predavanja / pp Flashcards
(187 cards)
Žrtve druge svetovne vojne (po strani zaveznikov in sil osi)
- Zavezniki
- Vojaške žrtve: ~14.000.000
- Civilne žrtve: ~36.000.000
- Skupaj: ~50.000.000
- Sile osi
- Vojaške žrtve: ~8.000.000
- Civilne žrtve: ~4.000.000
- Skupaj: ~12.000.000
- Skupno število žrtev:
- Približno 60 milijonov ljudi (vojaške + civilne žrtve vseh strani)
Vprašanje spomina in deljenega spomina
- Osnovna dilema:
- Kakšen je danes spomin na drugo svetovno vojno in čigav je ta spomin?
- Gre za deljen spomin, ki ni enoten, ampak pogosto nasprotujoč, odvisen od:
- Nacionalnega konteksta
- Ideoloških interpretacij
- Zmagovalcev in poražencev
- Dilema prihodnosti:
- Ali bo čez 100 let možno imeti umirjen, zgodovinsko odmaknjen odnos do druge svetovne vojne, kot se je to poskušalo ob stoletnici prve svetovne vojne?
- Vprašanje kolektivne zrelosti in zgodovinske refleksije.
Primer Nemčije po drugi svetovni vojni
- Uničenje in posledice:
- Država uničena: popolna materialna in moralna katastrofa.
- Izgon Nemcev:
- Na tisoče ljudi izgnanih peš ali s tovornimi vagoni za živino.
- Cca 1 milijon umre med potjo.
- Glas Nemcev po vojni: šibek, utišan (zaradi krivde, vloge nacizma).
Dediščina izgona in smrti – tudi za druge narode
- Tudi drugi narodi so bili izgnani ali prizadeti (npr. Madžari, Italijani iz Istre, Slovenci iz nemških taborišč itd.).
- Veliko mrtvih je pustilo globoke travme, ki se prenašajo skozi generacije.
- Močna zgodovinska dediščina v določenih regijah in državah (npr. Vzhodna Evropa, Balkan, Nemčija).
Spomeniki in javni spomin
- Rdeča armada:
- Veliko spomenikov vojakom Rdeče armade, tudi zunaj Rusije (npr. v srednji Evropi)
- Postavljeni kot znak osvoboditve, vendar marsikje povzročajo kontroverze (npr. Poljska, Estonija).
- Druge žrtve:
- Poljski civilisti in vojaki, ki so bili žrtve Rdeče armade, pogosto manj vidni v javnem spominu.
- Manjši spomeniki, manj sredstev, manj politične pozornosti.
- Vprašanje sobivanja spominov:
- Različni zgodovinski narativi pogosto sobivajo brez pravega dialoga.
- To povzroča napetosti in otežuje enotno zgodovinsko refleksijo.
Problem “izenačevanja žrtev”
- Ključno opozorilo:
- V Evropi se dela napaka, da se vse žrtve postavi na isti nivo, ne glede na vzrok smrti ali stran v vojni.
- Težava:
- Vsi spomeniki pogosto trdijo, da so umrli za svobodo, vendar:
- Niso vsi umrli iz enakih razlogov.
- Potrebno bi bilo jasno zapisati, kdo je bil na kateri strani in zakaj je umrl.
- Zgodovinska korektnost:
- Pri spomenikih in javni obeležitvi bi morali natančno navesti vlogo posameznikov/skupin v času vojne.
- Ne gre za relativizacijo smrti, ampak za zgodovinsko odgovornost in resnico.
VZROKI ZA IZBRUH DRUGE SVETOVNE VOJNE
- Strukturni vzroki:
- Posledice prve svetovne vojne:
- Nemčija poražena, ponižana z Versajsko pogodbo.
- Nova, nestabilna evropska politična karta (nastanek novih držav).
- Spori zaradi meja, narodnosti, manjšin in revizionističnih zahtev.
- Gospodarska kriza:
- Protektivne politike, zapiranje trgov, carine.
- Velika depresija → socialna in politična nestabilnost.
- Ideološki ekstremizmi:
- Fašizem (Italija), nacizem (Nemčija), komunizem (SZ).
