so se A-A ustavili. * Italijani, ki so mislili, da je vojne konec, se znajdejo v novi fazi: eni postanejo ujetniki, drugi kolaboranti, tretji partizani. * Zajete vojake skušajo Nemci prepričati, da se borijo na njihovi strani – tisti, ki zavrnejo, končajo v ujetništvu.
29
Italijanska socialna republika (RSI)
* Na severu Italije ustanovljena nova Italijanska socialna republika (RSI) – Mussolini jo vodi pod nemško zaščito. * RSI je formalno samostojna, dejansko pa nima politične avtonomije – Nemci vodijo ključne odločitve. * V severovzhodni Italiji nastaneta dve posebni operacijski coni: * OZAK (Operacijska cona jadranskega primorja) – vključuje Trst, Istro, Goriško, Reko. * OZAV (Operacijska cona Alp) – vključuje Južno Tirolsko in Furlanijo. * Ti dve coni ne odgovarjata nemškemu poveljstvu v Italiji, ampak direktno Hitlerju – posebni status. * OZAK ima še strožji okupacijski režim; v Trstu zgrajeno edino koncentracijsko taborišče z delujočo krematorijsko pečjo na italijanskem ozemlju.
30
Vojna na italijanskem polotoku
* Zavezniško prodiranje po Italiji je izjemno počasno – Nemci se vztrajno branijo, italijanski teren jim pomaga. * Šele 4. junija 1944 je osvobojen Rim – pomemben simbolni uspeh zaveznikov. * Zaradi umetnostne in zgodovinske vrednosti Rima, Benetk in Firenc se bombardiranje izogne najbolj uničujočim posledicam. * ZDA in VB se odločita, da bo italijanska fronta sekundarna, glavni napor usmerijo v severno Francijo (Normandija). * Italija postane posebna fronta, kjer se vodi tudi domača državljanska vojna – eni na strani RSI in Nemcev, drugi zavezani odporu. * aprila 1945 se začne zadnja zavezniška ofenziva v Italiji. * Nemška vojska v Italiji položi orožje 25. aprila, po predhodnih pogajanjih z ZDA. * maja 1945 partizani vstopijo v Trst, zadnji boji 3. maja – nekaj žrtev.
31
Politični in vojaški kontekst
* Zavezniška strateška odločitev: Italija in Jugoslavija sta interesni sferi Velike Britanije. * Osvobajanje poteka selektivno in z omejenimi viri – prioritete so določene po globalnih interesih. * Delovanje tajnih služb (SOE, MI6 itd.) ni bilo vedno usklajeno in popolnoma učinkovito.
32
VZHODNA FRONTA IN BALKAN 👉 Začetek operacije Barbarossa
* Po padcu Francije Nemčija preusmeri napad proti vzhodu – proti Sovjetski zvezi. * Priprave zmotijo balkanski dogodki (upor v Jugoslaviji in napad na Grčijo aprila 1941), kar zadrži napad za več tednov. * junija 1941 se začne operacija Barbarossa – največja kopenska invazija v zgodovini.
33
Prvi nemški uspehi in zlom pred Moskvo
* Prvi val napada je uspešen – Nemci prodrejo globoko na sovjetsko ozemlje. * Poskušajo zavzeti tri ključna mesta: Moskva, Leningrad, Stalingrad. * Zima 1941/42 Nemce ujame nepripravljene – obleganja Moske in Leningrada se izjalovijo. * Stalin aktivira pravoslavno cerkev, da okrepi domoljubno moralo – "ruska duša" kot simbol upora. * Simbolna in dejanska moč zime: "ruska zima" uniči napadalca, kot pri Napoleonu.
34
Bitka za Stalingrad in preobrat
* Stalingrad postane ključni prelom vojne. * Nemci ne uspejo zavzeti mesta, 31. januarja 1943 se 6. armada preda – prvi večji nemški poraz. * Od Stalingrada dalje se Nemčija začne umikati, nemški stroj izgubi svojo moč.
35
Vloga Sovjetske zveze
* Sovjeti organizirajo protinapad, industrijo preusmerijo v vojaško proizvodnjo, okrepijo logistiko. * Januarja 1944 Rdeča armada začne osvobajati vzhodno Evropo – prodor proti zahodu. * Povsod, kjer pride Rdeča armada, se po vojni utrdi sovjetski vpliv: * Romunija, Bolgarija, vzhodna Nemčija, Poljska in del Balkana pridejo pod nadzor Moskve. * Sovjetska zveza ni podpisnica ženevskih konvencij – ujetniki v SZ brez zaščite, pogosto izkoriščani kot delovna sila. * Počasi se vzpostavi nova delitev Evrope, ki bo temelj za hladno vojno.
36
VOJNA NA TIHEM OCEANU IN V AZIJI
* 7 decembra 1941 japonski napad na Pearl Harbor – ZDA vstopijo v vojno. * 8 decembra 1941 Japonska istočasno napade Hong Kong, Vzhodno Indijo, Tajsko in Filipine. * Januarja 1942 napadejo še Burmo, 15. februarja 1942 pade Singapur – britanska utrdba v Aziji. * Do sredine leta 1942 je Avstralija praktično obkoljena, Japonci dominirajo v Pacifiku. * Do srede 1942 ZDA uspejo reorganizirati vojsko in industrijo. * Ključni preobrat se zgodi med 4. in 7. junijem 1942 v bitki za Midway – ameriška mornarica premaga japonsko. * Midway spremeni razmerje moči na Pacifiku, pomeni konec japonske ekspanzije. * Američani razvijejo novo taktiko otoškega preskakovanja (island hopping) in postopno potiskajo Japonce nazaj. * Japonci se branijo fanatično in vztrajno, kar podaljša vojno do poletja 1945.
37
ZAHODNA FRONTA IN KONEC DRUGE SVETOVNE VOJNE
* 6 junija 1944 se zavezniki izkrcajo v Normandiji (operacija Overlord). * Kljub natančnemu načrtovanju se srečajo z trdovratno nemško obrambo, okrepljeno z bunkerji in minskimi polji. * Nacisti razvijejo tudi stay-behind enote, ki izvajajo sabotaže in napade zaledno. * Anglo-ameriške sile napredujejo preko Belgije, Luksemburga in Nizozemske, a fronta zastane do decembra 1944. * 16 decembra 1944 začne Nemčija svojo zadnjo ofenzivo v Ardenih – sprva uspešna, a se izčrpa. * Marca 1945 zavezniki prečkajo reko Ren, kar pomeni neizogibni prodor v osrčje Nemčije. * 8. maja 1945 Nemčija kapitulira – simbolni in dejanski konec vojne v Evropi. * Hitler stori samomor konec aprila 1945, oblast prevzame admiral Dönitz, ki vodi do kapitulacije. * Nemški načrti o razdoru med zahodnimi in sovjetskimi silami propadejo – Berlin zavzame Rdeča armada. * V Koroški še 15. maja 1945 potekajo boji med jugoslovanskimi partizani in ustaši/četniki.
38
ATOMSKI BOMBI IN KAPITULACIJA JAPONCEV
* Japonska kljub porazom noče kapitulirati – cesar velja za nezmotljivega, filozofija časti preprečuje predajo. * 6 avgusta 1945 ZDA odvržejo atomsko bombo na Hirošimo (Little Boy). * 9 avgusta sledi druga bomba nad Nagasakijem (Fat Man). * Namen bomb ni bil le poraz Japonske, temveč signal svetu, zlasti Sovjetski zvezi, da ZDA posedujejo to orožje. * Hitler je imel teoretične možnosti za razvoj atomske bombe, a tega ni dovolj podpiral – raje je vlagal v raketno tehnologijo. * Američani po vojni izkoristijo nemško znanje (npr. program raket V2) za svoj vesoljski in vojaški razvoj. * 2 septembra 1945 Japonska uradno kapitulira – konec druge svetovne vojne.
39
ODPORNIŠKA GIBANJA V EVROPI
* Odpornost se pojavlja po vsej Evropi, a z različno učinkovitostjo. * Najmočnejša gibanja: Jugoslavija, Grčija, Francija, po 8. septembru 1943 tudi Italija. * Velika Britanija sprva skeptična do uporništev, saj so represalije nad civilisti povzročale moralne dileme. * Filozofija "resistance" je vključevala sporno vprašanje – ali so neizbežne žrtve legitimne? * Anglo-američani začnejo podpirati tista gibanja, ki dejansko izvajajo odpor, ne le čakajo. * Povsod, kjer so bili komunisti dejavno vključeni, so pogosto imeli dvojni cilj: * Boj proti okupatorju * Priprava na povojni prevzem oblasti * Komunistična gibanja so bila med najbolj organiziranimi in discipliniranimi. * Američani podpirajo Tita, ko ugotovijo, da ima dejansko moč in nadzor v Jugoslaviji. * Velika razlika v podpori – npr. tonami pomoči jugoslovanskim partizanom, precej manj italijanskim.
40
Italijansko odporništvo
* V Italiji po kapitulaciji (8. september 1943) odporniško gibanje dobi centralno organizacijo. * Ustanovijo Narodno osvobodilni svet (CLN), v katerem sodelujejo vse protifašistične stranke. * Ohranijo operativno avtonomijo, vendar nimajo tako odločilnega vpliva kot jugoslovanski partizani. * Italijanski odpor je pomemben, a manj obsežen in manj uspešen kot jugoslovanski.
41
Moralna in politična vprašanja
* Odpornost temelji na pomoči lokalnega prebivalstva – brez hrane, zatočišč in sodelovanja ne bi preživela. * Odpornost pogosto sproži nasilne represalije nad civilisti, kar odpira moralne dileme. * Nemci so želeli, da se odpor ustavi, saj bi to uporabili v svoji propagandi. * Američani niso želeli, da bi njihovi vojaki umirali po nepotrebnem, zato so podpirali tiste, ki so bili aktivni. * Upor je postal tudi orodje za propagando – dokaz, da ne vsi Evropejci niso sprejeli nacizma. * Komunisti so upor izkoristili tudi kot politično pripravo na oblast – povsod, kjer je bilo mogoče.
42
KOLABORACIJA: IDEOLOGIJA, FUNKCIJA IN POSLEDICE
* Kolaboracija ni bila nov pojav, vendar je bila v drugi svetovni vojni ideološko podprta in bolj sistemska. * Okupatorji so kolaborante ciljano iskali – zaradi poznavanja terena, politične lojalnosti in ideološke kompatibilnosti. * Pomoč je bila dvojna * Neposredna: boj proti partizanom, varovanje infrastrukture, obveščevalna dejavnost. * Posredna: zadržanost do upora oz. neudeležba v odporništvu. * Kolaboracija je pogosto temeljila na proti-komunizmu, proti-judovstvu, avtoritarnosti ali konservativizmu. * Meja med prisilo in ideološko lojalnostjo je pogosto zabrisana.
43
Ključne figure kolaboracije po državah
* Norveška: Vidkun Quisling – simbol izdaje; ustanovi režim pod nemškim protektoratom. * Belgija: * Leon Degrelle – vodja Rexističnega gibanja, se pridruži Waffen-SS. * Jef van de Wiele – vodja “flamske” pro-nemške stranke. * Francija: * Philippe Pétain – nekdanji heroj 1. svetovne vojne, postane vodja režima Vichy. * Pierre Laval – glavni izvrševalec sodelovanja z Nemci, posebej pri deportacijah Judov. * Hrvaška: Ante Pavelić – vodja ustaškega režima NDH, ekstremni kolaborant in fašist. * Slovaška: Josef Tiso – katoliški duhovnik in predsednik “Slovaške države” (1939–1945), satelita Tretjega rajha. * Nizozemska: Anton Mussert – vodja Nizozemske nacistične stranke (NSB). * Sovjetska zveza: Andrej Andrejevič Vlasov – nekdanji general Rdeče armade, vodi ROA (Ruska osvobodilna armada) v službi Nemcev. * Slovenija: Leon Rupnik – general in predsednik Ljubljanskega mestnega sveta, ideološki kolaborant, ne neposredni vojaški vodja domobranstva.
44
Simbolni primer: Zidani Most
* Železniška postaja Zidani Most je bila strateško pomembna – domobranci so jo varovali pod nemškim poveljstvom. * Kolaboracija tukaj ni bila le politična, temveč povsem vojaško-operativna, ključna za komunikacijo med Italijo in Nemčijo.
44
NEVTRALNOST: MIT ALI RESNIČNOST
* Nevtralnost je bila v vojni pravno možna, a dejansko pogosto kršena ali politično izigrana. * Nevtralne države (Švica, Španija, Portugalska, Švedska, Turčija) so pogosto skrivaj sodelovale s posameznimi stranmi. * Švica: * Center tajnoposlovnih operacij, zlasti bančnih, diplomatskih in obveščevalnih. * Služila kot prostor za zavajanje, trgovanje, zbege in skrite dogovore. * Turčija (zlasti Istanbul/Carigrad): * Prizorišče dejavnosti britanske tajne službe – poskus vzpostavitve proti-nemške platforme. * Španija: * Franco omogoča tajno dejavnost zaveznikov. * Prek Španije se širijo lažne informacije o izkrcanju v Normandiji. * Portugalska: * Nevtralna, a podprta z močnim anglofilskim kapitalom in sodelovanjem (npr. uporaba Azorov za vojaške potrebe).
45
VOJNI UJETNIKI IN CIVILISTI: PRAVNA NEUREJENOST
* Ženevska konvencija 1929 * Ščitila vojske podpisnic, a ni vključevala civilistov in nepriznanih odporniških skupin. * Nemčija podpisala, a se ni držala (zlasti proti Sovjetom, Judom in partizanom). * Sovjetska zveza ni podpisnica – milijoni nemških ujetnikov brez zaščite. * Partizani v Jugoslaviji: do mednarodnega priznanja 1944 niso imeli statusa vojskujoče sile → formalno ne zaščiteni. * Ujetniki v SZ so pogosto izrabljeni za prisilno delo, visoka smrtnost. * Ujetništvo pogosto tudi izgovor za izvensodne poboje. * Civilisti so bili povsem nezaščiteni – šele konvencija iz leta 1949 bo formalizirala njihovo zaščito.
46
NASILJE IN BOMBARDIRANJE
* Državljanske vojne (npr. Italija po 1943, Jugoslavija). * Komunistične represije: npr. pokol v Katynu (april–maj 1940) – 22.000 poljskih častnikov ubitih na ukaz NKVD. * Nasilje zaveznikov – pogosto spregledano, a pomembno: * Dresden, februar 1945: okoli 25.000 žrtev, mesto brez večjega vojaškega pomena. * Maribor večkrat bombardiran zaradi industrije in železniških povezav. * Bombardiranje kot psihološko orožje – strah in demoralizacija prebivalstva.
47
POSKUSI PREMIRJA IN DOGOVORI V OZADJU
* Tajna ameriško-nemška pogajanja o delni vdaji nemških enot v Italiji. * Vodja SS v Italiji: Karl Wolff. * Pogajalec ZDA: Allen Welsh Dulles, vodja OSS v Švici (Bern) – predhodnica CIA. * Prva pogajanja: marec 1945, dogovor o vdaji: 29. april 1945. * Cilj ZDA: pridobiti Italijo pred Sovjeti in preprečiti njihov vpliv v Sredozemlju. * Neuspeh v OZAK (Jadransko primorje) – ta cona je bila neodvisna od SS-poveljstva v Italiji, neposredno podrejena Hitlerju. * Boji v Istri, Trstu in Primorski trajajo do 3. maja 1945 – zadnji spopadi v Evropi.
48
PROPAGANDA IN VOJNA PSIHOLOGIJA
* Zavezniki (npr. Office of War Information) gradijo podobo: * boja za svobodo, * demonizacije sovražnika, * podpore odporniškim gibanjam. * Sile osi: propaganda proti Judežem, komunizmu, britanskemu imperializmu. * Lažne novice, zavajanje (npr. izkrcanje zaveznikov v Španiji namesto Normandije). * Vojna je postala tudi vojna besed, bojišče mnenj in morale.
49
ATLANTSKA LISTINA (Atlantic Charter) – 9. avgust 1941
* Sestanek: Franklin D. Roosevelt (ZDA) in Winston Churchill (VB) na ladji ob obali Nove Fundlandije. * ZDA še niso formalno v vojni, vendar se že umeščajo v prihodnjo povojno ureditev. * Dokument ima ideološki značaj – izjava o prihodnjem svetu, temelj za protifašistično koalicijo. * Ne iščeta teritorialnih dobičkov. * Zavračata nasilne spremembe meja. * Podpirata pravico narodov do samoodločbe. * Obljubljata obnovo suverenih pravic podjarmljenim narodom. * Zavzemata se za enak dostop do surovin in gospodarsko sodelovanje. * Želita mir, svobodno plovbo in razorožitev agresorjev. * 1. januarja 1942: točke vključene v Deklaracijo Združenih narodov, ki jo podpiše 26 držav.
50
KONFERENCA V CASABLANCi – januar 1943
* Roosevelt in Churchill (Stalin ni prisoten). * Načrtovanje vojaških operacij proti Italiji in odprtje druge fronte v Zahodni Evropi. * Priprava invazije na Sicilijo in Italijo. * Začetki načrtovanja izkrcanja v Franciji, kasneje uresničeno kot operacija Overlord (6. 6. 1944). * Sklenjena je zahteva po brezpogojni predaji sil osi – brez ločenih mirovnih pogajanj. * Sporočilo Sovjetski zvezi, da bo Zahod odprl drugo fronto (a z zamikom). * Zavrnitev kakršnegakoli kompromisa s Hitlerjevim režimom.
51
TEHERANSKA KONFERENCA – december 1943
* Churchill, Roosevelt, Stalin – prvi skupni sestanek »velikih treh«. * Druga fronta v Normandiji bo odprta junija 1944. * Sovjetska zveza se bo vključila v vojno proti Japonski po koncu vojne v Evropi. * Odločeno, da bo Balkan sovjetsko vplivno območje. * Poljska meja se bo pomaknila 200 km na zahod; Vzhodna Poljska pripade SZ, Poljska dobi del nemškega ozemlja. * Razprava o razdelitvi Nemčije. * Podpora Titu, obljuba pomoči → de facto odpis Mihailovića. * Churchill se zavzema za "mehki trebuh Evrope" – izkrcanje preko Balkana in Italije, a Američani in Sovjeti podprejo severno fronto. * Teheran razkrije razkol med VB in ZDA, Churchill je politično osamljen. * Tito in AVNOJ dobivata mednarodno legitimnost.
52
MOSKOVSKA DEKLARACIJA – oktober 1943
* Potrditev zahteve po brezpogojni predaji sil osi. * Javna napoved ustanovitve mednarodne varnostne organizacije → temelji za OZN. * Zahteva po kaznovanju vojnih zločincev. * Priznanje neodvisnosti Avstrije, a s pogojem, da je bila žrtev nacistične okupacije (»Avstrijski odpustek«).
53
BRETTON WOODS – julij 1944
* 44 držav, cilj: obnoviti svetovni monetarni sistem, preprečiti ponovitev gospodarskih kriz kot v 30. letih. * Ustanovitev: * Mednarodnega denarnega sklada (IMF). * Mednarodne banke za obnovo in razvoj (IBRD) – kasneje del Svetovne banke. * Uvedba sistema fiksnih deviznih tečajev, temelječega na ameriškem dolarju, z vezavo na zlato. * Sovjetska zveza ni ratificirala sporazuma – začetek monetarne delitve sveta.
54
MOSKOVSKA KONFERENCA (Fifty-Fifty Deal) – oktober 1944
* Neuradni dogovor o delitvi vpliva v Vzhodni in Jugovzhodni Evropi. * Roosevelt se z dogovorom ne strinja, gre za dvostranski dogovor med SZ in VB. * Romunija: 90% SZ, 10% VB * Grčija: 90% VB, 10% SZ * Bolgarija: 75% SZ, 25% VB * Jugoslavija: 50% : 50% * Madžarska: 50% : 50% * Vse države razen Grčije preidejo v popolni sovjetski vpliv. * V Grčiji zaradi britanske intervencije (pozneje tudi ameriške podpore) prevlada desni blok.
55
POSLEDICE DOGOVOROV
* Formalno postavljen povojni red, ki vodi v hladno vojno: * Vzhodna Evropa postane sovjetski satelitski blok. * Zahodna Evropa pod vplivom ZDA in VB. * Poljska postane glavni simbol zahodne izdaje – svobodne volitve obljubljene, a ne izpeljane. * Ustvarjen svetovni red z dvema stebroma: ZDA (kapitalizem) in SZ (komunizem). * ZDA in VB se politično zavežeta, da bosta sprejeli realnost sovjetske prevlade v delih Evrope. * Churchill, kljub vsemu ugledu, ni uspel preprečiti padca Vzhodne Evrope v roke komunizma.
56
JALTSKA KONFERENCA – februar 1945
* Roosevelt, Churchill, Stalin – zadnja skupna konferenca pred koncem vojne. * Nemčija bo razdeljena na 4 okupacijske cone: ZDA, VB, SZ in Francija. * SZ dobi vojno odškodnino – 10 milijard dolarjev – in ozemlja v Aziji na račun Japonske. * Poljska meja se premakne 200 km proti zahodu – vključno z odvzemom nemškega ozemlja. * Poljska dobi enotno vlado in obljubljene svobodne volitve, kar se pozneje ne uresniči. * Osnova za ustanovitev OZN: * Generalna skupščina – vsi člani en glas. * Varnostni svet – pet stalnih članic s pravico veta: ZDA, VB, SZ, Francija, Kitajska. * Nemčijo je treba demilitarizirati, denacificirati, demokratizirati. * Jugoslavija: * Dogovor: AVNOJ naj se razširi s člani starega parlamenta. * Nadaljevanje procesa Tito–Šubašić (junij 1944) – povezava partizanske in kraljevske oblasti. * Zavezniki priznajo Titovo vlogo kot ključnega akterja v Jugoslaviji.
57
POTSDAMSKA KONFERENCA (17. julij – 2. avgust 1945)
* ZADNJA konferenca »velikih treh« med vojno. * Zamenjava protagonistov: * Roosevelt (ZDA) zamenjan s Harryjem S. Trumanom. * Churchill (VB) po volitvah zamenjan s Clementom Attleejem. * Stalin (SZ) ostaja edini iz prejšnjih srečanj. * Potrjena ustanovitev mednarodnega sodišča za vojne zločince → vodi v Nürnberške procese. * Nemčiji določene vojne odškodnine, razorožitev in denacificiranje. * Potrjena nova meja med Poljsko in Nemčijo: Odra–Nisa (Oder-Neisse-Linie). * Zahodne sile se odpovejo soodločanju na območjih vzhodnega vpliva → zapečati se razdelitev Evrope. * Naraščanje napetosti med Vzhodom in Zahodom – ideološki razkol očiten.
58
OBVEŠČEVALNE SLUŽBE MED 2. SVETOVNO VOJNO Nemčija
* Vojaška obveščevalna služba: * Abwehr (1912–1944): Amt Ausland/Abwehr – vojaška obveščevalna služba. * Ključna osebnost: Wilhelm Canaris (do 1944). * Mnogi dvomi o zvestobi nacizmu – Canaris domnevno v stiku z zavezniki, usmrčen aprila 1945. * Nacistične/politične službe: * SD (Sicherheitsdienst, 1931): notranja varnost nacistične stranke. * Gestapo (Geheime Staatspolizei, 1936): tajna državna policija. * RSHA (Reichssicherheitshauptamt, 1939): centralizacija vseh SS in Gestapo služb pod vodstvom Reinharda Heydricha, pozneje Ernsta Kaltenbrunnerja. * Notranja rivalstva med Abwehrom in RSHA, pogosto z uničujočimi posledicami za nemško vojaško zaupnost.