- Ostro nasprotje med demokratičnimi in totalitarnimi režimi.
- Neuspehi diplomacije:
- Politika popuščanja (appeasement) s strani zahodnih sil.
- Zavezniki ne povabijo Sovjetske zveze v pogajanja pred vojno → izolacija.
Ključni predvojni dogodki:
- 1936 Nemčija zasede demilitarizirano Porenje
- 1936 Antikominternski pakt med Nemčijo in Japonsko (1937 se pridruži Italija)
- 1938 Anšlus Avstrije (priključitev Nemčiji)
- 1938 Münchenski sporazum – razkosanje Češkoslovaške
- 15.–16. 3. 1939 Nemčija okupira Češko-Moravsko (protektorat)
- 1939 VB in Francija jamstvo Poljski, če bo napadena
- 1939 Italija napade Albanijo
- 1939 Pakt Ribbentrop–Molotov (Nemčija in SZ si razdelita vplivne sfere v Evropi)
FRONTA 1: POLJSKA, BALTSKE DRŽAVE, FINSKA
- 1939 Nemčija inscenira incident v Gleiwitzu → napade Poljsko
- 1939 VB in Francija napovesta vojno Nemčiji (tudi Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, J. Afrika, Nepal)
- 1939 SZ napade Poljsko z vzhoda (dogovor z Nemčijo)
- 1939 Zasedba Varšave
- 1939 Kapitulacija Poljske
- Poljska računala na pomoč zaveznikov, ki pa ostanejo pasivni – prva velika napaka zahoda.
- Zahodne sile ne napovejo vojne SZ, kar je povzročilo očitke nedoslednosti.
- Dvojna zasedba Poljske → razdeljena med Hitlerja in Stalina.
- 👉 Zasedba Baltskih držav in vojna s Finsko:
- SZ zasede Litvo, Latvijo in Estonijo.
- Zimska vojna s Finsko (1939–1940):
- SZ pričakuje hiter uspeh, a se Finska hrabro brani.
- Težki pogoji: sneg, mraz, partizansko bojevanje.
- Finska poražena, a s častjo, ohrani suverenost.
- Finska prisiljena podpisati mirovni sporazum kot poraženka.
FRONTA 2: NORVEŠKA IN DANSKA
- Razlogi in strateške poteze:
- Rudniki železa na Švedskem – ključen vir za nemško industrijo.
- VB minira vode pred Norveško, da bi ohromila nemško trgovanje.
- 👉 Potek dogodkov:
- Datum Dogodek
- April 1940 Nemčija napade Dansko in Norveško
- Danska kapitulira takoj, brez odpora
- Na Norveškem se VB in FR upirata 2 meseca, nato umik
- 1940 Chamberlain odstopi, Winston Churchill postane premier VB
- 👉 Pomen in posledice:
- Prva večja konvencionalna bojišča med zavezniki in Nemčijo.
- Poraz zaveznikov → politične spremembe v VB.
- Churchill kot simbol odpora – izkušen, energičen, odločilen.
KOMENTAR IN GEOSTRATEŠKE POSLEDICE
- Zavezniki so prepočasno in neusklajeno reagirali na Hitlerjeve agresije.
- Izguba Poljske in Skandinavije omogočila Nemčiji dominanco v severni in vzhodni Evropi.
- Diplomatska zmeda okoli SZ – začetno sodelovanje z Nemčijo, nato kasnejše vključevanje v zavezništvo proti nacizmu.
- Sovjetska vojna proti Finski pokazala, da SZ ni tako vojaško učinkovita, kot je mislil Zahod.
VEČ FRONT: NIZOZEMSKA, BELGIJA, LUKSEMBURG, FRANCIJA
- 10 maja 1940 Nemčija napade Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Gre za začetek ofenzive proti Franciji.
- Britanske in francoske čete se postavijo v Belgiji, da bi zaustavile nemško napredovanje.
- Nemci uporabijo taktiko “Blitzkriega”, hitro prebijanje prek Ardenov in obkoljevanje zavezniških enot.