59
Italija tajne službe
* Vojaške službe: * SIM (vojska), SIS (mornarica), SIA (letalstvo). * Močan poudarek na mornarici – italijanska mornarica bolje organizirana kot kopenska vojska. * Fašistična služba: * OVRA (Organizzazione per la Vigilanza e la Repressione dell'Antifascismo): fašistična tajna policija. * Uporaba represije, montirani politični procesi, nadzor nad javnostjo.
60
Sovjetska zveza vohuni
* Partijske službe: * Čeka (1917) → GPU (1922) → OGPU → NKVD → KGB (1954). * Močno politično orožje za notranjo čistko, nadzor nad opozicijo, represijo nad tujimi agenti. * Vojaške službe: * GRU (od 1918): Glavno obveščevalno uradništvo Rdeče armade. * Neodvisna od partijske obveščevalne službe, z dolgo operativno tradicijo.
61
Francija vohuni
* Deuxième Bureau (1871–1940): dolgoletna, a šibko organizirana obveščevalna služba. * Slabo pripravljena na nemško agresijo, arhivsko zelo slabo dokumentirana.
62
Velika Britanija vohuni
* SOE (Special Operations Executive): sabotaže, pomoč odporniškim gibanjem. * ISLD, MI6, MI9: različni oddelki za mednarodno obveščevalno, kontraobveščevalno in dezinformacijsko dejavnost. * GCCS (Government Code and Cipher School): glavni uspehi v dešifriranju šifer Enigme. * Po vojni: GCHQ (Government Communications Headquarters).
63
Združene države Amerike vohuni
* G-2 (vojaška obveščevalna) in ONI (Office of Naval Intelligence). * COI (11. 7. 1941): Coordinator of Information – predhodnik OSS. * OSS (13. 6. 1942): Office of Strategic Services – prva prava tajna služba ZDA. * Oddelki: SI (Secret Intelligence), SO (Special Operations), X-2, MO, OWI, ipd. * Po vojni: ustanovitev CIA (1947). * Ključna oseba: Allen Dulles, vodja OSS v Švici, poznejši prvi direktor CIA.
64
DEŠIFRIRANJE IN SIGNALNO OBVEŠČANJE (SIGINT)
* ULTRA proti Enigmi: * ULTRA = krovno ime za britansko razbijanje nemške Enigme. * Glavni center: Bletchley Park. * Alan Turing – briljanten matematik, vodilni pri razvoju Colossusa – prvega elektronskega računalnika za dešifriranje. * Velik uspeh: 1943 drastično zmanjšanje uspešnosti U-Boot napadov – s 109 (nov. 1942) na 33 (1943). * Dešifriranje osnovano na predvidljivih začetkih in koncih sporočil. * Uspešno dešifrirani tudi Hitlerjevi ukazi (npr. odpoved operacije Walküre po atentatu 20. 7. 1944 – von Stauffenberg).
65
Signalna vojna drugod konec in pomen
* Francija: prestrezanje diplomatskih sporočil, npr. francoske ocene tržaškega vprašanja. * ZDA in VB prestrezali tudi medsebojna sporočila – prijateljstvo je bilo pogojno. * Sovjetske šifre zelo zahtevne – trajalo več mesecev za razvozlanje. * Nemci: tudi prestregali podatke svojih zaveznikov. * Potsdam pomeni razmejitev sveta → formalni začetek hladne vojne. * Obveščevalna dejavnost (SIGINT, HUMINT) je igrala ključno vlogo v strateških odločitvah. * Zavezniške službe, zlasti britanske in ameriške, so bile tehnično in organizacijsko naprednejše. * Nacistične in fašistične službe bolj zanesene na teror, manj učinkovite pri obrambi države.
66
Dešifriranje in obveščevalna dejavnost med drugo svetovno vojno
* ULTRA, Enigma in drugi sistemi: Britanci in Američani so uspešno prestrezali in dešifrirali številna diplomatska in vojaška sporočila. ULTRA je pomenila enega najpomembnejših obveščevalnih virov. * Francoska in italijanska obveščevalna dejavnost: * Francozi so zbirali informacije, dostopne so prek arhivov v Londonu. * Italijanska SIM (Servizio Informazioni Militare) je dešifrirala veliko delež komunikacij, celo bolje kot se je domnevalo. * Italijani niso bili tarča atentatov – znak učinkovitosti notranjega varnostnega aparata. * Prestreženi podatki: Diplomati so pogosto informacije pridobivali prek vojaških atašejev. * Uničenje nemških arhivov: Ob koncu vojne so Nemci del arhivov uničili (npr. potopili v jezera), vendar so zavezniki (zlasti Američani) uspeli zaslišati in primerjati nemške častnike – npr. Canaris.
67
Nemško vohunstvo in operacija Anthropoid
* Wilhelm Canaris (vodja Abwehra): * Njegova vloga ni povsem razjasnjena – morda je nasprotoval Hitlerju, vendar ni odločilno ukrepal. * Generalštab pogosto ni preprečeval nacističnih dejanj, četudi jih ni podpiral. * Atentat na Heydricha (27. maj 1942): * Izvedla ga britanska izučena češka agenta. * Posledice: brutalna nacistična maščevanja (Lidice, Ležaky – več kot 300 pobitih). * Češki pasivni odpor: * Simbol: literarna figura »Dobri vojak Švejk« – pasivni odpor imenovan »Švejkovina«.
68
Vloga Švice in OSS
* OSS (predhodnica CIA): * Vodila pomembne operacije iz Švice, zlasti operacijo Sunrise. * Allen W. Dulles (pozneje direktor Cie) – ključna figura. * Sekcija X-2: * Zbirala informacije o komunistih. * James J. Angleton (ustanovitelj CIA) oblikoval močan antikomunistični profil organizacije.
69
Vohunski primer: Dušan (Duško) Popov
* Trikratni agent (Tricycle): * Delal za Nemce, a obveščal tudi Britance. * Pridobil zaupanje Nemcev, nato zavajal. * Sodeloval pri zavajanju glede izkrcanja v Normandiji. * Ni bil povezan s partizani, delal za zahodne zaveznike. * Po vojni ostal v tujini; napisal knjigo Spy and Counterspy. * Bil domnevna inspiracija za Jamesa Bonda (Jan Fleming).
70
Zaključne ugotovitve
* Informacijska vojna je bila ključna: obveščevalne službe so močno vplivale na politične in vojaške odločitve, pogosto bolj kot odkrite vojaške akcije. * Italijanske in nemške službe so bile učinkovite (SIM, Abwehr). * Zavezniška propaganda in dešifriranje (npr. ULTRA) sta prevesila vojno. * Jugoslavija in Balkan sta bili predmet intenzivne obveščevalne igre (Tito vs. Mihailović). * Hladna vojna se je začela že pred uradnim koncem druge svetovne vojne, kar se vidi iz protidosjejev, obveščevalnih prerivanj in povojnih zaščit nekdanjih kolaborantov.
70
James Klugmann in britanska politika do Jugoslavije
* Klugmann (1912–1977): * Povezan z »Cambridško peterico«, komunist, vpliven v britanskem obveščevalnem aparatu. * Domnevno vplival na odločitev, da Britanci podprejo Tita namesto Mihailovića (ni dokazano). * Po vojni se je postavil na Stalinovo stran; objavil From Trotsky to Tito. * Dokumenti kažejo, da Klugmann ni imel odločilnega vpliva; odločitev temelji na dešifriranih poročilih in oceni partizanske učinkovitosti.
70
Propaganda med vojno in po njej
* Vojna besed: * Zavezniki (zlasti OSS in britanski oddelki) izvajali široko propagando: lažne novice, karikature, razglednice itd. * Vojne fotografije pogosto zrežirane (npr. pes in vojak v letalu). * Vojna dosjejev: * Po vojni nastanejo t. i. protidosjeji (hladna vojna): zavezniki, Italija in druge države zbirajo podatke o vojnih zločinih. * Del materiala uporabljen v nürnberških procesih. * Italijanski funkcionarji so se znašli pod očitki, a so nekatere države, tudi ZDA in VB, pripravile obrambne dosjeje, da preprečijo zahteve po izročitvi.
71
ZAČETKI HLADNE VOJNE – PRED 1945?
* Ni enoznačnega začetka – obstaja več ključnih predhodnih faz: * 1918–1920: Intervencija zahodnih sil v Rusiji po oktobrski revoluciji * Do 70.000 britanskih, francoskih, ameriških, japonskih vojakov vstopi na rusko ozemlje. * Cilj: preprečiti širitev boljševizma in zaščititi vojni material. * Strah pred rdečo revolucijo – funkcionalen strah, ki združuje protikomunistične sile. * Izkazalo se je, da Sovjetska zveza ni imela resnih načrtov za izvoz revolucije. * Medvojna zavezništva: * Antifašistična koalicija (ZDA, VB, SZ) je bila nestabilna in ciljno začasna. * Že v času vojne so se kazali znaki prihodnje konfrontacije.
72
GEOPOLITIČNE NAPETOSTI MED VOJNO (1943–1945)
* Avgust 1944: Agent britanske obveščevalne službe MI6 obišče sredozemske države: * Opravi "tour" z namenom preizkusiti protikomunistično ozaveščenost in pripravljenost. * Občutki med Britanci glede vzhodnega vpliva že tedaj mešani – protikomunistični refleks se krepi. * Britanski in ameriški strahovi: * Strah, da bodo sovjeti po vojni obdržali nadzor nad ozemlji, ki jih osvobajajo. * Churchill: "Kamor pride Rdeča armada, tam tudi ostane." * Sovjetska vojska v Berlinu, maja 1945: * Simbolno zavzetje Reichstaga (2. maj 1945) z dvigom zastave pomeni konec III. rajha in začetek delitve Evrope. * Nemško prebivalstvo presenečeno – vpliv nacistične propagande, ki je zagotavljala, da Rusi ne bodo prišli.
73
URADNI ZAČETEK HLADNE VOJNE
* 🟧Trumanova doktrina (12. marec 1947) * Uraden začetek hladne vojne po mnenju mnogih zgodovinarjev. * Cilj: zadrževanje (containment) komunizma. * Ponudba pomoči vsem državam, ki so ogrožene s strani komunističnega vpliva (najprej Grčija in Turčija). * Truman: ZDA kot rešiteljice svobodnega sveta, a tudi ustvarjalke odvisnosti Evrope od ZDA. * 🟨 Marshallov načrt (5. junij 1947 → uresničen 1948) * Pomoč ZDA za obnovo Evrope po vojni. * 12,7 milijard USD pomoči do leta 1951 – največ VB, Francija, Zahodna Nemčija. * Povezuje politično in gospodarsko pomoč – odpornost proti komunizmu.
74
NATO in delitev Evrope
* NATO (4. april 1949): 12 ustanovnih članic; obrambni pakt proti sovjetskemu vplivu. * Postopna širitev do danes (32 članic, vključno s Slovenijo od 2004). * Reakcija na prevzeme oblasti s strani komunistov v vzhodni Evropi: * Sovjeti vzpostavijo tamponski pas držav s komunističnimi vladami (8 držav). * Izjema: Jugoslavija in Albanija – neodvisna pot komunizma, brez neposrednega sovjetskega nadzora. * Železna zavesa (Churchill, 5. 3. 1946, Fulton, Missouri): * Od Szczecina do Trsta – simbolna delitev Evrope na "našo" in "njihovo" stran. * Uvaja kulturni, politični in informacijski razkol.
75
Vloga obveščevalnih služb in propagande
* VENONA projekt: * NSA dešifrira sovjetska sporočila v ZDA. * Razkriva agente v ameriških strukturah (npr. zakonca Rosenberg). * Triplex dokumenti: * Britanski agenti tajno prenesejo arhive MI6 v Moskvo. * Po razpadu SZ so nekateri prevodi dostopni – pomembni za razumevanje odnosa SZ do Zahoda. * Vpliv Hollywooda in filma: * CIA sodeluje z režiserji; cilj: ne pretiravati, da se ne ustvari protiefekt. * Film kot del kulturne hladne vojne – sovražnik naj bo prepoznaven, ne pa grotesken.
76
Spremembe po 24. februarju 2022 (vojna v Ukrajini)
* Ponovna aktualizacija hladnovojne logike: * Rusija ponovno postaja grožnja, četudi brez komunistične ideologije. * Evropa se izkaže kot šibka pri reševanju konfliktov (npr. Jugoslavija v 90. letih, Ukrajina). Ameriška vloga ponovno ključna, evropska nesamozadostnost očitna.
77
Zaključek in sinteza
* Hladna vojna nima enotnega začetka, temveč več ključnih faz: * Oktobrska revolucija in intervencija (1918–1920) * Medvojna protikomunistična paranoja * Trumanova doktrina (1947) kot uradni začetek * Delitev Evrope in institucionalizacija konflikta (Marshallov načrt, NATO) * V središču: ideološka, politična in kulturna konfrontacija med Vzhodom in Zahodom. * Pogosto je šlo manj za ideologijo, več za moč, nadzor, interese, vpliv.
78
POLITIČNA DEFINICIJA VZHODNE EVROPE IN ZGODOVINSKI KONTEKST
* Vzhodna Evropa kot politični koncept po letu 1945: * Označuje države, ki jih je ob koncu vojne zasedla Rdeča armada. * Komunisti tam prevzamejo oblast – "kamor pridejo tanki, tam ostanejo". * Nastanek tamponskega varnostnega pasu okoli SZ. * Cilji Sovjetske zveze: * Ne širiti revolucije po Evropi (nasprotno od predstave v zahodni propagandi). * Vzpostaviti kolektivni varnostni sistem – obramba pred Zahodom. * Po vojni podpiranje komunističnih partij tudi v Zahodni Evropi (zlasti v Italiji in Franciji). * Zahodna reakcija: * Pred 1947 brez konkretnega ukrepanja. * Dialog med blokoma je še nujen zaradi mirovnih pogajanj (npr. Pariz 1947).
79
NASILJE OB KONCU VOJNE IN PREVZEM OBLASTI
* Rdeča armada in njen vpliv: * Romunija: maščevanja zaradi sodelovanja z Nemci. * Poljska: represije manjše – že med vojno opravljene čistke. * Češkoslovaška: specifičen primer – komunistična partija legalna in zmerno priljubljena. * Jugoslavija: notranji obračuni, tudi v Sloveniji (likvidacije, povojni poboji). * Faze prevzema oblasti: * Hiter prevzem: Bolgarija, Poljska, Albanija, Jugoslavija. * Postopen prevzem: Romunija, Madžarska, Češkoslovaška, Vzhodna Nemčija. * Zakaj uspe komunizem: * Ugodni pogoji (vojna utrujenost, razsulo držav, ekonomske težave). * Poenostavljen program z obljubo boljšega življenja. * Nekomunisti politično izolirani in postopno izrinjeni (npr. Češkoslovaška).
80
STALINIZEM (1945–1953)
* Institucionalizacija nadzora: * Kominform / Informbiro (1947): koordinacija KP v vzhodnem bloku. * Comecon (1949–1991): gospodarsko sodelovanje, dejansko odvisnost od SZ. * Varšavski pakt (1955–1991): vojaška zaveza – vojaška prisotnost SZ * 🟧 Politika * Ena stranka (KP), prevlada elit (CK, politbiroji). * Formalna demokracija – dejanski monopol oblasti. * Od 1948: odstranitev socialdemokratov in drugih političnih konkurentov. * 🟨 Ekonomija * Planska ekonomija, centralni nadzor države. * Kolektivizacija podeželja: odstranitev »kulakov«, oblikovanje kolhozov. * Uvedba petletk, pospešena industrializacija (tudi zaradi korejske vojne 1950–53). * Težka industrija → industrija za oboroževanje (npr. v primeru spopada z ZDA). * Eksploatacija znotraj bloka – SZ si prisvaja surovine in izdelke. * 🟩 Družba in urbanizacija * Odprava zasebne lastnine. * Nastanek novega razreda funkcionarjev in birokratov. * Urbanizacija – selitev podeželanov v industrijska središča → onesnaženje, slabi življenjski pogoji. * 🎨 Kultura in umetnost * Socialistični realizem: umetnost mora služiti partiji, jasna, z velikimi cilji. * Kult osebnosti: voditelji kot nadčloveške figure (npr. Stalin, Tito). * Zatiranje cerkve: * Pravoslavje lažje podredljivo (Rusija, Bolgarija). * Katolištvo (Poljska, Madžarska) močan odpor.
81
EPURACIJE IN PARANOJA
* Tajne politične policije (npr. AVO, Stasi, Securitate). * Tri faze čistk: * 1945: prevzem oblasti, odprava nasprotnikov. * 1948: čistke med lastnimi vrstami (proti socialdemokratom, "titoistom"). * 1952–53: protisemitske kampanje, npr. Slánský proces na Češkem. * Povezanost z ideološkim bojem proti CIA in kapitalizmu – vsak »drugačen« je lahko špijon.
82
DVE NEMČIJI
* Nemčija razdeljena na 4 cone (SZ, ZDA, VB, FR). * Berlin: poseben status – tudi razdeljen. * 24. 6. 1948 – 30. 9. 1949: prva berlinska kriza, SZ blokira dostop → Zahod vzpostavi zračni most. * 23. 5. 1949: ustanovitev ZRN (Bonn). * 7. 10. 1949: ustanovitev NDR (Berlin Vzhod). * Razlika med deklarirano demokracijo in realnim enopartijskim režimom.
83
PRIMER AVSTRIJE IN FINSKE
* Avstrija: razdeljena na 4 cone; 1955: državna pogodba (ADP) → nevtralnost. * Finska: po vojni ohrani neodvisnost, a postane nevtralna država, gospodarsko in politično povezana z SZ.
84
KLJUČNI DATUMI ZA PONOVITEV (IZPIT)
* 10. 2. 1947 Mirovna pogodba z državami osi (Italija, Madžarska, Finska, Bolgarija, Romunija) * 5. 3. 1946 Churchill – govor o železni zavesi * 12. 3. 1947 Trumanova doktrina * 5. 6. 1947 Predstavitev Marshallovega načrta * 24. 6. 1948 Berlinski zračni most (do septembra 1949) * 23. 5. 1949 Ustanovitev ZRN * 7. 10. 1949 Ustanovitev NDR * 1955 Avstrijska državna pogodba (nevtralnost) * 1947/1949/1955 Informbiro / Comecon / Varšavski pakt
85
Zahodna Nemčija (ZRN) po 1949: politična stabilnost
* Voditelji ZRN: * Konrad Adenauer (CDU) – 1949–1963: vzpostavitev demokracije, prozahodna politika, NATO. * Ludwig Erhard (CDU) – 1963–1966: arhitekt gospodarskega čudeža. * Kurt Georg Kiesinger (CDU) – 1966–1969: velika koalicija s SPD. * Willy Brandt (SPD) – 1969–1974: začetnik Ostpolitik. * Helmut Schmidt (SPD) – 1974–1982. * Helmut Kohl (CDU) – 1982–1990: vodil proces združitve.
86
Gospodarski vzpon in finančne posledice
* Gospodarski čudež (Wirtschaftswunder): * Močna gospodarska rast in stabilna demokracija. * 27. februar 1953: dogovor o odpisu polovice dolga ZRN – podpisnice: ZDA, VB, Francija, Jugoslavija, Grčija idr. * Dolg odplačan šele leta 2010. * Leta 2014 spori z Grčijo zaradi zgodovinskega dolga.
87
Hallsteinova doktrina (1955–1971/72)
* Temeljna nemška zunanjepolitična doktrina ZRN: * ZRN bo prekinila diplomatske stike z vsako državo, ki prizna NDR (Vzhodno Nemčijo). * Prva žrtev: Jugoslavija, ki je skušala ohranjati nevtralne odnose. * Namen: ne priznati meje po Oder–Nisi, s čimer bi uradno priznali izgubo ozemlja. * Doktrina je osamila ZRN, zato jo po letu 1969 opuščajo (z začetkom Ostpolitik).
88
Druga berlinska kriza in izgradnja Berlinskega zidu
* Do 1961: milijoni Vzhodnih Nemcev pobegnili v Zahodno Nemčijo, prek Berlina. * Samo avgusta 1961: 2.400 beguncev v enem dnevu. * 13. avgusta 1961: začetek gradnje Berlinskega zidu – mejni prehodi zaprti, strogi nadzor, streljanje na ubežnike. * Zid postane simbol železne zavese in razdeljenosti Nemčije. * Redki diplomatski prehodi (Checkpoint Charlie). * Vzhod: življenjski standard nižji, propaganda skozi šport, olimpijske igre, dopinški škandali.
89
Ostpolitik (1969 naprej) in sprava
* Vodil jo je Willy Brandt (SPD): priznanje realnosti po vojni. * Cilj: otoplitev odnosov z Vzhodom, predvsem z NDR in Poljsko. * 1970: Brandt prizna mejo z Poljsko po liniji Oder–Nisa. * Zgodovinski poklon v Varšavi: Brandt poklekne pred spomenikom žrtvam varšavskega geta – globalno odmevna gesta. * Simbolično opravičilo Judom, ne pa neposredno Poljakom. * Politična revolucija v zunanji politiki, omogoča izboljšanje odnosov z Jugoslavijo in drugimi državami.
90
Padec zidu in združitev Nemčije
* Kronologija: * 9. november 1989: spontani padec Berlinskega zidu, ob razpadu vzhodnega bloka. * 3. oktober 1990: uradna združitev ZRN in NDR. * 2. december 1990: prve skupne volitve v združeni Nemčiji. * 🔸 Vloga Gorbačova: * Ni želel uničenja komunizma, želel reformo (perestrojko). * Po pogovorih z ZDA privoli v združitev, čeprav pričakuje, da se NATO ne bo širil proti vzhodu. * Velika debata: ali so ZDA dale ustne ali pisne garancije? * 🔸 Zahodna Evropa: * François Mitterrand: skeptičen, »raje vidim dve Nemčiji«. * Margaret Thatcher: bojazen pred premočno Nemčijo. * Nemčija hitro postane ključni podpornik slovenske osamosvojitve (1991).
91
Nemško ozemeljsko vprašanje in kolektivni spomin
* Po Potsdamu Nemčija izgubi velika vzhodna ozemlja (npr. Vzhodna Prusija, Šlezija). * ZRN sprva ne prizna novih meja, zaradi česar pride do Hallsteinove doktrine. * Vzhodna Nemčija meje sprejme, a brez možnosti protesta. * Kolektivna nacionalna rana – izguba ozemelj, ponižanje po vojni. * Willy Brandt razbije doktrinarno togost – postopno spravno sodelovanje z Vzhodom.
92
ZAKLJUČEK ZNR
* ZRN se je po vojni iz poražene države razvila v gospodarsko velesilo in temelj demokracije v Evropi. * Prehod od konfrontacije (Hallstein) do sprave (Ostpolitik) ključnega pomena za evropsko stabilnost. * Združitev Nemčije je bila mogoča le v kontekstu razpada Sovjetske zveze in sprememb v mednarodni politiki. * ZRN je odigrala ključno vlogo tudi v podpori slovenskemu osamosvajanju.