- Med 26. majem in 4. junijem 1940 poteka evakuacija britanskih čet iz Dunkerqua (operacija Dynamo).
- Gre za eno največjih evakuacij v zgodovini vojn – tisoče vojakov uide na otok, kar kasneje predstavlja jedro britanske vojske v naslednjih letih vojne.
- Hitler naredi strateško napako – namesto da bi uničil zavezniške sile, upa na diplomatsko rešitev z Britanci in jim dovoli evakuacijo.
- Britanci rešijo okoli 330.000 vojakov z vseh možnih ladij, vključno z ribiškimi in civilnimi.
- junija 1940 Italija napove vojno Veliki Britaniji in Franciji – poskuša izkoristiti francosko šibkost in “skočiti na voz zmagovalcev”.
- Italijani napadejo z juga, a z omejenim uspehom. Njihov vojaški stroj ni učinkovit kot nemški.
- junija 1940 nemške čete vstopijo v Pariz, 22. junija 1940 Francija kapitulira.
- Kapitulacija se zgodi v istem vagonu, kjer je leta 1918 Nemčija podpisala svojo predajo – simbolično ponižanje za Francijo.
- Hitler je v tej fazi na vrhuncu moči, Nemčija ima izredno ugodno bilanco v prvi fazi vojne.
- Britanci doživijo velik šok in so edini večji nasprotnik, ki še ostaja v vojni.
britanija bitka 2 del
- Šele z začetkom vojne začne ameriška industrija prehajati v masovno proizvodnjo vojaške opreme (tanki, ladje, orožje).
- Decembra 1942 pride do večjega poraza Nemčije na morju, britanski in ameriški mornarici pa se poveča učinkovitost.
- Pomembno vlogo pri uspehih zaveznikov igra dešifriranje nemških sporočil – prelomnica v pomorskem vojskovanju.
- Do poletja 1943 je bitka za Atlantik prešla v korist zaveznikov – omogočen počasnejši, a varen prevoz čet v Veliko Britanijo.
- To postavi logistično osnovo za veliko invazijo junija 1944 v Normandiji – operacijo Overlord.
- Atlantska listina, čeprav idealistična, je postala temelj za ameriško povojno globalno dominacijo in oblikovanje novega svetovnega reda.
- Bitka za Atlantik je bila dolgotrajen spopad, kjer so se odločale usode vojne oskrbe, vojaške mobilizacije in prihodnje invazije na celino.
TROJNI PAKT – SILE OSI
- Hitler išče nove zaveznike, da bi si zagotovil politično in vojaško podporo za prihodnji napad na Sovjetsko zvezo.
- 27 septembra 1940 Nemčija, Italija in Japonska podpišejo Trojni pakt – oblikuje se jedro sil osi.
- V naslednjih mesecih se paktu pridružijo tudi nekatere druge države:
- november 1940 – Madžarska
- 23 november 1940 – Romunija
- 24 november 1940 – Slovaška
- 1 marec 1941 – Bolgarija
- 25 marec 1941 – Jugoslavija (podpis pod pritiskom)
- 15 junij 1941 – NDH
- V Jugoslaviji sledi državni udar 27. marca 1941, ki strmoglavi vlado, ki je podpisala pristop k Trojnemu paktu.
- Udar ne reši Jugoslavije pred vojno – Nemčija reagira z brutalnim napadom aprila 1941.
- Države, ki so se pridružile paktu, nimajo enake vloge:
- Romunija pošlje vojsko na vzhodno fronto in ima veliko izgub. Je zvesta Hitlerju skoraj do konca vojne.
- Bolgarija sodeluje le omejeno, predvsem na lastnih mejah. Zanimajo jo predvsem ozemeljske koristi v Makedoniji.
- Zaradi različne vloge pride ob koncu vojne do različne usode – Rdeča armada se nad Romuni maščuje močneje kot nad Bolgari.
BITKA ZA BRITANIJO
- Po padcu Francije ostane Velika Britanija kot edini pomemben nasprotnik Nemčije v Evropi.
- Churchill, ki 10. maja 1940 zamenja Chamberlaina, obljubi Britancem “kri, znoj in solze” – simbol nepopustljivega odpora.