93
KLJUČNI DATUMI NEMČIJA
* 27. 2. 1953 Dogovor o zmanjšanju dolga ZRN * 13. 8. 1961 Gradnja Berlinskega zidu * 1970 Brandt prizna poljsko mejo, poklek v Varšavi * 9. 11. 1989 Padec Berlinskega zidu * 3. 10. 1990 Združitev Nemčij * 2. 12. 1990 Prve volitve v združeni Nemčiji
94
Uvod: pomen Nürnberških procesov
* Največje sojenje v zgodovini: * 24 obtoženih, več kot 400 obravnav, 12 smrtnih obsodb, 3 dosmrtne kazni, 4 večletni zapori, 3 oprostitve. * Uporaba novega izraza: genocid. * Namen: pravičnost, kazen, zgodovinska razlaga, legitimacija vojne zmagovalcev. * Postavitev temeljev za mednarodno kazensko pravo in mednarodno sodstvo.
95
Pravno ozadje: kaznovanje dejanj, ki takrat še niso bila zločini
* Problem: nazajdelujoča zakonodaja (ex post facto). * Po analogiji: ni mogoče kaznovati voznika, ki je vozil po pravilih starega zakona, če danes velja nov zakon. * Potrebno je bilo utemeljiti, da so bila dejanja zunaj civilizacijskih norm.
96
Zgodovinski razvoj ideje o mednarodnem sodišču nurnberg proces
* Prvi zametki že po 1. svetovni vojni: * Neuspeh v Leipzigu 1921 – sodišča niso obsodila odgovornih. * Leta 1943: ustanovitev United Nations War Crimes Commission (UNWCC). * 1942–1945: zavezniki postopno zbirajo dokumentacijo, čeprav so se bali političnih posledic.
97
Javnost, propaganda in prvi dokazi
* 1. 11. 1939: »Bela knjiga« o nacističnih zločinih objavljena v Avstraliji. * Britanci so želeli dokaze uporabiti v propagandne namene. * V ZDA na začetku slabo sprejeto – “evropski problem”. * 1942: Deklaracija osmih vlad v izgnanstvu v Londonu. * 1943: Moskva – ZDA, SZ, VB se dogovorijo o kaznovanju nacističnih vojnih zločinov. * 14. 12. 1942: Anthony Eden najavi uradno zavezniško deklaracijo.
98
Zavezniki: pragmatizem in prikriti interesi
* Cinizem in selektivnost: * ZDA in VB so želeli nekatere nacistične kadre uporabiti proti komunizmu (zlasti obveščevalce). * Vzpostavljena mreža recikliranih vohunov (tudi v ZRN). * Churchill želel preprosto postrelitev vodilnih nacistov – bil proti sodnemu procesu. * ZDA in SZ zagovarjata oblikovanje mednarodnega sodišča.
99
Ustanovitev in izvedba Nürnberških procesov
* Formalna odločitev: * 8. 8. 1945: dogovor o ustanovitvi International Military Tribunal (IMT). * Kraj: Nürnberg – simbol nacizma (1935 tam sprejeti rasni zakoni), ohranjena sodna palača. * 🔹 Glavni sodni proces: * 20. 11. 1945 – 1. 10. 1946 * 4 glavne obtožbe: * Zarota * Zločini proti miru * Vojni zločini * Zločini proti človeštvu
99
Razsodba Nürnberškega procesa (1946)
* Kazen Obtoženi * Smrt (12) Göring (samomor), Ribbentrop, Rosenberg, Keitel, Jodl, Frick, Sauckel, Frank, Kaltenbrunner, Streicher, Seyss-Inquart, Bormann (v odsotnosti) * Dosmrtni zapor (3) Hess, Funk, Raeder * Daljši zapori (4) Dönitz, Schirach, Speer, Neurath * Oproščeni (3) Fritzsche, Papen, Schacht * Samomor pred procesom Robert Ley * Neobravnavan Gustav Krupp (bolezen)
100
Sekundarni procesi (NMT – Nuremberg Military Tribunals)
* 9. 12. 1946 – 13. 4. 1949 * 12 dodatnih procesov proti sodnikom, zdravnikom, industrijalcem, SS in Wehrmacht uradnikom.
100
Ideali in problemi
* 🔹 Ideali: * Mednarodni pravni red. * Sojenje zločinom proti človeštvu. * Mednarodni spomin (memento). * 🔹 Težave: * Dosledna denacifikacija ni bila uresničena. * Nacistični kadri ostajajo v javnih funkcijah v ZRN. * Selektivna pravica – kaznovani predvsem nacisti, manj pa fašisti (npr. Italija).
101
Tokijski proces (1946–1948)
* Japonskim cesarjem in članom cesarske družine ni bilo sojeno. * Politični kompromis – izogib vojaški okupaciji.
102
Italija – pomanjkanje obračuna s fašizmom
* Skupno 1.857 zahtev za izročitev zločincev (997 za zločine proti civilistom). * Sojenja so bila neučinkovita, npr. Mario Roatta – pobegne pred obsodbo. * Posebno fašistično sodišče (OVRA) ni bilo razgrajeno. * 1994: »Omara sramote« – skriti dosjeji v vojaškem arhivu, z obrnjenimi vrati proti zidu.
102
BBC dokumentarec: Fascist Legacy (1989)
* Razkrije italijanske zločine v Etiopiji in Jugoslaviji, vključno s kemičnim orožjem. * Italijanska javna televizija film odkupila – predvajan le enkrat. * Vzrok: neprijetnost za Zahodne zveze, ki so želele iz Italije narediti zaveznico v hladni vojni.
103
Zgodovinska refleksija in pomen
* Posttravmatski stres vojakov – potreba po simbolnem zaključku. * Nürnberg kot civilizacijski mejnik in hkrati začetek nove dobe – hladnovojne realnosti. * Zbiranje dokazov pogosto selektivno – več pozornosti, če so bile žrtve ameriške ali britanske.
104
Razkrivanje vojaških zločinov Wehrmachta
* Razstava 1995: šok za Nemce – razkritje, da zločinov niso izvajali le SS, ampak tudi redna vojska. * Primer Pančevo (1941) – represija, ki jo izvajajo regularne nemške enote. * Dolgo prevladovala napačna predstava o “čisti” nemški vojski.
104
KLJUČNI DATUMI 1945-94
* 8. 8. 1945 Dogovor o ustanovitvi IMT * 20. 11. 1945 Začetek glavnega Nürnberškega procesa * 1. 10. 1946 Razglasitev sodbe * 1946–1948 Tokijski proces * 1989 Dokumentarec Fascist Legacy * 1994 Odprtje »omare sramote« v Italiji
104
UVOD: VZHODNI BLOK IN DELOVANJE SISTEMA
* Sistem socialističnih držav pod vplivom SZ je deloval z močnim nadzorom nad političnim, družbenim in kulturnim življenjem. * Po Stalinovi smrti (1953) je prišlo do delne destabilizacije, vendar so bile krize obravnavane z represijo. * Terminološka težava: posamezniki, ki so želeli reforme, niso bili "opozicija" v zahodnem pomenu besede. Pojmi kot disidenti, oporečniki ipd. so v rabi, vendar pogosto ne povsem ustrezni. * Sistem se je pogosto ohranjal z ekstremnimi metodami (vojaški posegi, usmrtitve, zatrtje protestov).
105
KONTEKST PRED MADŽARSKO KRIZO (1953–1956)
* 5. 3. 1953 – smrt Stalina → začetna destabilizacija. * 17. 6. 1953 – vzhodni Berlin: delavski protest → sovjetska vojska intervenira (125–270 mrtvih). * 28. 6. 1956 – Poznań, Poljska: množični delavski protest → 80 mrtvih (močan vpliv na Madžarsko). * Tudi znotraj SZ so se pojavljali manjši upori, a brez večjega odmeva.
105
MADŽARSKA 1956 – VZROKI
* Politično ozadje: * 1949 – montiran proces proti László Rajku, obtožen titoizma → smrtna kazen. * Imre Nagy (zmeren reformist) in Mátyás Rákosi (stalinist) – politična napetost. * 1955 – izključitev Nagya iz partije. * 14.–15. 5. 1955 – ustanovitev Varšavskega pakta → Madžarska strateško pomembna. * 🔹 Družbeni premiki: * 1955–1956 – rehabilitacija Rajka, kardinala Mindszentyja. * Literarni in umetniški krogi proti politični kontroli nad intelektualnim delom (npr. Krožek Petőfi). * 13. 10. 1956 – Nagy ponovno sprejet v partijo. * 6. 10. 1956 – pogreb Rajka → množična manifestacija. * 22. 10. 1956 – študentske skupščine s političnimi zahtevami.
106
MADŽARSKA REVOLUCIJA (23. 10. – 4. 11. 1956)
* Potek dogodkov: * 23. 10. 1956 – miren študentski shod preraste v množični protivladni protest. * Zahteve: politične svoboščine, izstop iz Varšavskega pakta, konec prisotnosti SZ. * Napadi na tajno politično policijo AVH → nasilje, usmrtitve. * Imre Nagy postane premier, podpre večino zahtev. * 28. 10. – premirje, vlada pod vodstvom Nagya. * 1. 11. – Madžarska razglasi nevtralnost, izstopi iz Varšavskega pakta.
107
SOVJETSKA INTERVENCIJA IN REPRESIJA
* 3. 11. 1956 – aretacija madžarske delegacije (Pal Maléter) s strani KGB. * 4. 11. 1956 – sovjetska invazija: 150.000 vojakov, 6.000 oklepnikov, artilerija, letalstvo. * Nagy se zateče na jugoslovansko veleposlaništvo → 22. 11. izročen SZ. * Intervencijo opravičujejo z vzpostavitvijo »nove legitimne vlade« pod Janosem Kádárom.
107
POSLEDICE MADŽARSKE REVOLUCIJE
* Mrtvi: ~2.700 Madžarov, ~720 sovjetskih vojakov. * Ranjenih: ~1.500 Sovjetov, ~2.500 Madžarov. * Beg na Zahod: ~250.000 ljudi (~3% prebivalstva). * 1958 – usmrtitev Nagya, Maléterja in Gimesa. * 7. 11. 1956 – formalna vzpostavitev prosovjetske vlade (Kádár, na oblasti do 1988). * Zahod je krizo le verbalno obsodil, saj je bil zaseden s Sueško krizo (29. 10.–7. 11. 1956).
107
ČEŠKOSLOVAŠKA 1968 – VZROKI
* Politični razvoj: * 1948–60 – KP vlada z relativno manj represije, a ohranja totalitarni model (Gottwald, Novotný). * 1963–67 – delne rehabilitacije (Slánský), literarni krogi opozarjajo na cenzuro. * 1967 – skupina pisateljev (Vaculík, Kundera idr.) poziva k reformam. * Jan. 1968 – Dubček zamenja Novotnýja → reformna politika. * 🔹 Družbeno-gospodarski kontekst: * Slabšanje gospodarstva → pritisk za ekonomske reforme. * Želje po politični in kulturni svobodi → podpora »socializmu s človeškim obrazom«.
108
PRAŠKA POMLAD 1968
* 5. 1. 1968 – začetek reform: več svobode tiska, govora, zbiranja. * Ekonomija še kolektivizirana, a več samostojnosti. * Velika javna podpora (tudi delavska). * Tito in Ceaușescu obiščeta Prago – simbolično podpirata reforme, a opozarjata na previdnost. * Sovjeti zaskrbljeni zaradi možnosti »domin efekt« – izgube nadzora nad blokom.
108
INTERVENCIJA VARŠAVSKEGA PAKTA (20./21. 8. 1968)
* Brežnjev prepričan, da mora posredovati – posredni vpliv KGB in drugih držav (npr. Vzhodna Nemčija). * Invazija: 220.000 vojakov, 7.000 oklepnikov → popolna zasedba države. * Kongres KP ČŠ ravno takrat načrtoval obračun z radikalnimi stalinisti → intervencija to prepreči. * Zahod le zmerno reagira, brez konkretnega posredovanja.
109
POSLEDICE PRAŠKE POMLADI
* 72 mrtvih, 266 težje ranjenih, 436 ranjenih. * Jan Palach in drugi samosežigi kot protesti proti zasedbi. * ~300.000 emigracij (intelektualci, študenti, znanstveniki). * Aprila 1969 – Dubček odstavljen, nadomesti ga Gustav Husák. * Sledi obdobje »normalizacije« → restavriran prosovjetski režim do leta 1989. * Češkoslovaška de facto okupirana do padca komunizma.
110
SKUPNE ZNAČILNOSTI KRIZ
* Element Madžarska 1956 Češkoslovaška 1968 * Vzrok Represija, revizionizem, sovraštvo do AVH Liberalizacija, gospodarska recesija * Voditelj Imre Nagy Alexander Dubček * Vloga SZ Dvojna – najprej podpora, nato intervencija Diplomatski pritisk, nato invazija * Intervencija 4. 11. 1956 – vojaška 20./21. 8. 1968 – vojaška * Zahodna reakcija Minimalna (Sueška kriza) Verbalna obsodba * Dolgoročne posledice Kádárjev režim, represija Husákov režim, normalizacija * Emigracija 250.000 300.000
111
BREŽNJEVA DOKTRINA (1968)
* Datum razglasitve: 13. november 1968. * Temeljna ideja: Omejena suverenost socialističnih držav – če neka socialistična država ogroža temelje socializma, ima preostali socialistični blok pravico in dolžnost, da posreduje. * Citirana izjava: * »Ko sile, ki so sovražne do socializma, poskušajo voditi razvoj v neki socialistični državi v smer kapitalizma, ni to le problem zadevne države, ampak skupni problem in skrb vseh socialističnih držav.« * Cilj doktrine: Ohraniti enotnost in nadzor Sovjetske zveze nad vzhodnim blokom. * Praktični pomen: * Pravica do vojaškega posredovanja (npr. Češkoslovaška 1968). * Psihološki pritisk na vodstva vzhodnoevropskih držav, naj se vzdržijo reform. * Vpliv doktrine postopoma usiha – Sinatrova doktrina pod Gorbačovom (1989): "vsak po svoje".
111
POLJSKA – KRIZA IN RAZKROJ SOCIALIZMA 🔹 I. OBDOBJE (1945–1956): STALINIZACIJA
* SZ formalno prizna »skupno vlado«, dejansko pa KPZ prevzame popoln nadzor. * Bolesław Bierut – stalinist, vodi državo do smrti 1956. * Władysław Gomułka – sprva marginaliziran zaradi nesoglasij s Stalinom, kasneje vrnjen. * Model vladanja: kopiranje SZ, nacionalizacija, represija, politični procesi. * 1953 – aretacija kardinala Stefana Wyszyńskega – sovražnik režima. * 1956 – protesti v Poznanu (~80 mrtvih), začetek destalinizacije.
112
OBDOBJE (1956–1970): GOMUŁKOV NACIONALNI KOMUNIZEM
* Gomułka se vrne na oblast kot "reformist", a v praksi hitro preide v togost. * Delna liberalizacija → nacionalističen obrat (Oder–Neisse meja, napetosti z ZRN). * 1968 – študentski protesti in antisemitizem → množične čistke. * Ekonomska kriza: neučinkovit centralni model, inflacija, pomanjkanje. * December 1970 – dvig cen → množični delavski protesti ob Baltiku → krvavo zatrti. * Gomułka odstavljen → Edward Gierek.
113
OBDOBJE (1970–1980): GIEREKOV POSKUS MODERNIZACIJE
* Obljube: modernizacija, višje plače, znižanje cen – sprva uspešen vtis. * Sredstva: tuja posojila → povečana poraba in proizvodnja. * Od 1976: inflacija → drastične podražitve (maslo +33 %, meso +70 %, sladkor +100 %). * Velike stavke, gibanje KOR (Komitet za delavsko samopomoč). * 1978 – izvolitev Karola Wojtyłe za papeža Janeza Pavla II. → močan simbol. * 1979 – obisk papeža v domovini → mobilizira množice (neposredna opozicija režimu ni potrebna – moč vere in morale).
114
OBDOBJE (1980–1990): SOLIDARNOST IN ZATON SISTEMA
* 🔸 STAVKE IN DOGOVOR (1980) * Avgust 1980 – stavka v ladjedelnici v Gdansku → Lech Wałęsa na čelu. * 31. 8. 1980 – Gdanski sporazumi: * Legalizacija svobodnih sindikatov (prvi izven nadzora KP). * Zmanjšanje cenzure. * Višje minimalne plače. * 17. 9. 1980 – ustanovitev Solidarność: * V enem letu 9–10 milijonov članov (več kot 1/3 odraslega prebivalstva!). * Gibanje zavezano nenasilju, podprto s strani RKC. * Problem za ideologijo: delavski razred, »nosilec revolucije«, se upira socialistični državi.
114
VOJAŠKI UDAR IN REPRESIJA (1981–1983)
* 13. 12. 1981 – general Wojciech Jaruzelski razglasi vojno stanje: * Zaprtje vodilnih članov Solidarnosti. * Wałęsa aretiran (11 mesecev). * Ukinitev gibanja (prepoved 8. 10. 1982). * Razlog: bojazen pred sovjetsko intervencijo (v duhu Brežnjeve doktrine). * Režim neuspešno poskuša stabilizirati razmere → nadaljevanje gospodarske in politične krize. * 1983 – Wałęsa prejme Nobelovo nagrado za mir.
115
RAZKROJ SISTEMA (1988–1990)
* 1985 – Gorbačov pride na oblast: nova politika (perestrojka, glasnost). * 1988–1989 – nov val protestov → oblast se prisiljena pogajati. * Februar–april 1989 – okrogla miza. * Junij 1989 – delne svobodne volitve: * Solidarność zmaga. * December 1990 – Lech Wałęsa postane predsednik. * Junij 1991 – razpustitev Varšavskega pakta. * Oktober 1991 – prve povsem svobodne volitve.
116
DRUŽBENI POGLED IN DOLGOROČNE DILEME
* Velika pričakovanja ob padcu režimov. * Paradoks: kljub uresničitvi zahodnih idealov (demokracija, svoboda), hitro nastopi razočaranje. * Volilna udeležba v novih demokracijah pogosto nizka (npr. Hrvaška najslabša v EU). * Ljudje se demokracije še učijo – po desetletjih avtokracije težko razviti občutek politične odgovornosti in participacije.
116
POVZETEK PO OBDOBJIH (TABELA)
* Obdobje Vodstvo Ključni dogodki Posledice * 1945–1956 Bierut, Gomułka Stalinizacija, aretacije, Poznań Zaton stalinizma, Gomułka reforme * 1956–1970 Gomułka Liberalizacija → nacionalizem, protesti Krvavi upor 1970, Gomułka odstavljena * 1970–1980 Gierek Gospodarske reforme, inflacija, papež Zlom iluzij, politična mobilizacija * 1980–1990 Jaruzelski, Wałęsa Solidarnost, vojno stanje, demokracija Razpad sistema, demokratični prehod
116
UVODNE IDEJE IN PREDZGODOVINA evropa
* Središče evropske misli: ideja o trajnem miru, sodelovanju in solidarnosti. * Zamisel o Evropi brez meja: že pri Dantu (13./14. stoletje). * Medvojen čas: * 1925–1938: Kongres evropskih narodnosti. * 1926: Evropsko gibanje v Dunaju – zametek političnega federalizma. * 1941: Manifesto di Ventotene – vizija evropskega federalizma italijanskih antifašistov. * 1946: Churchill: * »Partnerstvo med Francijo in Nemčijo je prvi korak k obnovitvi evropske družine.«
117
RAZLOGI ZA INTEGRACIJO PO 2. SVETOVNI VOJNI
* Hude gospodarske in humanitarne razmere. * Preprečiti nove vojne = ključen cilj. * Hladna vojna → razcep Evrope: * Vzhod: COMECON, Varšavski pakt. * Zahod: EFTA, Svet Evrope (1949). * 1950 Evropska konvencija o človekovih pravicah → 1959 ustanovitev Evropskega sodišča za človekove pravice.
117
SCHUMANOVA DEKLARACIJA (9. 5. 1950)
* Pobuda francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana. * Avtor načrta: Jean Monnet. * Cilj: skupna proizvodnja jekla in premoga → preprečevanje vojn med Francijo in Nemčijo. * Temelj: konkretni koraki → postopna integracija → dejanska solidarnost.
118
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO (EGSPJ) – 1951
* Pogodba podpisana 18. 4. 1951 v Parizu. * 6 držav: Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg. * Prvi nadnacionalni organ → skupno upravljanje težke industrije.
118
RIMSKA POGODBA – 25. 3. 1957
* Ustanovitev: * EGS (Evropske gospodarske skupnosti). * Euratom (skupnost za atomsko energijo). * Cilji: prosti pretok ljudi, blaga, kapitala, storitev (4 svoboščine).
118
NADALJNJI KORAKI IN ŠIRITEV (1957–1990)
* Leto Dogodek * 1960 Ustanovitev EFTA (UK, Avstrija, Švedska, Danska …) – konkurenčni model * 1962 Skupna kmetijska politika * 1963 Sporazum z nekdanjimi kolonijami (Afrika) * 1968 Odprava carin znotraj EGS * 1970 Prvi načrt za skupno valuto * 1973 Prva širitev: UK, Irska, Danska = 9 držav * 1974 Ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvoj * 1979 Prve neposredne volitve v EP * 1981 Druga širitev: Grčija = 10 držav * 1986 Tretja širitev: Španija, Portugalska = 12 * 1987 Program Erasmus * 1989 Padec Berlinskega zidu * 1990 Združitev Nemčije
119
OD EGS DO EU – MAASTRICHT IN NAPREDEK (1992–2004)
* 1992: Maastrichtska pogodba → nastane Evropska unija: * Skupna valuta, skupna zunanja politika, pravosodno sodelovanje. * 1993: Enotni trg, 4 svoboščine v praksi. * 1995: Četrta širitev: Avstrija, Švedska, Finska = 15 držav. * 1999: uvedba evra za finančne transakcije. * 2002: evro bankovci in kovanci v obtoku.
120
PETA DO SEDMA ŠIRITEV (2004–2013)
* 2004 Peta širitev: 10 novih držav (vključno s Slovenijo) → 25 držav * 2007 Šesta širitev: Romunija in Bolgarija = 27 držav * 2013 Sedma širitev: Hrvaška = 28 držav * 2007 Lizbonska pogodba – demokratizacija, varnost, trajnostni razvoj
120
KRIZE IN VPRAŠANJA EU (2013–2024)
* Varnostne in politične krize * Brexit (2016 referendum, izstop 2020) → 27 članic. * Covid-19 (2020): pomanjkanje solidarnosti. * Migrantska kriza: razdor med članicami. * Vojna v Ukrajini (od 2014, eskalacija 2022): * Priključitev Krima. * Invazija 24. 2. 2022 → sankcije proti Rusiji. * EU brez skupne vojske → opora Natu. * Vprašanje energetske odvisnosti od Rusije. * 🔹 Demokracija in udeležba * Upad volilne udeležbe v EP volitvah. * Vzhodnoevropske države pokazale zrelost, a demokratična kultura še v nastajanju. * Evroskepticizem in populizem v porastu (npr. Le Pen, Meloni, Orbán).
120
ČLANSTVO IN VALUTA
* Euro * Skupna valuta v 20 državah EU (+ 6 izven EU). * Slovenija uvedla evro: 1. 1. 2007. * 🔹 Schengen * Slovenija se pridruži Schengnu konec 2007. * Vključuje večino članic EU + nekaj nečlanic (npr. Norveška, Švica).