- Hitler želi Britance prisiliti k miru ali vsaj nevtralnosti.
- Za invazijo na Otok je potrebno najprej uničiti britansko vojno letalstvo (RAF).
- julija do 31. oktobra 1940 poteka letalska ofenziva Nemčije – bombardiranje britanskih ciljev, predvsem RAF baz.
- Kljub močnemu pritisku britansko letalstvo vzdrži. Nemčija ne uspe doseči prevlade v zraku – prva velika Hitlerjeva vojaška poraza.
- Bombardirana so tudi civilna območja, najbolj znan primer je Coventry, ki postane simbol trpljenja civilistov.
- Kot odgovor na nemško bombardiranje Nemci kasneje doživijo podobne napade – npr. Dresden.
- maja 1941 Rudolf Hess, eden najbližjih Hitlerjevih sodelavcev, skrivnostno zbeži v Veliko Britanijo.
- Cilj njegovega poleta ni povsem znan – možno, da gre za samostojni poskus pogajanja ali tajno Hitlerjevo mirovno pobudo.
- Hess je zaprt, po vojni obsojen in ostane zaprt do smrti v strogo varovanem zaporu.
- V tej fazi se že pojavljajo prva razmišljanja o povojni prihodnosti: če bo Hitler premagan, bo naslednji ideološki nasprotnik Zahoda Stalin.
- Tajne službe, kot sta MI6 in SOE (Special Operations Executive), pripravljajo terenske mreže in sabotažne operacije proti nacistom in fašistom.
- Prihodnja hladna vojna se že riše v ozadju, čeprav so takrat ZDA in SZ še bodoči zaveznici.
BITKA ZA ATLANTIK (vzporedno z bitko za Britanijo) 1 del
- Boji na Atlantiku se začnejo skoraj istočasno z boji na Poljskem že leta 1939.
- Nemčija že pred tem postavi podmornice (U-boote) in bojne ladje na Atlantski ocean.
- Glavni cilj je uničevanje trgovskih ladij, ki prinašajo surovine in orožje v Veliko Britanijo – pomorska blokada.
- Bitka na Atlantiku je dolgotrajna, saj se pomorski boji preselijo globoko v osrednji Atlantik, kjer ima VB na začetku precej težav.
- Po porazu Francije dobi Nemčija dostop do novih atlantskih oporišč (npr. v Brestu), kar jim daje prednost pri podmorniškem napadu.
- Britanci morajo istočasno nadzorovati Rokavski preliv, Severno morje in zavarovati pomorske poti proti ZDA in Afriki.
- avgusta 1941 Churchill in Roosevelt podpišeta Atlantsko listino – dokument z vizijo povojnega sveta, temelječega na svoboščinah in miru.
- Atlantska listina postavi ideološki okvir za zavezništvo, čeprav so ZDA takrat še vedno nevtralne.
- ZDA se spopadajo s posledicami gospodarske krize iz leta 1929 – Rooseveltov New Deal okrepi industrijo, ki pa je sprva še pretežno civilna.
VOJNA V SEVERNI AFRIKI
- 11 septembra 1940 Italija napade Egipt – začetek spopadov v severnoafriškem prostoru.
- Po začetnem vdoru sledi približno tri mesece dolg premor – fronta je začasno umirjena.
- Decembra 1940 britanske sile začnejo protinapad in zajamejo okoli 130.000 italijanskih vojakov, med njimi tudi Slovenci in Hrvati iz Julijske krajine.
- Februarja 1941 Hitler pošlje pomoč Italijanom – nastane Afrika Korps pod poveljstvom generala Erwina Rommla.
- marca 1941 Rommel začne ofenzivo in hitro ponovno osvoji večji del izgubljenega ozemlja.
- Naslednjih 14 mesecev fronta stagnira, brez večjih premikov.
- Spomladi 1942 pade strateško pomembno mesto Tobruk, Nemci pridejo le 110 km od Aleksandrije.
- Zavezniki fronto zaustavijo pri El Alameinu – ključni obrambni točki Egipta.