121
KANDIDATKE IN GEOPOLITIČNE AMBICIJE
* Uradne kandidatke: Turčija, Severna Makedonija, Srbija, Albanija, Črna Gora, Moldavija, Ukrajina, Bosna in Hercegovina, Gruzija. * Države, ki so se od kandidature odmaknile: Norveška, Švica, Islandija. * Širitev EU = strateški odgovor na ruski vpliv in nestabilnosti na Balkanu.
121
POVZETEK PO FAZAH IN ŠIRITVAH
* Faza Leto Ključni dogodki * I. EGSPJ 1951 Premog in jeklo, 6 držav * II. EGS 1957 Rimska pogodba * III. Maastricht 1992 EU nastane * IV. Evro uvedba 1999/2002 Finančno (1999), fizično (2002) * V. Velike širitve 2004–2007 12 novih članic (vzhodna Evropa) * VI. Krize 2008–2024 Brexit, Ukrajina, migracije, Covid-19
121
ZGODOVINSKI KONTEKST IN VIZIJA
* Glavni cilj: zagotoviti svetovni mir s pomočjo dejanskega sodelovanja evropskih držav. * Nauk iz preteklosti: ker Evropa ni bila združena, je ponovno prišlo do vojne. * Ključna naloga Evrope: prispevati k civilizaciji in stabilnosti v svetu. * Evropska integracija ni možna naenkrat ali s popolnim načrtom, ampak s postopnimi konkretnimi dosežki.
122
OSREDNJI PREDLOG: GOSPODARSKO ZDRUŽEVANJE
* Prvi korak: združitev francosko-nemške proizvodnje premoga in jekla pod skupno Visoko oblastjo. * Skupna oblast naj upravlja ta sektor v imenu več držav, odprta vsem, ki želijo sodelovati. * Cilj: postaviti temelje za gospodarski razvoj Evrope in preprečiti vojne: * “Vsaka vojna med Francijo in Nemčijo postane materialno neizvedljiva.”
122
POLITIČNA IN GOSPODARSKA SOLIDARNOST
* Skupna proizvodnja = dejanska solidarnost → temelj evropske gospodarske integracije. * Ta združitev naj: * prispeva k višjemu življenjskemu standardu, * omogoča pomoč revnejšim regijam (npr. Afrika), * nadomesti vojne konflikte z gospodarskim sodelovanjem.
122
INSTITUCIONALNA ZASNOVA
* Visoka oblast: * neodvisni člani, imenovani s strani držav članic, * odločitve obvezujoče za vse članice, * možnost pritožbe proti njenim odločitvam. * Združeni narodi: * dobijo uradnega predstavnika pri Oblasti, * letna poročila o delovanju.
123
PRAKTIČNE DOLOČBE IN UKREPI
* Skupni cilji: * posodobitev proizvodnje, izenačitev pogojev za delavce, * skupen izvoz, odprava tarif, racionalizacija proizvodnje. * Pomožni ukrepi: * prehodne rešitve (npr. investicijski načrti, stabilizacijski skladi), * odprava carin, usklajevanje prevoznih tarif. * Izrecna zavrnitev: mednarodnih kartelov in omejevanja konkurence. * Ni vpliva na lastništvo podjetij ali obstoječe reparacijske določbe (Porurje).
123
CILJ: FEDERATIVNA EVROPA
* S tem predlogom se postavlja prvi dejanski temelj Evropske federacije. * Združevanje temelji na interesu in sodelovanju, ne prisili. * Gre za model, kjer bo Evropa nastajala "od spodaj navzgor" – z resničnim sodelovanjem in solidarnostj
124
KLJUČNI ELEMENTI POVZETKA
* Element Vsebina * ✍ Avtor Robert Schuman (po ideji Jean Monneta) * 📅 Datum 9. maj 1950 * 🎯 Cilj Trajen mir prek evropske integracije * 🛠 Sredstvo Skupna oblast za premog in jeklo – začetek gospodarskega sodelovanja * 🌍 Namen Preprečiti vojne, izboljšati standard, pomagati revnim območjem * 🏛 Ustanova Visoka oblast z izvršno močjo * 🧩 Temelj federacije Prvi konkretni korak k evropski federaciji
125
UVOD – KAJ JE GLADIO
* Gladio pomeni meč – kodno ime za tajno protikomunistično strukturo v Italiji. * Uvrščena med t. i. Stay Behind (SB) organizacije: namenjene odpornemu delovanju v primeru sovjetske invazije (diverzije, sabotaže, gverilsko delovanje). * Delovale v skladu z NATOm, a tudi v nevtralnih državah (Švica, Avstrija, Švedska, Finska). * Gladio je postala najtujnejša in najbolj razkrita organizacija SB – v Italiji dobila simbolni pomen za celoten fenomen.
125
ZGODOVINSKE KORENINE (2. SVETOVNA VOJNA)
* Osi (Nemci, Italijani): * Ustanavljajo SB mreže: npr. BALDO (Trst), VEGA (X MAS) – cilj: upočasniti zavezniški prodor. * Uporaba radijskih postaj, skladišč, diverzantov – načrt Alpenfestung (alpska trdnjava). * 🔹 Zavezniki (ZDA, VB): * Organizacije: SOE, OSS, ISLD, SCI, SCDIC – opazujejo, analizirajo in pripravljajo protisovražne mreže. * Glavni strah: nadaljevanje vojne po kapitulaciji Nemčije, zlasti z vzponom komunizma. * 🔹 Sovjetska zveza: * sekcija Rdeče armade – podobno SB omrežje za okupacijska ozemlja.
126
RAZVOJ PO VOJNI (1945–1990)
* 1945 Komunistični minister na Finskem razkrije SB prisotnost. * 1946–1956 Reinhard Gehlen vodi tajno nacistično SB mrežo v ZRN (predhodnica BND). * 1947 Truman: ustanovitev NSC in CIA. * 1948 OPC (Office of Policy Coordination) – začetki tajnih dejavnosti v Zah. Evropi. * 1949 NATO + Clandestine Planning Committee (CPC). * 1951 Tajne vojske vzpostavljene na Švedskem in Finskem. * 1958 NATO ustanovi Allied Clandestine Committee (ACC). * 1966 De Gaulle izključi NATO strukture iz Francije → SB organizacije ostanejo. * 1990 Andreotti (ITA) prizna obstoj Gladia → razkritja tudi v drugih državah.
127
SB V ITALIJI – GLADIO
* 🔹 Ustanovitev in razvoj * Začetki SB mrež po letu 1945 v severovzhodni Italiji – meja z Jugoslavijo, strah pred komunizmom. * Različna poimenovanja, končno 28. 11. 1956 kodno ime Gladio. * Urjenje: Sardinija, sodelovanje z ameriškimi in britanskimi službami. * Glavni cilj: boj proti notranji grožnji – italijanski komunistični partiji (PCI) → strategija napetosti. * 🔹 Strategija napetosti * Vzpostavljanje kriznih razmer, kaosa in nasilja, da se desnosredinske sile utrdijo. * Pogosto se levico neupravičeno obtoži za atentate → pozneje se izkaže vpletenost desničarskih in SB mrež.
128
KLJUČNI DOGODKI V ITALIJI
* 1945–1947 Tržaško območje: 530+ nasilnih incidentov, 14+ smrti – napadi na Slovence, povezava z neofašisti. * 1964 Piano Solo – načrt državnega udara z vojaško policijo. * 1969 Atentat trg Fontana (Milano) – 16 mrtvih, 80 ranjenih → sprva obtožena levica, kasneje razkrito: desničarski ekstremisti + CIA. * 1970 Puč Borgheseja – neuspešen, povezan z Gladio. * 1972 Peteano: 3 mrtvi → ponovno desničarska skupina, sprva obtožena levica. * 1974 Italicus express: 12 mrtvih, 48 ranjenih. * 1978 Ugrabitev in umor Alda Mora (vodja vlade) – vprašanja o vpletenosti obveščevalcev. * 1980 Bologna: najhujši bombni napad v Italiji – 85 mrtvih, 200 ranjenih. * 1984 Novi procesi: razkrito ozadje atentatov iz 1970–80. * 1990 Andreotti javno prizna obstoj Gladia – seznam 622 članov, potrjeno s strani SISMI. * 1991–2001 Nadaljnja odkritja v Finski, VB; NATO vztraja, da ni odgovoren.
129
POSEBNOST ITALIJE
* Italija = edina država z najmočnejšo komunistično partijo v zahodnem svetu. * Volitve 1948: zmaga demokrščanov, a komunisti in socialisti močni → strah ZDA in CIE. * Italija = geostrateški člen (Sredozemlje, meje z Jugoslavijo, dostop do vzhodnega bloka). * Zato poseben interes za vzpostavitev SB struktur, skladišča orožja, urjenje vojakov, obveščevalne operacije.
129
SKRIVNOSTI, DVOMI, RAZKRITJA
* Arhivi SISMI razkrijejo obstoječe strukture. * Vprašanja o vpletenosti CIE, SAS, MI6, ameriških vojakov ob atentatih. * Primeri pričanj umirajočih agentov → priznanja, da so bili tam, a brez pojasnil. * Gladio in SB mreže = simbol t. i. "globoke države" – povezave politike, vojske, obveščevalcev in ekstremistov.
130
ZGLEDNA TABELA DOGODKOV (ITA)
* 1945–47 Tržaška nasilja 530+ incidentov, cilji Slovenci * 1964 Piano Solo Vojaški puč – neuspešen * 1969 Bomba Milano Obtožena levica, izvedla desnica * 1970 Puč Borghese Tik pred izvedbo ustavljen * 1972 Peteano 3 mrtvi, atentat desnice * 1974 Italicus 12 mrtvih, atentat * 1978 Aldo Moro Ugrabitev in umor, ugibanja o SB vlogi * 1980 Bologna 85 mrtvih, najhujši napad * 1990 Andreotti razkritje Seznam 622 Gladiatorjev * 1995+ Vpletenost MI6, SAS Dokazi o zahodnem sodelovanju
131
ZAKLJUČEK SB
* SB organizacije so bile del hladnovojnega vojnega načrta za odpornost ob sovjetski invaziji. * Italijanski Gladio je postal simbol manipulacij, atentatov in prikritih operacij. * Mreže so obstajale v vseh članicah NATA in tudi nevtralnih državah. * Veliko vprašanj še vedno ni povsem pojasnjenih, kljub razkritjem, pričevanjem in sodnim postopkom.
131
GLADIO V ITALIJI IN STAY BEHIND (SB) ORGANIZACIJE
* Gladio = tajna organizacija v Italiji, del mreže SB, ki naj bi ob sovjetski invaziji izvajala sabotaže, diverzije, gverilsko vojno. * Prisotne v vseh državah NATA in tudi nevtralnih (Švica, Avstrija, Švedska, Finska). * Sodelovanje z ameriškimi in britanskimi obveščevalnimi službami. * Namen: preprečevanje prevzema oblasti s strani komunistov, zlasti v občutljivih državah kot Italija.
131
Dogajanje v Italiji GLADIO
* Zgodnji primer: pri Vidmu ujamejo nekoga v ameriški uniformi – vir italijanska služba, a nezanesljiv. * Sumljive aktivnosti: prevoz orožja znotraj vozil Rdečega križa. * V Trstu 13. 9. 1947 mitraljevski napad na sedež krožka med plesom – umre 11-letna Milka Vrabec, storilci: 5 neofašistov, mile obsodbe. * Glavno ozadje: napetosti med italijanskimi nacionalisti, zavezniki in jugoslovansko prisotnostjo v Julijski krajini. * Američani in Britanci bojijo se jugoslovanske infiltracije in morebitne sovjetske podpore Titovim agentom po umiku partizanov 12. 6. 1945. * Strah pred jugoslovanskimi Stay Behind agenti, ki bi ostali po odhodu JA iz Trsta. * CIA pripravlja analize jugoslovanskih in prosovjetskih simpatizerjev; pomemben dokument o Mariji Bernetić, visoko v lokalni KP-hierarhiji. * Veliko nezanesljivih virov, a konsistenten strah zahodnih sil pred prodorom komunizma v Srednjo Evropo.