- Glavna poveljnika zavezniških sil v tej fazi sta general Alexander in feldmaršal Montgomery
vojna v severni afriki 2 del
- 23 oktobra 1942 se začne odločilna bitka pri El Alameinu, v kateri zavezniki po hudem bojevanju premagajo sile osi.
- Rommel, znan kot “puščavska lisica”, sicer velja za sposobnega poveljnika, a kljub temu zavezniki prevzamejo pobudo.
- Za britance je El Alamein simbol nepopustljivosti, junaštva in preobrata v vojni.
- Bitka pomeni konec nemško-italijanske širitve v severni Afriki.
- Novembra 1942 se zavezniki izkrcajo v Maroku in Alžiriji (francoski Severni Afriki) – operacija Torch.
- Namen operacije Torch je z dveh strani stisniti osi v objem – iz vzhoda (Egipt) in zahoda (Maroko, Alžirija).
- Do konca leta 1942 Rommel prizna, da je vojna v Afriki izgubljena – začne se postopni umik sil osi.
- Prvo večje zavezniško izkrcanje v Afriki ne poteka na evropski celini, ampak je logistična in taktična priprava na poznejšo invazijo Evrope.
- Vzporedno se v Evropi dogajajo prelomni dogodki (bitka za Stalingrad, priprave na invazijo v Italijo in Francijo).
AFRIKA
- 2.11.1942 Rommel umakne
- 8.10.1942 Torch AA izkrcajo v francoskem Maroku in Alžiriji
- Decembra 1942 Eisenhower ne uspe
- Februarja 1943 : ni protinapad
- Marca 1943: N in IT jasno, da je Afrika izgubljena
- 23.4. 1943 Končni napad
- 7.5. 1943 konča vojna v Severni Afriki.
VOJNA V SREDOZEMLJU IN ITALIJA
- Italija vstopi v vojno
- junija 1940 Italija vstopi v drugo svetovno vojno, potem ko je Francija že tik pred porazom.
- Vstop je oportunističen – Mussolini želi biti prisoten pri delitvi plena, ne pa iz nuje.
- Italija si želi postati velesila v Sredozemlju (Mare Nostrum), vendar za tak cilj ni vojaško ustrezno pripravljena.
Napadi na britanske konvoje in težave z mornarico
- Italijanska mornarica poskuša ogrožati britanske pomorske konvoje v Sredozemlju.
- Poseben problem predstavlja francoska bojna flota (po kapitulaciji Francije ostane del flote še vedno nevaren).
- Italijanska pomorska strategija je neusklajena, obveščevalno podcenjena, in operativno neodločna.
Napad na Taranto (11.–12. november 1940)
- Taranto je pomembno italijansko pristanišče na jugu Italije.
- Britanci izvedejo drzen zračni napad z letalonosilke – prva večja uporaba letalonosilk v zgodovini.
- Več italijanskih bojnih ladij poškodovanih ali potopljenih, italijanska mornarica osramočena.
- Dogodek povzroči navdušenje pri zaveznikih in šok v Italiji; simbolni in taktični poraz osi.
- V zakulisju obstajajo informacije, da so posamezni Primorci, prisiljeni služiti v italijanski mornarici, sodelovali pri pomoči zaveznikom (govor v pogojniku, ni povsem potrjeno).
Napad na Grčijo (28. oktober 1940
- Italija napade Grčijo iz Albanije – pričakuje hiter uspeh, a se izkaže za popoln vojaški fiasko.
- Italijanska vojska se slabo znajde v težkem terenu in podcenjuje grški odpor.
- Slaba logistika, slabo načrtovanje in pretirana samozavest vodstva (zlasti Mussolinija) povzročijo sramoten poraz.
- Napad ni bil podprt s strateško mislijo, kar potrjuje oceno Italije kot šibkega člena sil osi.
Napad na Jugoslavijo in Grčijo (april 1941)
- Italija skupaj z Nemčijo napade Jugoslavijo in Grčijo, da popravi svoj položaj.
- Italija še naprej ni sposobna voditi samostojnih večjih operacij brez nemške podpore.
- V tem kontekstu postane jasno, da bo morala biti Italija čim prej izločena iz vojne.
- 23 APRIL