132
FRANCOSKA POLITIKA IN ZGODOVINA PO 1945 4. republika (1946–1958)
* Ustava 27. 10. 1946, nadaljevanje 3. republike. * Notranja nestabilnost: 22 vlad v 12 letih. * Kljub nestabilnosti: aktivna v evropskih integracijah. * Kolonialna vprašanja pomembna ovira: * Indokina vojna 1946–1954, poraz pri Điên Biên Phú. * Neodvisnost Maroka in Tunizije 1956 brez večjih spopadov. * Alžirska vojna 1954–1962, množične žrtve in notranje politične krize.
132
Sueška kriza (1956)
* Poskus Francije in VB, da zadržita nadzor nad Sueškim prekopom po nacionalizaciji. * Poraženi, izguba prestiža. * Pokazala nemoč evropskih kolonialnih sil proti ZDA in SZ.
133
republika (od 1958)
* Charles de Gaulle se vrne kot rešitelj politične krize, ustava 4. 10. 1958. * Uvede polpredsedniški sistem – okrepljena vloga predsednika. * De Gaulle: zagovarja neodvisno Evropo, kritičen do ZDA. * 1966 izstopi iz vojaških struktur NATA, prepove NATO oporišča v Franciji. * Otoplitev odnosov z ZRN, začetki povezovanja z Nemčijo. * Francija razvije lastno vojaško in jedrsko moč.
133
Kasnejši predsedniki
* Georges Pompidou (1969–1974): gospodarska rast. * Valéry Giscard d’Estaing (1974–1981): proevropsko usmerjen. * François Mitterrand (1981–1995): socialist, zbližanje z Nemčijo, aktivna vloga v evropski integraciji. * Nicolas Sarkozy (2007–2012), François Hollande (2012–2017), Emmanuel Macron (od 2017): kontinuiteta proevropske drže. * Vzpon skrajne desnice (Rassemblement National, Marine Le Pen) ogroža tradicionalno sredinsko ravnovesje.
134
Politična dinamika
* Tradicionalni dogovor med sredinsko levico in desnico v 2. krogu predsedniških volitev. * Zlom tega ravnotežja bi ogrozil celotno EU. * Francija kot ključna sila: brez nje EU težko preživi v trenutni obliki.
135
VELIKA BRITANIJA PO 1945
* Po vojni zmagovalka, a oslabljena zaradi razpada imperija (npr. Indija 1947). * Težave na Bližnjem vzhodu: Palestina in Izrael od 1948. * Najzvestejša zaveznica ZDA, prejemnica Marshallove pomoči. * Sprva zadržana: leta 1960 članica EFTA. * Dvakrat zavrnjena s strani De Gaulla (1961 in 1966), ker se je bal ameriškega vpliva prek VB. * Pridružitev EGS šele leta 1973. * Referendum 2016 → BREXIT, izstop 2020. * Nihanja med laburisti in konservativci. * Pomembni voditelji: * Clement Attlee (1945–1950): socialna država, nacionalizacije, a kriza in varčevalni ukrepi. * Winston Churchill, Eden, Macmillan (1951–1963): konservativna stabilnost. * Harold Wilson, Callaghan (laburisti), Edward Heath (konservativci): izmenično vladanje. * Margaret Thatcher (1979–1990): konservativna revolucija, privatizacija, antisindikalna politika, spor z EU. * John Major, Tony Blair (1997–2007), Gordon Brown – modernizacija, a tudi nove krize. * David Cameron, Theresa May, Boris Johnson, Liz Truss, Rishi Sunak – obdobje BREXITA, gospodarskih pretresov. * 2025: Keir Starmer (laburisti) – novo obdobje.
135
Pomembne epizode vb
* Thatcher * Prelom s sindikati, privatizacije, zmanjšanje državne porabe. * 1982 Falklandska vojna – vojaški uspeh, dvig priljubljenosti. * "Železna dama" – trda drža do SZ, krepitev zavezništva z ZDA. * IRA in vprašanje Severne Irske. * Kulturna moč: British Council, širjenje angleščine kot svetovnega jezika.
136
Odvisnost Evrope od ZDA
* Pomanjkanje lastne obrambe in energetske neodvisnosti. * 1983 Ronald Reagan in »Vojna zvezd« – vpliv na popkulturo in strah pred jedrsko vojno. * Prisotnost teme v medijih, filmih (Star Wars), glasbi (Sting – "Russians"). * Britanci imajo jedrsko orožje, a v primerjavi s SZ omejeno.
137
ITALIJA PO 2. SVETOVNI VOJNI Politični prehod
* 2. 6. 1946 – referendum o ukinitvi monarhije: * Za republiko: 12.700.000 glasov * Za monarhijo: 10.700.000 glasov * Kralj Umberto II. je moral zapustiti državo. * Ustavodajna skupščina je pripravila novo ustavo (uveljavljena 1948), ki poudarja socialne pravice, dostojanstvo človeka, pravico do dela, svobodo govora. * 10. 2. 1947 – mirovna pogodba z Italijo (Pariška mirovna konferenca): * Italija izgubi Istro, dele Primorske, Dalmacije; * prepoved združitve z Nemčijo. * 18. 4. 1948 – volitve: * Krščanska demokracija (DC): 48,5 % * Komunisti (PCI) + Socialisti (PSI): 31 % * ZDA in CIA posredno podpirajo DC z mediji, propagando in gospodarsko pomočjo (tudi Marshallov načrt). * Po tem komunisti nikoli več niso bili del vlade; socialisti so se kasneje oddaljili od njih.
137
Zunanja politika italije po 1954
* 5. 10. 1954 – Londonski memorandum: * Trst se dodeli Italiji, Istra ostane Jugoslaviji. * Italijanski parlament dokumenta ni ratificiral, zadeva se razreši šele z Osimskimi sporazumi 1975. * 1955 – Italija postane članica OZN z glasovalno pravico. * 1956 – ustanovitev tajne mreže Gladio (v okviru NATO) proti morebitni komunistični invaziji. * 1957 – podpis Rimskih pogodb, ustanovitev EGS (predhodnice EU).
137
Hladna vojna in notranje razmere italija
* Italija postane ključna članica NATO – »naravna letalonosilka« za ZDA v Sredozemlju. * Korupcija in mafija: * Skandal Tangentopoli (Mani pulite) v 90. letih razkrije razširjeno korupcijo med politiki. * Mafija nadzoruje gospodarske panoge, npr. smeti, gradbeništvo, trgovino z mamili. * Znani borci proti mafiji: Giovanni Falcone, Paolo Borsellino – ubiti v atentatih 1992.
138
Kriza 1990-ih:
* Propad starega strankarskega sistema (DC, PSI). * Pojavi se Silvio Berlusconi s stranko Forza Italia – poveže neofašiste (MSI) in Severno ligo (Lega Nord). * Bipolarnost: DC (proti komunizmu) vs. PCI (nikoli na oblasti). * Vzporedno močan razkol sever–jug (Lega Nord zahteva fiskalni federalizem).
138
AVSTRIJA PO 1945
* 1945–1955 – država razdeljena na 4 okupacijske cone (VB, ZDA, SZ, Francija). * 15. 5. 1955 – Avstrijska državna pogodba (ADP): * Pridobi suverenost, * obveza trajna nevtralnost, * prepoved združitve z Nemčijo, * 7. člen ščiti pravice slovenske in hrvaške manjšine. * V praksi sodeluje z Zahodom: Stay Behind mreža (tajno sodelovanje z NATO).
138
HLADNA VOJNA IN EVROPA
* OZN (1945) – ustanovljena za multilateralno reševanje konfliktov. * Generalna skupščina, Varnostni svet (5 stalnih članic z vetom). * 1948: Splošna deklaracija o človekovih pravicah. * Mirovne pogodbe (1947): * Podpisane z Italijo, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Finsko. * Razmeroma mile, vendar povzročijo nezadovoljstva (npr. Italija izgubi Istro).
139
VESOLJSKA TEKMA
* 4. 10. 1957 – Sputnik I. (SZ) – začetek vesoljske tekme. * 12. 4. 1961 – Jurij Gagarin, prvi človek v vesolju. * 20. 7. 1969 – Apollo 11, ZDA pristanejo na Luni. * Tekma pomembna za prestol in nadzor (obveščevalne dejavnosti, propaganda).
139
KUBANSKA KRIZA (1962)
* 1959 – Fidel Castro prevzame oblast. * 1961 – spodleteli poskus invazije ZDA (Zaliv prašičev). * 1962 – SZ postavi rakete na Kubi → ZDA odkrijejo → grožnja jedrske vojne. * Dogovor med Kennedyjem in Hruščovom, vzpostavitev "rdeče linije".
139
OMEJEVANJE JEDRSKEGA OROŽJA
* 1963 – Limited Test Ban Treaty (SZ, ZDA, VB). * SALT I (1972), SALT II (1979) – omejitve strateškega orožja. * START I (1991), START II (1993) – zmanjšanje jedrskega arzenala. * 1986 – Černobilska katastrofa. * 1987 – pilot Mathias Rust pristane na Rdečem trgu.
140
HELSINKI 1975 (KVSE)
* Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (CSCE): * 3 "košarice": * Nedotakljivost mej, * Gospodarsko sodelovanje, * Človekove pravice (pomembna za disidente). * Od 1994 dalje: OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi).
141
KONČNA FAZA HLADNE VOJNE
* 1979 – Sovjetska invazija Afganistana. * 1985–1991 – Mihail Gorbačov: perestrojka, glasnost. * 1989 – konec Brežnjeve doktrine (»Sinatrina doktrina«). * 3. 10. 1990 – združitev Nemčije. * 1991 – razpad SZ, konec hladne vojne.
141
KONFLIKTI PO HLADNI VOJNI
* 1991 – Zalivska vojna (ZDA vs. Irak, Kuvajt). * 11. 9. 2001 – napadi na ZDA. * Nato: vojna v Afganistanu (2001–2021), v Iraku (2003–2011). * Krize: Ukrajina (2014, 2022), Gaza (2023). * Izzivi: lakota, voda, migracije, terorizem, pandemije.
142
BLIŽNJI VZHOD IN IZRAELSKO-ARABSKI KONFLIKTI
* 1948 – nastanek Izraela. * 4 arabsko-izraelske vojne: * 1948, 1956 (Sueška kriza), 1967 (šestdnevna vojna), 1973 (Jomkipurska). * 1978 – Camp David: Izrael se umakne s Sinaja. * Intifade (1987–93, 2000–05), sporazum iz Osla (1993).
142
KOREJSKA VOJNA (1950–1953)
* 1950 – Severna Koreja napade Jug * OZN + ZDA posredujejo, Kitajska se vmeša. * 1953 – premirje po 38. vzporedniku.
143
VIETNAMSKA VOJNA
* 1954 – bitka pri Dien Bien Phuju → Francija izgubi Indokino. * 1964–1975 – vojna med severom (SZ) in jugom (ZDA). * 1975 – umik ZDA, združitev Vietnama v socialistično republiko.
143
TERORIZEM
* Levičarski: * Rdeče brigade (Italija) → ugrabitev in umor Alda Mora (1978). * Baader–Meinhof (ZRN). * Nacionalistični: * IRA (Severna Irska), ETA (Baskija), PLO (Palestina). * Verski: * Al Kaida (Osama bin Laden) – napadi 11. 9. 2001. * Hamas, Hezbolah. * Državni terorizem: SZ, nacistična Nemčija, fašistična Italija, tudi Iran, Kuba, S. Koreja.

evropska po 1939 (13 decks)

Brainscape helps you reach your goals faster, through stronger study habits.
© 2025 Bold Learning Solutions. Terms and Conditions